THGO
!^uhjjaL
liA
Časopis za trgrovino, industrijo in obrt.
Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Simon Gregorčičevi ulici.	Naročnina za ozemlje SHS: lelno 180 D, za pol letu 90 D, za četrt leta
— Dopisi se ne vračajo. — St. pri čekovnem uradu v Ljubljani 11.953.	0	45 D, mesečno 15 D; za inozemstvo: 210 D. — Plača in toži se v Ljubljani.
LETO VI.
LJUBLJANA, dne 10. maja 1923.
ŠTEV. 53.
Solunsko pristanišče.
Menda se bo vendar enkrat rešilo vprašanje jugoslovanskega oddelka v solunskem pristanišču. O tem govorijo neprestano poročila iz Beograda in iz Aten. Pa do sedaj še ni bilo nič; te dni pa dobiva stvar bolj konkretno obliko. Pazno bomo zasledovali to vprašanje našega izhoda na jug in registrirali bomo vse važne izjave. Danes naj povemo, kaj misli o tem dobri poznavalec naših razmer Hermann \VendeI.
Za prejšnjo Srbijo je bil izhod na Egejsko morje samnasebi samo po-moček v sili, kajti gospodarski ustroj Srbije in njena geografska lega sta napotila njeno trgovino v smeri proti severozapadu, kjer se je v velikih srednjeevropskih industrijskih deželah nudil najboljši trg za prodajo srbskih agrarnih pridelkov. Ko so pa nekdanji mogočniki na Dunaju in v Budimpešti na ljubo avstrijskih in ogrskih veleposestnikov hoteli Srbijo gospodarsko zadrgnili, se je le-ta v obupu odločila za italijanski in egiptovski trg. Pot tja je šla pa le preko Soluna. Dočim je bila srbska trgovina skozi Solun do leta 1905 popolnoma brez pomena, je od tedaj naprej naraščala leto za letom in je obsegala pred balkanskimi vojnami tretjino vsega srbskega izvoza.
Prva balkanska vojna je potisnila srbsko mejo do razdalje 70 km od tega važnega mesta; in ker je šlo v drugi balkanski vojni tudi za Solun, vsaj med Bolgarijo in Grško, si je zagotovila Srbija leta 1913 v pogodbi, ki je postala podlaga zveze z Grško proti Bolgariji, za petdeset let pravico popolnoma prostega izvoza in uvoza preko Soluna in pa na železniških progah v Skoplje in Bitolj. O kakem prostem srbskem oddelku v pristanišču ta pogodba nič ne govori; ko so se pa marca 1914 sešli v Solunu srbski in grški zastopniki, da bi začrtali izvedbo pogodbe, so se pogodili takole: grška vlada odstopi srbski državi za dobo petdesetih let košček solunskega pristanišča, »za direktni prevoz blaga, ki pride iz Srbije, ali pa je namenjeno tja.« Predno so pa še ta dogovor podpisali, se je oglasila v Atenah dunajska vlada z osnutkom nove trgovske pogodbe, ki je zahtevala za Avstrijo in Ogrsko iste ugodnosti, kakor za Srbijo. Grška vlada ne bi bila rada spremenila Soluna v drugo Galato — carigrajsko pristanišče — kjer imajo vse države svoje posebne proste oddelke, in je dopolnila solunsko pogodbo s pojasnilom, da s prepustitvijo pristaniškega oddelka Srbiji uporaba tega oddelka za prehodno blago vsakega drugega izvora in namena ni izključena. Tako je nastal iz srbskega oddelka mednaroden pas. Ta preokret se je zdel srbski vladi, da se sicer ni pregrešil proti besedilu pogodbe iz leta 1913, pač pa proti njenemu smislu, ki je zahteval tesno trgovsko- politično zvezo obeh držav; vrhtega se je Srbija bala, da bo trajala zgraditev velikega mednarodnega oddelka dolgo časa in bo zahtevala več denarnih žrtev, kakor jih je pa premogla trenutna gospodarska moč Grške. Zato je Srbija zahtevala še naprej, naj se ji odstopi poseben pas se je pa izrekla za dovoljenje, da se ta pas prevzame k internacionalnemu prostemu pasu, kakor hitro bo ta res eksistiral. Svetovna vojna je te pregovore prekinila in Grška je novembra 1914 samovoljno s posebno postavo sklenila ustvaritev internacionalnega prostega oddelka.
Po vojni ze je zdelo, da je srbski oddelek v solunskem pristanišču vprašanje tretje vrste; kajti na mesto majhne, od morja odrinjene med-zemne Srbije je stopila velika Jugoslavija z dolgo obalo ob Adriji. Splošna pozornost se je obrnila na zgraditev adrijskih pristanišč in na njih zvezo z notranjimi trgovskimi središči. Kolikor bolj so pa začeli uvidevaii, da bo vse to zahtevalo ne ravno premalo časa in denarja, tembolj je stopal pomen Soluna zopet v ospredje. Vsaj Srbija iz I. 1912/13 — 95.000 km" in nad štiri milijone ljudi — je navezana na Solun; strokovnjaki pa računijo, da bosta tudi po srečni rešitvi adrijskega pristaniškega vprašanja imeli porečji Morave in Vardarja — 55.000 km2 in poltretji milijon prebivalcev — svoje naravno gospodarsko izhodišče na svetovni trg v Solunu. Za enkrat vemo to, da je jugoslovanska trgovina preko Soluna vsako leto na-rastla. Ker ima Solun le prav ozko grško zaledje in so grška pristanišča z grškim zaledjem Pirej, Volos, Patras in Kavala, je gotovo sedem desetin vse solunske trgovine jugoslovanskega izvora ali pa namena. Trgovci v Beogradu, Skoplju in Bi-folju se pa neprestano pritožujejo nad šikanami grških železniških, carinskih in pristaniških oblasti. Visoke tovorne tarife, pomanjkljiva dostava vagonov, prepoved uvoza za tranzitno blago, celo zasega tranzitnega blaga za grške vojaške namene — to so pritožbe, ki so jih polni zlasti srbski listi.
Belgrajska vlada je, upoštevajoč vse te pritožbe, začela siliti naj se pogodba iz leta 1913 izpelje; zadela je pa najprvo na mednarodno oviro; kajti pred zaščito zveze narodov v Barceloni zborujoča mednarodna pristaniška in transportna konferenca je izjavila, da predpravice posameznih držav v pristaniščih niso pri-pustne^ Grška je temu ugovarjala in slednjič je konferenca dovolila izjemo za dežele, »kojih topografska in ekonomska lega zahteva posebno postopanje.« Bolj resne ovire so pa nastale vsled postopanja atenske vlade. Grški trgovci, zlasti oni v Solunu, so trdili, da bi dovolitev prostega jugoslovanskega oddelka zadala že itak otrpli solunski trgovini smrtni udarec. In zopet se je pojavil načrt prostega mednarodnega pasu.
Cas sicer zahteva in tega tudi v Jugoslaviji ne smejo prezreti, da se je začela razvijati internacionalizacija mednarodno važnih skladišč in prometnih cest; belgrajski gospodarski krogi pa vidijo v napravi mednarodnega oddelka samo poskus grške vlade, da bi se ognila dogovoru iz leta 1913 in tako oškodovala jugoslovansko trgovino. Njih zahteva in tudi zahteva vlade gre za tem, da se izroči jugoslovanski državi tak prost oddelek, ki naj bo carinsko in če mogoče tudi sicer v njeni upravi. Nekateri pa gredo še preko teh zahtev in zahtevajo tudi prevzetje grške železniške proge Djevdjelija—Solun v jugoslovanski obrat. Kljub vsem tem ugovorom in zahtevam je pa atenska vlada potom neke naredbe imenovala komisijo, ki naj izpelje postavo od 14. nov. 1914 glede naprave prostega mednarodnega odelka. V tem mednarodnem oddelku, kakor je v načrtu, je pa tudi ves oni svet, iz katerega naj bi bil napravljen jugoslovanski pas, in ni čudno, da so v Beogradu razočarani in ozlovoljeni.
Ker pa zahteva jugoslovanska trgovina končno rešitev tega vpraša-
nja prav iako neizogibno, kakor jo zahtevajo potrebe solunskega pristanišča, je ta odlok grške vlade samo postaja pred odločitvijo, ki mora priti vsak čas.
Kreditni denar. (Nakaznice.)
Prvotna oblika denarnega nadomestila je tvorila že v starem veku nakaznica ali trgovsko nakazilo. Iz tega se je tekom 12. stoletja razvila menica.
Trgovskega nakazila se danes splošno ne poslužujemo v veliki meri, ker so prikiadnejša sredstva na razpolago. Bistvo tega nakazila obstoji v tem, da založi dolžnik pri kakem bančnem zavodu gotovo vsoto z nalogom, da se jo z nakazilom izplača upniku v tistem ali pa drugem kraju, kjer ima banka poslovne zveze, za kar računajo ti zavodi gotovo pristojbino, provizijo.
V enakem smislu seveda v splošno zelo večjem obsegu, je zamišljena ustanova poštnih nakaznic. Neizmerni denarni promet se potom poštnih nakaznic završi edino z zaračunavanjem pri posameznih poštnih uradih, oziroma izenačenjem ostalih saldov računskih enot (poštnih direkcij).
Poštno nakazniško službo opravljajo vse stalne pošte v kraljevini. Poleg tega posredujejo pomožne pošte in selski pismonoši pri vplačevanju in izplačevanju nakaznic.
Oddaja se lahko tudi brzojavne nakaznice, to pa samo v tistih krajih, kjer je državni brzojav. Naslovijo se pa tudi v kraje, ne glede na to, ali je v naslovnem kraju brzojav ali ne.
Glede na naslovni kraj razločujemo tuzemske nakaznice, ki so določene za našo državo, in pa inozemske nakaznice, ki so določne za inozemstvo. Inozemski promet seveda danes vsled vladajočih neurejenih gospodarskih odnošajev še ni otvorjen.
Za pošiljanje denarja po nakaznici se smejo uporabljati samo tisti obrazci, ki jih izdaja poštna uprava in so trojni namreč: za notranji (tuzemski) promet, za mednarodni promet in službene nakaznice.
Nakazniški obrazci najnovejše izdaje na podlagi novega pravilnika so vrednotnice, ki imajo dva dela: nakaznico in priznanico (sprejemni list). Nakaznica pa obstoji iz nakaz-ničnega dela in odrezka. Priznanico dobi pošiljatelj, kakor potrdilo vplačila, nakaznica ostane na pošti, odrezek pa dobi naslovnik.
Za vplačila poštnih nakaznic se sprejema samo denar dinarske vrednosti, ki je v prometu. Največji znesek, ki se lahko odpošlje v notranjem prometu po eni nakaznici je 1000 dinarjev. Število posameznih nakaznic pa je seveda neomejeno.
Pošte morajo pri vseh vplačilih od iste stranke ob isti priliki prevzeti papirnate novčanice in vse vrste kovanega denarja z vrednostjo čez 1 dinar v neomejeni količini; srebrni denar v vrednosti enega dinarja do zneska 50 dinarjev, z. manjšo vrednostjo pa do zneska 10 dinarjev, oz. obe najnižji vrednosti pa do zneska 1 dinarja.
Posebni predpis čl. 11. »Pravilnika za notranjo poštno službo« tudi določa, kadar vplača stranka več kakor 300 dinarjev z več kakor 5 novčanicami, mora prinesti na posebnem listku natančni popis denarja po vrsti in številu novčanic s skupno vsoto; ta popis ostane na pošti.
Poškodovani denar se ne sprejema, kot poškodovani denar se smatra denar, ki je preluknjan, pretopljen, piljen, stružen, izpiran v kemičnih tekočinah, torej namenoma ne pa z redno uporabo poškodovan.
Papirnate novčanice se smatrajo za poškodovane in za promet nerabne, ako manjkajo posamezni deli podobe — ne samega roba — ako so podobe in napisi izlizani, ako so s kako tvarino zamazane, ali pa če so raztrgane na več kosov, pa h kosi niso zlepljeni s prozornim papirjem.
Ponarejeni in sumljivi denar mora pošta odvzeti proti potrdilu in zapisniku.
Nakaznice se morajo izpolniti s črnilom ali z roko, s pisalnim strojem ali s tiskom. V tuzemskem prometu se morajo nakaznice izpolniti s cirilico ali z latinico, v inozemskem prometu pa se izpolnijo samo z latinico.
Na odrezek poštne nakaznice mora pošiljatej napisati svoj natančni naslov in nakazniški znesek. Sme tudi porabiti prostor za zasebna sporočila. Sasebno sporočilo pa ne sme segati preko črte, ki loči odrezek od nakaznice.
Nakazniški znesek se zapiše na določeno mesto s številkami, pod tem pa z besedami v srbo-hrvat-skem ali slovenskem jeziku znesek dinarjev. Prazni prostor pred zneskom in za zneskom se izpolni z debelo vodoravno črto. Pare zapišemo samo s številkami.
Naslov nakaznice mora biti točen in napisan razločno z navedbo zadnje pošte. Za vse posledice napačnega ali nezadostnega naslova je odgovoren pošiljatelj. Posebno pazno je nasloviti nakaznice v kraje, katerih je več z enakim ali podobnim imenom, da se pripiše predel države (srez, okrožje) ali kako drugo natančnejšo označbo. Naslov je pa vnotranjetn prometu lahko pisan s cirilico ali latinico.
Na nakazniško priznanico (sprejemni list) se mora napisati nakazniški znesek s številkami in naslov prejemnika, ki se mora popolnoma ujemati z naslovom na nakaznici.
Na nakaznici se nesme nič popravljati, strgati ali Črtati. Tudi se ne sme črtati nobeno izmed tiskanih besedil v latinici ali cirilici. Ce je katero besedilo črtano, se nakaznica ne sme sprejeti.
Pristojbine za nakaznice so dvojne:
a) pristojbina za znesek, ki znaša po višini vplačanega zneska od 1 do 5 in Din
b) izplačnina, za znesek do 50 Din je 20 par za večje zneske do 1000 dinarjev pa 50 par.
Te pristojbine se plačajo takoj pri predaji nakaznice in sicer sedaj v gotovini, čim so se preje poravnale z znamkami.
Brzojavne nakaznice, kakor omenjeno, se prodajajo samo po poštah ki imajo brzojav. Naslovljene pa smejo biti v katerikoli kraj. Brzojavno nakaznico, ki je naslovljena v tak kraj kjer ni brzojava, odpošlje zadnja brzojavna pošta s pošto v naslovni kraj. Za to odpravo se ne plača nobene pristojbine.
Vse brzojavne nakaznice razen takih, ki so naslovljene »poste res-tante«, se sprejemajo kakor ekspresna pošiljska. Ko prejme naslovna pošta brzojavno nakaznico, izplača takoj po posebnem slu nakazani znesek ali pa samo obvesti naslovnika, če stanuje v širšem (zima-
Gospodarski in finančni položaj Grčije.
Izza leta 1920 je morala Grčija za nadaljevanje vojne v Mali Aziji doprinesli največjih žrtev. Vojaški in finančni napori v letu 1922 so globoko zrahljali materijalno in moralno moč Grčije, ki je bila primorana evakuirati Malo Azijo in vzhodno Tra-cijo in to na podlagi sklepov zavezniških sil napravljenih v mesecu septembru p. 1. in na podlagi določil premirja sklenjenega v Mudaniji.
Tekom vse te tragične perijode se ni zunanji dolg Grčije niti za santim povečal. Edino posojilo, ki se je sklenilo v frankih, je posojilo iz leta 1921 v iznosu 40 milijonov, kj so ga garantirale domače banke. Zunanji dolg Grčije je potemtakem izza leta 1920 neizpremenjen in znaša danes približno 1.614,000.000. Zunanja posojila so zajamčena z državnimi dohodki, katere upravlja posebna mednarodna finančna komisija. I i dohodki prihajajo od državnih monopolov, od kolekov in od carinarnic glavnih grških pristanišč. Od predmetnih dohodkov je ostal v zadnjih šestih letih po plačanju obresti in amortizacijskih kvot zunanjih posojil, ki znašajo 180,000.000 frankov, tudi še precejšnji previšek, ki ga je mednarodna kontrolna komisija izročila državni blagajni. Kakor predvideva ministrstvo financ bo znašal previšek dohodkov iz. virov, ki so pod upravo mednarodne finančne komisije v letu 1923 še mnogo več nego 800,000.000.
Ali bi mogla Grčija nuditi jamstvo za novo posojilo? Grčija bi mogla jamčiti tudi še za nova posojila s sledečimi dohodki, ki so še prosti:
1. Trošarina na alkoholne pijače, ki znaša približno čistih 80,000.000 drahem.
2. Monopolni dohodki nove Grčije ki znašajo ,'50,000.000 drahem.
3. Dohodki kolekov v novi Grčiji, ki znašajo 20,000.000 drahem.
4. Dohodki carinarnic v Kandiji, Kancji, Kiosu, Mitileni, Sirani, ki znašajo povprečno 80,000.000 drahem na leto.
Vsi ti dohodki bi mogli služiti v garancijo novega posojila potrebnega za likvidacijo vojnih stroškov po sklenjenem miru.
Zbog političnih dogodkov, ki so povzročili nezaupanje do vlade, je izgubil v Grčiji papirnati denar štiri petine svoje vrednosti. Grška vlada dela največje napore, da bi povzdignila državni kredit in da bi utrdila zaupanje v finančno moč države. Naložili so se novi davki in finančno ministrstvo zagotavlja, da se bo kmalu po sklenitvi miru finančno stanje Grčiji rapidno izboljšalo in bo drahma zopet dosegla ono mesto,
ki ga je imela na mednarodnem finančnem tržišču pred tremi leti.
Neglede na velike politične dogodke, ki so se odigrali v zadnjih letih na Grškem je gospodarski položaj Grčije vendar boljši, nego je bilo to pričakovati.
Zunanja trgovina Grške, ki je znašala v letu 1915 za staro Grčijo 347 milijonov v zlatu je dosegla v letu 1919 iznos dveh milijard in 334 milijonov v zlatu kajti drahma je stala tedaj al pari z zlatom.
V letu 1920 je dosegla zunanja trgovina iznos 2.795 milijonov drahem, toda vrednost drahme napram zlatu je sedaj že začela padati.
Leta 1921 se je zunanja trgovina povzdignila na 2.672 milijonov in od meseca januarja do konca oktobra 1922 na 3.827 milijonov drahem. Karakteristično za zunanjo trgovino zadnjih let je, da se deficit med uvozom in izvozom manjša. Medtem ko je znašal ta deficit v letu 1920 še 1.467 milijonov se je v letu 1921 zmanjšal na 778 milijonov in v desetih mesecih leta 1922 pa celo na 267 milijonov.
Tudi trgovinska flota, ki je tekom vojne tako močno trpela in ki je izgubila skoro tri petine svoje kapacitete se je popolnoma restaurirala in izpopolnila. Po premirju je znašala celokupna tonaža irgovinske flote 55.000 ton. Sposobnost grških mornarjev, njih vztrajnost, podjetni duh lastnikov ladjedelnic so faktorji, ki zagotavljajo grški trgovinski mornarici najboljšo bodočnost.
Kar se tiče industrije, ni Grčija pred 15 leti še niti poznala velike industrije. Pomanjkanje premoga je bila ovira, ki se ni dala premostiti. Kapitali vseh industrijskih podjetij, ki so obratovala do leta 1911 v obliki delniških družb so znašali okoli 40 milijonov drahem. V letih od 1911 do 1922 se je pa ustanovilo 66 industrijskih podjetij, ki imajo 230 milijonov drahem akcijskega kapitala.
Svetovna vojna in draginja premoga ste v Grčiji pospešili eksploatacijo ležišč lignita. Kakor je rasla produkcija lignita, v istem razmerju je padel uvoz premoga. Po premirju so cene za premog padle in vsled tega se je zmanjšala produkcija lignita. Grška vlada je sklenila, da bo s subvencijami podpirala eksploatacijo lignitovih plastij, ki bo za grško nacijonalno gospodarstvo velikega pomena.
Kar se tiče elektrifikacije, bi imela Grčija zadostno vodnih sil na razpolago. Po študijah, katere je napravila vlada v zadnjih letih bi vodni padci zamogli dati motorno silo v iznosu 365.000 konj. Intenzivna eksploatacija lignitovih plastij in padcev vode bi zamogla popolnoma zadostiti industrijskim potrebam Grčije. Poleg tega poseduje Grčija v izobilju su-
njem) dostavnem področju, da ima zanj nakaznico.
Službenem besedilu nakaznične brzojavke s sme dodati privatno poročilo.
Hkrati z nakaznično brzojavko je treba izpolniti spremno listino »brzojavno nakaznico«, ki se odpošlje v naslovni kraj s pošto in se izpolni po besedilu. Skrajšani brzojavni naslov, ki se rabi pri navadnih brzojavkah, se za naslov brzojavne nakaznice ne sme porabljati.
Pristojbine zn brzojavne nakaznice so:
a) pristojbina za nakaznico po znesku, kakor zgoraj omenjeno brez izplačnine;
b) pristojbina zn brzojavko po številu besed:
c) nakaznično in brzojavna golica;
d) pristojbina za ekspresno dostavo, če ni nakaznica naslovljena »poste restante« in za kako posebno poslovanje (nujna, plačani odgovor, izplačilno potrdilo, primerjava).
Ako pošlje kdo denar na kako oblast ali urad, pa hoče, da se doda brzojavki tudi prošnja, mora izročiti obenem tudi predpisani kolek (3 Din oz. 10 Din) za rešitev.
Vse pristojbine se plačajo pri predaji.
Pri nakaznicah jamči pošta samo za vplačani znesek. Za izgubo, zakasnitev, za napačno izplačilo, ki ga je zakrivil pošiljatelj z nezadostnim ali nepravilnim naslovom in za posledice pošta ni odgovorna.
Tam, kjer se izplačujejo nakaznice na pošti, preneha jamstvo pošte s pravilno dostavo nakaznice, ker se znesek izplača prinoscu veljavno podpisane nakaznice, ne da bi se ta moral legitimirati.
Ako ni nakazniškega zneska v roku enega leta nihče zahteval, ga izplača pošta v roku treh let po predaji, če se more iz poštnih listnin dognati, da je bila nakaznica vplačana in da še ni izplačana. Po treh letih pa izgubi pošiljatelj pravico do na-kazniškega zneska.
Vsa ta določila so sestavljena na podlagi novega »Pravilnika za no-trajno poštno službo«, ki je s 1. marcem 1.1. stopil v veljavo in jih torej v nekaterih posameznih točkah svoje posebnosti, ki jih razlikujejo od dosedanjih določb.
*■■■■■■■■■■■■■
jtttf, ts it itf.
Rad jih je gospod in krneli So najcenejše, ker se zelo nakuhajo.
LISTEK.
Gustav Frevlag.
Dati - Imeti.
(Nadaljevanje.)
Med tem je sluga odprl vrata salona gospe pl. Baldereck, in Fink je stopil z Antonom v razsvetljene sobane, kjer se je nahajalo že veliko število elegantnih dam in gospodov, ki so pili čaj in krmljali med seboj. Domačini in sorodniki mladih dam so bili namreč povabljeni,^ naj prisostvujejo otvoritvi plesne šole. Fink je še zase šepetal prijatelju na uho: »Le bodi predrzen in nesramen, kolikor moreš, saj je vse skupaj neumnost«, — in ga peljal pred obličje hišne gospe.
Anton je bil milostno sprejet, napravil poklon in v svojem strahu ni opazil, da so se vsi pogledi z naravnost nesramno radovednostjo zapičili vanj. »Predstavila vas bom grofici Pontak,« je dejala dobrotljiva patrona in odpeljala varovanca, ki je lovil sapo, pred noge neke suhe, dolge gospe, nedoločene starosti, ki je sedela na vzvišenem stolu, obdana od dam in gospodov. »Ljuba Beti, tukaj je gospod Wohlfart.« An-
ton je opazil v tem trenutku, polnem strahu, da ima »ljuba Beti« dolg per-gamentast nos, zelo ozke ustnice in trd, neprijeten obraz; čutil je, da se dva bodeča pogleda sprehajata po njegovem obrazu, in povesil je svojo glavo, nekoliko v pozdrav in nekoliko z vdanostjo vojnega ujetnika. Grofica jc ob njegovem poklonu sedela ravno kot sveča ter z malomarnim glasom vprašala s svoje višine: »Vi ste prijatelj gospoda pl. Finka?«
»Da gospa grofica,« je odgovoril Anton.
»In ne prebivate še dolgo tu v mestu?« Vsi pogovori v bližini so utihnili, in več nego dvajset oči se je vprlo v ubogega Antona.
»Pač, že nekoliko let,« je zopet odgovoril Anton.
»Najbrž ste inozemec?« je nadaljevala Beti konverzacijo.
»Ne tukaj sem bil na deželi rojen in vzgojen.«
»Tako?« so ledeno zamrmrale ustnice milostljive dame. »In kje?«
»V Ostravi,« je odvrnil Anton in hipoma dvignil glavo. To zasliša-vanje mu je postalo že neznosno, sam ni vedel, zakaj, in njegova bo-ječnost se je razpršila vsled naraščajoče nevolje.
»Po mojem prijatelju, ponosna gospodarica,« je dejal Fink, ki je
ravno o pravem času pristopil k njima, »se res pretaka naša kri, toda upanje jc, da kmalu postane dober Anglež. V tem trenutku pa deli z menoj eno edino željo, da namreč najde milost v vaših očeh. Priporočam ga vaši naklonjenosti. Ravnokar ste nam dali dober dokaz o svojem talentu, kakor umete raziskovati naravo tujih ljudi, izkažite zdaj še milost mojemu prijatelju in spreglejte mu to nepopolnost, da ni inozemec.« Gospe so se smehljale, nekoliko gospodov se je obrnilo proč, da so zakrili svoj smeh, in Beti je obsedela z namršenimi obrvmi, kot ptica-roparica, kateri je drugi močnejši iztrgal plen.
Anton se je požuril, da se odtegne pogledom te skupine. Skril se je v drugi kot, kjer se je hotel oddahniti od prestanih naporov. Tedaj rahlo udari svilena rutica na njegovo ramo, in drzni dekliški glas vpraša: »Gospod Wohlfart, ali ne poznate več svojih starih prijateljev? Zdaj je že drugikrat, da vas moram jaz prva pozdraviti.«
Anton se urno okrene. Pred njim je stala visoka vitka postava, plavili las in velikih plavih oči, ki so mu smehljaje gledale v obraz. Antonovo obličje je izražalo tako presenečenje in radost, da se Leonora
rovin, ki so potrebne za industrijo.
V Grčiji nahajamo najrazličnejših rud. Najti je tam v velikih množinah lignit, petrolej, asfalt, železomangan, krom, nikel, svinec, srebro, baker, antimon, živo srebro, železni pirit, žveplo, marmor, granit, grafit, cement itd. itd. Poleg tega producira Grčija mnogo svile, volne, kož, razne ribje izdelke, tobak, olive, sadja, bombaža, žitaric, suhega sadja, opija, olja itd.
Iz predstoječih podatkov, katere posnamemo iz govora grškega delegata na mednarodnem kongresu irgovskih zbornic izhaja, da je gospodarski položaj Grčije mnogo po-voljnejši nego se ga običajno opisuje^____________________________________
Občni zbor Ljubljanske kreditne banke v Ljubljani.
V nedeljo dne 6. maja 1. 1. se je vršil v bančni dvorani v novi palači XXXIII. redni občni zbor delničarjev Ljubljanske kreditne banke, ki se ga je udeležilo znatno število delničarjev, ki so zaslopali 118.620 delnic, tedaj nad polovico delniške glavnice. Občni zbor je otvoril predsednik banke dr. Karl Triller, ki se je v pozdravnem nagovoru pred vsem spominjal v toplih besedah pokojnega predsednika zavoda dr. Iv. Tavčarja, kojega velike zasluge so za razvoj in današnjo moč zavoda neprecenljive in nevenljive, nakar so navzoči na predsednikov poziv zaklicali spominu velikega pokojnika Slava. V nadaljevanju svojega nagovora je predsednik povdarjal, da se vrši občni zbor v novodograjeni lastni palači, ki odgovarja vsem zahtevam modernega bančnega poslopja. Načrti za poslopje so delo bivšega upravnega svclnika Kras-ny-ja iz Prage, ki je vodil skupno s svojim neutrudljivim zastopnikom stavbenikom Novy-jem gradbo stavbe, za kar jima gre priznanje, pohvala in naj-topleja zahvala, kot tudi vsem pri stavbi zaposlenm tvrdkam, ki so, dasi postavljene pred marsikatero novo in pa težko nalogo, izvršile v svojo stroko spadajoča dela, v popolno zadovoljnost, o čemur priča stavba.
Nato je preše! predsednik na poročilo o poslovanju zavoda in ugotovil veliki napredek banke v vseh panogah v poročilnem letu, pri tem pa povdarjal, da je banka prej ko slej varovala strogo glavno bančno načelo likvidnosti, se pa izogibala strogo v vseh panogah poslovanja vsake špekulacije na lastni račun. V veliki meri je pripisovati lep uspeh leta 1922 neutrudljivemu ravnateljstvu kot tudi uradništvu, za kar jim je izrekel zahvalo.
Na predlog nadzorstva je bil na to na občnem zboru izrečen upravnemu svetu absoiuiorij, istočasno pa se je izrekla ravnateljstvu in uradništvu zahvala.
Delničarjem predložena bilanca izkazuje sledeče postavke, poleg katerih
ni mogla vzdržati, da bi mu prijazno ne pokimala in rekla: »Veseli me, da ste tudi vi tukaj. Vsi drugi gospodje so mi popolnoma neznani. Kako pa vendar pridete vi semkaj?«
Anton je vsled notranjega veselega razburjenja malone izgubil dar govora. Zamaknil se je v pogled gospodične, ki je že nekaj let, ne da bi bila ona sama o tem kaj slutita, neomenjeno gospodovala v njegovi podstrešni sobi. Kako je postala zadnji čas velika, kako polnih udov in kako lepa! In kako ji je pristojala ohlapna bela obleka in frak v laseh? Mogočno se je lesketalo oko v čarobnem obrazu, in stala je pred njim kakor kneginja.
Hitro sta se oba zatopila v vnet pogovor; danes sta se tretjič videla, toda povedati sta si imela toliko, kot bi bila cela leta skupno preživela.
»Danes bova vse plese skupaj plesala in se sploh nič ne zmenila za našega plesnega mojstra,« je končno dejala gospodična. »Tako mi je najlubše. — Zdaj pa ne smete več govoriti samo z menoj, zabavajte se še z drugimi damami. Jaz grem k svoji materi. Ko prične godba pridite k meni, vas bom predstavila mami.«
navajamo napredek napram lelu 1921.
Aktiva: blagajna 53 milijonov (29 milijonov več), valute 2 milijona Cisto), menice in devize 189 milijonov (132 milijonov več), vrednostni papirji 85 milijonov (13 milijonov več), predujem na oapirje in blago 76 milijonov (21 milijonov več), razni dolžniki 1003 miljonov 1184 milijonov več), realitete 13 milijonov (9 milijonov več), konsorcijalni računi 35 milijonov (1 milijon več), razna druga aktiva 76 milijonov (39 milijonov več).
Pasiva: delniška glavnica 80 milijonov (30 milijonov več), rezervni fondi f)\ milijonov (2 milijona več), pokojninski fond 6 milijonov (4 milijoni več), vloge na knjižice 204 milijonov (37 milijonov več), razni upniki 1038 milijonov 1251 milijonov več), razne druge pasive 126 milijonov (95 milijonov več).
Izkazani čisti dobiček za poslovno leto 1922 znaša 16,963.883 K 16 v na-sDrairi 13,209.959 K 29 v v letu 1921.
Račun zgube in dobička izkazuje kot 'celokupne prejemke znesek 110 milijonov 232.845 K 12 v, od katerih odpade 'na donos obresti 81,673.595 K 76 v, na iznos bančnih poslov 27,790.769 K 56 v, na iznos realiiet 145.837 K 20 v in na prenos dobička iz leta 1921 622.642 K 60 v. Tem prejemkom nasproti stoje izdatki za obresti v znesku 58,104.473 K 76 v, upravni stroški v znesku 6 milijonov 228.976 K 88 v, izdatki za davke in pristojbine v znesku 4,128.286 K — v, plače in doklade v znesku 24,635.129 K ^92 v in odpis inventarja v znesku 172 li-soč 095 K 40 v.
Občni zbor je sprejel predloge upr. 'sveta in določil iz čistega dobička po-ieg statutarnih tantijem upravnemu svetu in nadzorstvu K 11,050.000.— za iz-olačilo 17% dividende, K 2,500.000,— za 'dotacijo rezerv, K 1,000.000,— za dotacijo pokojninskega fonda, K 800.000,— '7.Q izplačilo bilančne nagrade uradni-stvu; ostanek K 104.783.15 se prenese na novi račun.
Izplačevanje 17% dividende za leto 1922 v znesku K 68,— za cel kupon šl. 22 delnic šl. 1 — 125.000 in K 34.— za polkupon št. 22 delnic najnovejše izdaje ■št. 125.001 — 200.000 se vrši počenši s ?. majem i. 1. pri centrali banke v Ljubljani in podružnicah Brežice, Celje Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Split, Sarajevo, Trst in Gorica, nadalje pri Hrvatsko-slav. zemaljski hipotekarni banki v Zagrebu, pri Zivnosten-ski banki v Pragi in njeni podružnici na Dunaju.
Nadalje je sklenil občni zbor zvišanje delniške glavnice od 80 na 100 milijonov kron z izdajo 50 tisoč novih delnic po 400 K nominale in pooblastil istočasno upravni svet, da provede na-daljno zvišanje delniške glavnice od 100 milijonov kron na 37,500.000,— Din polom zvišanja nominale delnic od kron 300 na 150 Din.
Pri dopolnilnih volilvah v upravni svet sta bila podpredsednika špitalskY
Milostno mu je pokimala in majes-Jetično odkorakala skozi dvorano k •skupini drugih dam.
Zdaj je bil Anton utrjen proti vsem strahovom družbe, njegova tesnoba je izginila, navdalo ga je neko prijetno navdušenje. Kaj so mu zdaj mogle vse te svetlo in pisano oblečene postave, ki so skakale ali slale okrog njega? Bil ie napram vsem popolnoma ravnodušen, kot 'napram jati malih ptičev, ali napram rastlinam na travniku. Hitro je poiskal f inka in se dal predstaviti nekaterim gospodom, ne, da bi si zapomnil njih imena. Nato je takoj zaprosil Hnka, naj ga popelje k posameznim mladim damam.
»Ali si govoril z domačo hčerko?« je vprašal Fink.
»Ne,« je veselo odvrnil Anton.
»Hitro tja, nesrečnež!« Bodi pripravljen na neljubezniv sprejem!«
»Mi je popolnoma vseeno,« zašepeta Anton in stisne prijatelju roko.
Gospodična Evgenija se je vedla napram Antonu tako hladno, kot je bilo po tem dolgem zanemarjanju Je mogoče pričakovati. Z veliko težavo je spravil iz nje par kratkih odgovorov, in mu je takoj obrnila hr-^et, kakor hitro je pristopil k njej ^ročnik pl. Zernitz.
(Dalje prih.)
Josip in Vodnik Alojzij ponovno izvoljena v upravni svet; na novo so bili iz-vojleni ing. Milan Lenarčič, veleindu-strijalec iz Josipdola pri Ribnici, dr. Iv. Tavčar ml., odvetnik v Ljubljani in pa Alojzij Tykač, generalni ravnatelj banke. V nadzorstvo so bili zopet izvoljeni dosedanji člani dr. Peter Defranceschi, Avgust Jenko, Evgen Legat in Anton Škof.
Izvoz in uvoz.
Svoboden uvoz sladkorja v Italijo.
V Italiji se je te dni ukinila uvozna carina za sladkor in se sedaj sme sladkor prosto uvažati.
Naš izvoz v januarju. V januarju I. 1. sc je izvozilo iz naše države blaga v skupni vrednosti 329,547.207 Din, leta 1922 v januarju pa blaga v vrednosti 247,435.906 Din.
Narodno gospodarske zadeve.
Trgovina.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani so imele v soboto dne 5. maja t. I. svoj IV. redni občni zbor, ki mu je predsedoval druž-bin predsednik g. dr. Karel Triller. Na občnem zboru se je sprejel od upravnega sveta predložen računski zaključek ter bilanca za leto 1922 in se je sklenilo izplačati na delnice I. in II. emisije, ki so deležne dobička za minulo poslovno leto, 10 odstotno dividendo to je 10 Din za vsako delnico, katero se bo izplačevalo počenši od 7. maja I. I. pri Ljubljanski kredilni banki v Ljubljani. Poleg g. Vladimirja Arka, vele-industrijalca v Zagrebu in g. Hugona Wcinbergerja, bančnega ravnatelja v Zagrebu, katerima je poslovna doba potekla, sla bila na novo izvoljena v upravni svet gosp. minister Ivan Hribar, pokrajinski namestnik n. r. v Cerkljah in g. dr. Ivo Tavčar, odvetnik v Ljubljani, slednji namesto svojega očeta, blagopokojnega gospoda dr. Ivan Tavčarja, čigar nevenljivih zaslug za družbo se je predsednik spominjal ob otvoritvi občnega zbora s toplimi besedami. Z ozirom na večjo potrebščino dru-žbinih obralov na obratnem kapitalu, je občni zbor nadalje pooblastil upravni svet, da provede povišanje delniške glavnice do 25 milijonov dinarjev, ter da določi pooblaščen od občnega zbora čas in vse pogoje emisije in izposluje za provedbo potrebno privoljenje pristojne vladne oblasti. Po občnem zobru se je vršila seja upravnega sveta pri kateri je bil podeljen obratnemu vodji g. Antonu Lapajneti! naslov ravnatelja družbinih obratov Goričane in Medvode.
Obrt.
Industrijsko - obrtna izložba v Mariboru, združena z vinsko, vrtnarsko ter gradbeno in umetniško razslavo lod 15. do 26. avgusla 1923). Dosedanje izkušnje so dokazale, da so za razvoj in pa 'napredek obrti in industrije razstave velikanskega pomena. To so spoznali tudi agilni mariborski obrtniki, ki so doslej priredili že dve obrtni razstavi, ki sta krasno uspeli. Ta uspeh jih je napotil, da tudi letos v času od 15. do 26. avgusta prirede večjo razstavo, ki naj seznani našo javnost z našo industrijo in obrtjo. Dosedanje razstave v Mariboru so bile omejene samo na obrt, letošnja pa je mišljena v mnogo večjem obsegu in je namenjena tudi za domačo industrijo. Udeleži se je lahko vsak jugoslovanski obrtnik in industrijalec, kojega podjetje se nahaja v naši državi. Poleg tega bo na razstavi tudi poseben oddelek za vajeniška dela in za take izdelke, ki se doslej pri nas še ne izdelujejo, pa bi se po svoji kakovosti lahko izdelovali. Namen tega oddelka je pred vsem seznaniti naše obrtnike in industrijce, na te izdelke, ki jih moramo še vedno uvažati iz inozemstva, dasi bi se lahko z malimi adapcijami izdelovali tudi v domačih že obstoječih podjetjih. — Razstava bo torej vseskozi zanimiva in bo nudila jasno sliko stanja naše obrti in industrije zlasti ob naši severni meji. Rok za prijave raz-stavljalcev je določen do 30. junija. — Vsa pojasnila glede razstave pa daje pisarna razstavnega odbora, Maribor, Aleksandrova cesta 22, telefon interur-ban št. 325. V vseh krogih vlada za to razstavo veliko zanimanje. — Opozo-
rilo industrijcem! Oni industrijci, ki se nameravajo udeležili ljubljanskega velesejma, sporočamo, da se brez skrbi lahko tudi udeleže induslrijsko-obrlne izložbe v Mariboru, ker bo poseben odsek skrbel za pravočasen prevoz razstavnega blaga iz Maribora v Ljubljano na sejmišče. Transport se bo vršil z direktnimi vozovi, tako, da je vsaka zamuda blaga izključena. — Polovična vožnja za obiskovalce mariborske industrjsko-obrtne izložbe. Razstavni odbor je zaprosil pri prometnem ministarstvu za dovoljenje 50% popusta na vseh železniških progah v naši državi. Stvar pa bo urejena tako, da dobi vsak obiskovalec razstave na razstavišču posebno izkaznico, na podlagi katere se bo lahko s prej kupljenim voznim listkom za vožnjo iz kraja bivanja v Maribor lahko brezplačno peljal nazaj. Na ta način bo na eni strani izključena vsaka zloraba, na drugi pa je vsakemu obiskovalcu pomagano, ker mu ne bo treba prej skrbeti za legitimacijo. Za zunanje obiskovalce bo pa preskrbljeno dovoljno število stanovanj. Priporoča pa se, da se korporativni poseti prej prijavijo odboru, da sc lahko že v naprej preskrbi vse potrebno.
Carina.
Carinjenje vzorcev blaga, ki jih prinašajo inozemski potniki seboj. Za blagovne vzorce, ki jih nosijo inozemski potniki s seboj ni potrebno posebno spričevalo o izvoru, da se jih zacarini na podlagi minimalne carinske tarife, marveč se na podlagi odloka carinskega sveta z dne 26. aprila, št. 24.448 carinijo taki vzorci po minimalni tarifi na podlagi priznanih legitimacij za trgovske potnike, ki so po trgovskih pogodbah predpisane.
Denarstvo.
Zlata pariteta v mednarodnem poštnem prometu v Češkoslovaški je določena 1 zlat frank = 7 čsl. kron (prej 1 zlat frank = 6 čsl. kron).
Promet.
Dopuščena uporaba šifriranih trgovinskih brzojavk. Ministrstvo za pošto in brzojav je dopustilo trgovcem, denarnim zavodom, industrijalcem in trgovinskim posrednikom, da se za svoje posle smejo posluževati v brzojavnem prometu šifer. Treba je plačati le letno pristojbino 500 Din in ključ za šifre se mora vnaprej dostaviti ministrstvu za pošto in brzojav.
Znižanje brzojavnih prislojbin v Italiji. Poštno in brzojavno ministrstvo v Italiji bo s 1. junijem znižalo v notranjem prometu brzojavne pristojbine za 40%.
Davki.
Okrožnica Delegacije ministrstva financ za Slovenijo v Ljubljani davčni administraciji in vsem davčnim okrajnim oblaslvom v Sloveniji. »Trgovski list«, št. 29 z dne 10. marca 1923 izraža v članku »Inventariziranje blaga in davki« mnenje, da je po solidnih trgovskih načelih inventarizirati blago po nabavnih cenah, ako so le nižje kakor dnevne in se zato pritožuje nad postopanjem nekaterih davčnih oblastev, ki na osnovi člena 31. trg. zakona dosledno silijo davčne obvezance, da stavijo ob sklepu poslovnega lela blagovno zalogo v inventuro po dnevni tržni ceni. — Ne hoteč se identificirati s tem člankom moram odmerilna oblastva le opozorili da bi moglo dobesedno apliciranje cit. čl. 31 pri današnjih nestalnih valutnih razmerah dovesti do krivičnega obda-čenja fiktivnih dobičkov. — Odvisno je torej povse od konkretnih razmer, kako daleč je iti v ti smeri, in prepuščam naslovu, da sporazumno s komisijo po vestnem prevdarku vseh prilik in brez nepotrebnega teoretiziranja skušajo najti pravo mero ter zlasti poštenim in lojalnim patentom ne delajo težkoč. — Glede inventrja, strojev, zgradb itd. se je že po sedanji praksi doprineslo inventariziranje po nakupni ceni. Ni pa povoda, da bi se v tem oziru kaj spreminjalo. Delegat: Dr. Savnik, I. r.
Ljubljanski davkoplačevalci se opozarjajo, da je davčna administracija dovršila predpis občne pridobnine za leto 1922/1923 in davka na poslovni promet za dobo od 1. oktobra 1921 do 31. decembra 1922. Predpisni izkazi so razgrnjeni pri davčnem uradu, pri davčni administraciji in pri mestnem magistratu od 2. do 16. maja t. 1. Prizivni rok
konča 31. maja t. I. Kakor čujemo, dosega celotni predpis davka na poslovni promet za označeno dobo okoli 9 milijonov dinarjev. Zato naj se vsak trgovec, obrtnik in industrijalec pravočasno prepriča, koliko se mu je odmerilo davka, da more, če bi bilo potrebno, varovati svoje pravice in koristi.
Naznanila Trgovske zbornice.
Trgovina s Kanado. Osebam, ki se zanimajo za trgovino s Kanado, daje vsa potrebna pojasnila kanadska tvrdka, katere ime je interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na razpolago.
Naprave za centralne kurjave v stanovanjskih hišah, uradih, šolah, barakah, paviljonih, restavracijah, kavarnah in kinematografih izdeluje neka domača tvrdka. Natančnejši naslov je interesentom na vpogled pri trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani.
Dobava, prodaja.
Dobava signalnih naprav, strelovodov, časovnih stikal za menjalni tok in induktorjev za kretniške čuvajnice. —
Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 19. maja t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 20 signalnih naprav, 12 strelovodov, 12 časovnih slikal za menjalni tok in pa 12 induktorjev za kretniške čuvajnice. — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobava pekovskih potrebščin in pa orodja za poljske prevozne krušne peči. Pri intendantskem slagalištu Savske divzijske oblasti v Zagrebu se bo vršila dne 11. maja t. 1. ob 10. uri dopo-ludrie ofertalna licitacija glede dobave pekovskih potrebščin in orodja za poljske prevozne krušne peči. Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Oddaja barvanja železne konstrukcije mostu preko Tise pri Senti. — Pri
ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 2. maja t. 1. ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcije mostu preko Tise pri Senti (površina okoli 14.790 m2). — Predmetni oglas je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled.
Tržna poročila.
Novosadska blagovna borza: baška pšenica 1 vagon 445, ječmen ponudba 305, oves 3 vagoni 285, banatski oves ponudba 285, koruza baška 5 vagonov 247 50, 10-12% defektna 1 tagon 225, ab Beograd t vagon 262 50, fižol beli en vagon 493 50, moka pšenična baška »0« ponudba 670, otrobi v vrečah iz jute 150.
Les: Tendenca nekoliko nestalna, ker se ne ve, ali bo porast dinarja trajen. Postavno slavonska postaja, odnosno za mehek les postaja v Gorskem Kotoru so prošli teden notirali v Din: hrastovi hlodi I. 1400 do 1600, hrastovi hlodi za furnirje 2400 do 2700, fino hrastovo blago 2500 do 3500, hrastovina za zrcalni les 3000 do 4000, hrastovina, izbrano blago 4000 do 5000, francoske doge 1000 komadov 15.000 do 18.000, surovi frizi ozki 1000 do 1200, široki 1400 do 1600, bukovi hlodi I. 250 do 350, bukovi frizi 750 do 850, javorjevi hlodi I. 720 do 800, jesenovi hlodi 1. vrste 500 do 650, brestovi hlodi 1. vrste 450 do 550, mehko tesano blago 350 do 450, mehko žagano blago 550 do 650, drogi za brzojav, hrastovi 50 do 70, železniški pragi, hrastovi 33 do 51, bukovi 40 do 50, bukov les za kurjavo I. vagon 2750 do 3200, II. vagon 2200 do 2300, mešan les za kurjavo 2400 do 2700, oglje vagon 10.000 do 11.000 Din.
Alojz Drofenik/
Celje ^
d. d.
 ..... ■	» v Ljubljani
prodaja
iz slovenskih premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog
vseh kakovosti, v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo uporabo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava na debelo
inozemski premog in koks vsake vrste in vsakega izvora ter priporoča posebno I” čehoslovaški in angleški koks za livarne in domačo uporabo, kovaški premog, črni premog in brikete.
Naslov:
Prometni zavod za premog d. d. centrala v Ljubljani,
Miklošičeva cesta 15./II.
Podružnica v Novem Sadu (Bačka).
iijlllillliiiiliililillllllllllllillllilllllllllllllllllllllHIilllllllilillillllllllllllllili
Veletrgovina
UŠarabon,
v Ljubljani	j
priporoča	|
špecerijsko blago!
raznovrstno žganje, f moko	l
in deželne pridelke,	I
raznovrstno	!
rudninsko vodo.
Lastna pražarna za kavo | in mlin za dišave z elek-t tričnim obratom.
| Ceniki na razpolago.
Priporočamo:
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7 Najboljši šivalni stroji v vseh opremah Gritzner, Kaiser, Adler za rodbinsko in obrtno rabo, istotam igle, olje ter vse posamezne dele za vse sisteme.	Na	veliko in malo!
B
13
PRODAJA LESA.
s
Pašna skupina v Podkorenu pri Kranjski Gori namerava prodati približno 1000 m;5 stoječega
smrekovega lesa v parcelah
| tik nad vasjo ob državni cesti. — Ponudbe je vložiti ofertnim | potom do 31. t. m. ob 13. uri, ob katerem času se oterti odpro. Pogoji so razvidni v Rasingerjevi gostilni v Podkorenu.
OOSCR PAŠKE SKUPINE.
IDSBBHBBBBBanBnBSnnUUBnBHBaHBBlEeSSBBBI
m
m
Sezona:
g	Moj — September.	j§
I Ujetji rak želeli in mih Mezel I
m	Ega
gj Cene zmerne. - V pred- in po sezoni znatni popusti, gg it! Največja udobnost. - Zahtevajte prospekte.
(SJ
gj	Ravnateljstvo	zdravilišča.
'"Trgmtf'osla$aite “ »Trgovskem listu"!
Oglas.
Direkcija Drž. Dobra „Belje“ u Kneževu (Lak) Baranja izlaže za prodaju 50 vagona suvih rednih nepresovanih
rezanaca, pet vagona muhara, četiri vagona proje
od ovih 2 vagona bele, 2 vagona ervene, berbe 1922 god. putem pismene oferfalne licitacije.
Rezanci se nalaze u našoj šečernoj fabrici Vranin Vrh.
Pravo učešča na ovu ofertalnu licilaciju imajo svi nadmetači koji položa 5% tustranci i 10% inostranci kaucije od ponudene vrednosii. Nadmetači imaju pravo podneti svoje oferie za svu količinu ili samo za jedan dio a ne manje od jednog vagona.
Pismene ponude u zapečačenim kuvertima snabdevene sa 20 Din taks. marke u kojoj če naznačiti koliko Din nudi za vagon 10.000 kg franko prodavčeva stanica B. Manastir, predložiče licitantji na dan 26. maja u 10 sati prepodne uz predočenje, da su položili odgovarjajuču sumu kaucije na našoj glavnoj blagajni.
! Merenje za ovu prodaju izvršiče se na vagi naše državne Šečerne fabrike, kojem merenju ima pravo kupac prisustvovati.
Od momenata, kad je predložijo kupac ponudo, jamči za ponudenu cenu pologom svoje kaucije. Za državno imanje važi prodaja posle odobrenja naše nadležne vlasti.
Ponudaču sa najpovoljnijom cenom ustupiče se roba odmah posle odobrenja naše nadležne vlasti.
Sa uposlanom ponudom, obavezuje se ponudač ovim u oglasu razglašenim uslovima i da po njima pristaje na licitaciji.
Iz kancclarije Direkcije Drž. Dobra „Belje“, Kneževo.
Oglas.
Direkcija Drž. Dobra „Belje“ u Kneževcu (Lak) Baranja«, kupice putem ofertalne licitacije niže izloženu rezanu meku gradju.
Pismene ponude snabdevene sa 20 Din taksenom markom uputiti najdalje do 20. maja glavnoj Direkciji Drž. Dobra »Belje«.
Prava učešča na ovoj licitaciji ima svaki koje može iskazati po svojoj Trg. i Obrtničkoj Komori da je obrtnik ili trgovac ovog predmeta.
Licitacija održače se na dan 22. maja na osnovu podnešneih ofe-rata, te če Direkcija kupovinu izvršiti od one firme, čija je cena bile. naipovoljnija. Ponudene cene kalkulirati.
1. Na željezničku ili plovidbenu stanicu Apatin :
20 20 cm jako gradže 60 kom. a 4 m.
18/25 cm jako gradže 2/10-50 m, 4/7-60 m, 2 5-50 m.
18/18 cm jako gradže 7/9-— m, 7/7-20 m, 7/2-— m.
13/18 cm jako gradže 14/2-20 m.
13/13 cm jako gradže 20/6-— m.
10/16 cm jako gradže 14/4-50 m.
Ukupno cca 25 ms gradže.
2.	Na željezničku stanicu Beli Manastir:
18/15 cm	jako	gradže	20 kom. a 10 m, 5 kom. a 7 m	50	cm.
18/18 cm	jako	gradže	15/5-— cm,	30/4-50	m.
16/22 cm	jako	gradže	60/10-— m,	15/9- —	m, 15/6- —	m.
19/19 cm	jako	gradže	70/10-— m,	10/9- —	m, 10/8-—	m,	10/7-— m.
10/7 — m.
16/16 cm	jako	gradže	10/5-50 m, 20/4-50 m.
13/18 cm	jako	gradže	5/5-50 m, 10/4-50 m.
13/16 cm	jako	gradže	30/10-— m, 25/9-— m,	350/7-60 m, 30/6-50 m.
130/6— m.
13/13 cm	jako	gradže	40/6— m.
10/16 cm	jako	dradže	20/6-60 m, 25/6— m,	10/5-20 m.
Ukupno cca 150 m5 gradza. Ukupno Vi i/i = 175 m5. Uz iste uslove pouditi 2 vagona belog pasulja i priposlati moštre istih. Iz kancelarije Glavne Direkcije Drž. Dobra „Belje“.
| Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani D
= Ustanovljena 1.1900 Delniška glavnica in rezervni zakladi cca K 150,000.000’— Ustanovljena 1.1900 M
js	Čekovni	račun št. 10.509. — Brzojavni naslov: Banka, Ljubljana. — Telefon št. 261 in 413.	U
!1 Se priporola za vse v bančno stroko spadajoče posle. *=»<=* Obrestuje vloge najugodneje. «=>«=« Prodaja srečke razredne loterije, jj
j|	Podružnice: Brežice, Celje, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.	s
ni=m=m=ni=iii=»ii=iii=i»i=iii=»»i=iii=iii=iit=in==m=m=m==m=|||==|l|=:lll=lll=lll=lil=:lll=lll=m==lll=lil==l11
Lastnik: »Merkur« trgovsko-industrijska d. d., Ljubljana. — Glavni urednik Robert Blenk. — Odgovorni urednik: Franjo Zebal. — Tisk tiskarne »Merkur« trgovsko-industrijske d. d.