Slav» 4,
[snts correste tsa la posla
Prof,Albert Sic Ljubljana Gruiarska ul,18 Jugoslavija
ne vracejo ■ äisk iidA.aiuc ^v^invroi.'
ly.
Naročnina za celo leto: 10 Lir: za pol leta: 5 L : posamezna ši ;vilka 20 stot., za inozemstvo se vračuna poštnina. - Oglasi, naročnina i. i. d. naj se pošiljajo na naslov: „Njjvic.-,* Trieste, ViaS. Francesco a assJs^zü.
SiSfSftSlirtlIßnci/a fl&iema !primerno oceniti šele zgodovina. La-jyyydiyvciiilics	hko je reči že sedaj, da nova jugoslo-
Parlament na počitaicah. - Nove	,V°jska. odg0,varja Povse™
povedi in kombinacije . Delo finanö-' ’t™}? ,de]o,mt ™ zgodov}n\one F*'
neSa odbora. - Proračun. - Jugoslo- v® Vt j£ i ’ n 86 l* dlVl1 la.,casa ® -	- -	—	y gigantskih vojen proti sovražnikom
venska vojska. - Konferenca Male
Atante. - Volitve v Delavsko zbornico. |	< C'1 s'f^"
V Jugoslaviji
... Kolik je red v tej vojski je najlepše »ahaja sedaj še razvidno iz tega, da je vsa opozicija,
deli, kako raztreseni .so navadno taki učenjaki, so mu seveda brez najmanjšega ugovora pomagali iz zadrege. O teh sleparijah je pa zvedela končno tudi policija in res zaprla kmalu nato v nekem hotelu v Frei-burgu pravega Baba, misleč, da ima v rokah sleparja in dolgo ni hotela verjeti, da se je zmotila v osebah in da je bil slepar podoben Babu in ne Bab sleparju.
Dobro ]o jo pozno!
Bostonski milijonar polkovnik Lypord Merrow je zapustil v svoji oporoki 200 funtov- (približno 24.000 lir) nevesti svojega sina Grece Wooiy z izrecno določbo., da mora mlada gospodična ta denar porabiti edino za to, da se nauči kuhati in gospodinjiti, vse to pa še pred svojo omo-žitvijo.
Tak opomin M bil potreben tani pri nos
Čian pariškega občinskega odbora je v javni seji vložil oster opomin na policijskega prefekta, naj pazi, da se v deževnih dneh ne bodo oškropljali z blatom pešci in izložbe od hitro mimo deročih avtomobilov. Vsako vozilo imej take blatnike, ki popol-
\etino narodna skupščina na dopu- v kateri so tudi sicer vojski ne bas stu, tako^ da na videz ni opaziti po- posebno naklonjeni elementi, sogla-setono vaznega političnega gibanja v, sno izrekla popolno zaupanje vojski, zemlji. Posebno vpliva na potek vse-1 Poslanec neke opozicijonalne stran-ga sedanjega omrtvelega _ delovanja ke je celo s ponosom povedal, da na polit, polju, odsotnost sivega pred- njen klub doslej že preko enega sednika vlade sporazuma in reda, ki ]eta ni prejel nikake znatnejše pri-SB ZcLeiikrcii sc zeli o. v i oId Rzuriii tožIiG pvoti vojski obali. Je pa ta mir, ki je v Jugoslaviji:	.. v. ’
zelo nenavaden pojav, le mir pred Revija moči in orgamzacne spo-novimi viharji v njeni notranji po- s°bnosti jugoslovanske vojske bo iz-iitiki, ki se že napovedujejo po vrsena v poletju, ko so predvidevani raznih znakih na bližnjem obzorju. vehki armadni manevri pod koinan-K.riza, ta v Jugoslaviji tako pogosta do saine8'a kralja Aleksandra, beseda, se že zopet pojavlja, in po-j Znatno bo olajšalo breme proraču-vzroča poklicnim politikom mnogo!na nameravano in že v načrtu izpe-skrbi in težkih misli.	j ljano izjednačenje davkov, katero bo
Nekateri vidijo celo že tako daleč, nravnano v smeri zaščite kmeta, ki da napovedujejo nove volitve.	i-l6 nedvomno steber Jugoslavije.
V ospredju je sedaj v prvi vrsti fi- V zunanji politiki Jugoslavija ni nančni odbor, ki sprejema z narav-i doživela ta čas znatnejših trenutkov, nost amerikansko naglico proračun, Govori se sicer o potrebnem balkan-za katerega se pa vladi tudi mudi, skem paktu. Gotovo pa je, da bo ker je nadaljevanje državnega go- sprejet šele tedaj, ko bo v njem Ju-spodarstva z dvanajstinami po ustavi goslaviji kot vodilni državi Balkana onemogočeno. Proračun bo znašal po osiguran primeren in jak položaj, dosedanjih postavkah okoli 12 mi- Več pozornosti vzbuja za februar na-j ZMEŠNJAVE NA DALJNEM VZHODU. — Ijard in so ga dosedaj že reducirali povedana konferenca'Male Antante, | VOJNA NAPETOST MED RUSIJO IN KI-za približno polovico miljarde. Pro- ki se bo vršila na Bledu in na kateri!	TAJSKO
račun je sicer v resnici velik, vendar bodo rešena zelo važna zunanjepoli- Daljni vzhod, posebno kitajska dežela je pa je potreba v njem iznesenih po- tična vprašanja. O tern pa Vam bom stavk tolika, da jo bo požrtvovalni poročal drugič
jugoslovanski narod pač že moral v Sloveniji sami je sedaj največ prenesti. To uvidevajo vsi, tako tudi! zanimanja za volitve v Delavsko opezicija, ki želi samo, da se krvavo zbornico, ki bodo podale približne potrebne in za bodoče naloge Jugo- rezultate razpoloženja vse preveč slavlje neodložljive investicije kri- razcepljenega delavstva. — Mnogo jejo iz notranjih ali zunanjih po- pozornosti je vzbudil tudi sijajno s°jik	! uspeli zbor voditelja samostojnih
Znatni del proračuna, zavzema tudi! demokratov Pribičeviča, ki je poka-postavka za vojsko, ki je v letih svo-jzal posebno to, da jugoslovanstvo jega obstoja napravila naravnost ču-Gn misel jedinstva vedno bolj pri-deže, tako da je ne prištevajo danes: dobiva med’ Slovenci, ki vedo dobro, zaman med najboljše armade na sve-: da je v jugoslovenstvu njih nada in tu. Belo, ki ga je opravila bo znala)spas. In to je dobro.	J. T.
noma onemogočajo vsako škropljenje blata na vse strani. Naloga policije je, da pazi na to, ker se s tem tudi ščitijo obleke davkoplačevalcev in zidovi hiš.
Božično rirei/esce bi rada uidela
Annie Wright, osemletna hčerka angleškega rudarja v Rotherhamu, čigar žena leži že več let bolna v postelji in ki ima zraven Anice še štiri druge otroke, je slišala od prijateljice, kako lepo božično drevesce imajo v bolnišnici, koliko lučk bo gorelo ca sveti večer in koliko darov se bo razdelilo med bolne otroke. Anica je kar požirala t» novico o božičnem drevescu, ki ga še ni bila nikdar videla, in sklenila v svoji otroški pameti, da se da povoziti od cestne železnice, samo da pride v bolnišnico in da vidi ono divno lepoto božičnega drevesca. Šla je na cesto in se odločno postavila na tir cestne železnice in se ni hotela uinak-niti, čeprav je krmitelj zvonil na vse pre-tege. Komaj mimoidoči ljudje so jo odstranili in s solzami v očeh jim je očitala, da ji-niso privoščili, da bi videla kot povožena deklica božično drevesce v bolnišnici. Dobil se je pa usmiljeni gospod, ki je peljal ubog» deklico v bolnišnico, kjer je lahko občudovala drevesce in bila končno še obdarjena. Tudi njena mati je bila sprejeta v bolnic» na mestne stroške.
TEDENSKI PREGLED
Novice iz vsega sveta
Tovorne Fordove v Severni DmeriKl
Tovarne Henry-ja Forda so po statistiki tvrdke v minulem letu izdelale 2,103.588 osebnih, tovornih, poljskih avtomobilov in letal in s tem prekosile predlansko produkcijo za celih 20.000 vozil.
Novo diamantno ležišča
Na otoku Borneo, med Indijo in Avstralijo, sta se odkrili dve bogati ležišči tega dragocenega kamena. Vlada nizozemskih kolonij je takoj odposlala na lice mesta več izvedencev, da preiščejo ležišči. Geologi, ki poznajo dobro omenjeni otok, pravijo, da ni to prav nič čudnega, saj so ohranila do sedanjih časov sanskrit-ska krajevna imena, ki govore o diamantih in ki so še iz one dobe pred osmini stoletjem, ko so še gospodovali otoku Borneo Indijci. Iz teh krajev so si bili nabrali razni kralji in vladarji bisere, ki še danes tvorijo njihovim potomcem in naslednikom neizmerne zaklade in njihovo narav-uast bajno bogastvo. Na teh novih ležiščih se nahajajo baje diamanti največje, čistote.
deset trgovin in odnesli s seboj svile za šest in trideset milijonov lir.
TuDI Anglija dolguje
Ko govori o vojnih dolgovih Italije napram Angliji, navaja list «Messa-gero», da si je angleški kralj Edvard III., ki je vladal od 1. 1327. do 1377., izposodil pri bankirju Bardi-ju Pe-ruzzi-ju v Firenzi poldrugi milijon goldinarjev, ki se pa niso nikdar vrnili in ki so skoraj povzročili propad tega cvetočega mesta. Bivši italijanski ministrski predsednik Luzzatti je dal izračunati, da znašajo obresti tega posojila od 1. 1345. dalje in sicer
bi! vedno torišče sporov in nasprotujočih si interesov raznih velesil. Tam se bojujejo Japonska, Rusija, Francija, Anglija in A-merika za gospodarsko in politično nadmoč. Največje nasprotstvo vlada lam na vzhodu od nekdaj med Rusijo in Japonsko.
Zanimalo bo gotovo naše čitatelje, zakaj je nastala sedanja napetost. Bivši giavar razbojniške tolpe, takozvanih «rdečebrad-cev» Csang-Tso-Lin je dal aretirati generalnega ravnatelja pod sovjetsko upravo stoj.Ae kitajskc-vziiodne železnice Ivanova ter tri podravnatelje železnice. Nadalje so začeli generali Cang-Tso-Lina na svojo roko prodajati vozne karte kitajske vzhodne železnice ter zagrozili vsemu ruskemu osobju proge, da bodo postreljeni, če ne bodo izvrševali vsa njihova povelja. Ruski železničarji se grožnjam Čang-Tso-Linovih razbojnikov niso pokoriti,
Ti dogodki so povzročili, da je čičerin poslal pekinški viadi ultimatum, v katerem zahteva takojšnjo izpustitev aretirancev in vzpostavitev prejšnjega stanja. Nadaljna zahteva čičerina je, da napravijo sovjetske čete red, če bi tega Kitajci sami ne mogli storiti. Odgovor je zahteva! v treh dneh. Ker je ultimatum napravil na kitajsko vlado globok utis, je ista takoj zaukazala Čang-Tso-Linu vzpostaviti red in prejšnje stanje. Istočasno s lemi dogodki je začela
reakcijonarni Kitajski in Japonski. Amerika skrito podpira sovjete, Anglija pa Japonsko.
Danes še ni mogoče prav gotovo reči, kako se bodo dogodki zaokrožili, vsekakor pa je gotovo, da stojimo pred dalekosežni-mi dogodki. Rusija ne more in ne sme popustiti, ker železnica je zanjo življenjske važnosti. Veliki interesi, ki jih Ima Rusija na tej železnici in čang-Tso-Linov nastop bodo dovedli do resnih komplikacij. Vse bi se lahko znalo zgoditi, da pride tudi d» vojne med Rusijo iu Japonsko, Nadalje bi lahko se spopadli tudi Japonska in Amerika, ki bi nikakor ne mogla dopustiti, da bi postala Japonska absoluten gospodar na Daljnem vzhodu z osvojitvijo Mandžurije. In še do drugih konfliktov bi lahko prišlo.
Nasprotstva se prenašajo od ene strani sveta na drugo in vojna vihra ne ponehuje nikdar. Vederemo, saj takrat ne bomo šli mi pod orožje.
RUSKI KOMUNISTIČNI KONGRES V MOSKVI
Kongres ruske komunistične stranke se je vršil pred mesecem dni. Prinesel je seboj zanimivosti, ki jih je vsa svetovna štampa beležila in zasledovala. Dobro je, če se tudi mi malo pozanimamo za dogodite.
Prvič je sedaj v Moskvi na kongresu stopil v ospredje spor med Zinovjevem in Stalinom. Stalin, vodja leningradske komunistične organizacije, je odkrito nastopil proti Zinovjevemu načrtu, naj se podeželsko kmetsko ljudstvo proletarizira in naj se
obresti vzete samo no dva in nol od- t*'6 tEit0> zažel korakati Proti Mandžuriji, stotjfR1 mnogoSveč° ifakOT dolguje Ifa- S te“ ie “-ka voiska zooet v raz-lija Angliji.
Lepe razmere
Tli sto roparjev se je navalilo v bližini Kantona na mesto Junkee, južno kitajske svilnate industrije. Oboroženi o dnog do glave so najprej vdrli v tamošnjo vojašnico, kjer so razorožili in zvezali vojaštvo. Ko je prišla na lice mesta meščanska prostovoljna četa, so jo roparji poslali domov, češ, nalog smo imeli od višje oblasti razorožiti vojake, ki so se pri zadnjih nemirih preveč neodločno vedli. Ko se je prostovoljna četa porazgubila, so se roparji spravili na del©, izropali v najkrajšem času tri-
Pozno spoznanje
Wiiiam Saulsburg iz Baltimore (Severna Amerika) je prišel sedaj v svojem tri in sedemdesetem letu in po petdesetem letu svojega zakona, v katerem mu je rodila žena dva in trideset otrok, do spoznanja, da je bila njegova ženitev velika zmota, radi lega zahteva od sodnije ločitev zakona. Če je bila to res pomota, se pač ne da več popraviti z enostavno ločitvijo in to bo menda sodnik tudi povedal skesanemu starčku.
Tudi policija Jo polomi
Julius Bab, znameniti kritik in pisatelj iz Berlina, je prišel pred par dnevi v Frei-burg na Bavarskem, da bo na tamošnjem vseučilišču predaval o pisatelju Bernardu Shawu. To njegovo predavanju se je bilo že poprej javno razglasilo. Istočasno ise je pa tam okrog potikal slepar in pustolovec, ki si je bil nadel, izrabljajoč dejstvo, da je bil zelo podoben prej omenjenemu predavatelju Juliusu Babu, njegovo ime in sleparil pod tem imenom ljudi kar na debelo. Pri vseh profesorjih je potrkal, izposojaval si večje vsote,^ češ na potovanje sem popolnoma pozaoil vzeti s seboj denar in dokler ga ne dobim iz Berlina, kamor sem že brzojavil, si ne morem pomagati. Ker so vsi ve-
sovjetska vlada koncentrirati čete in so-1 onemogoči, da bi se gotovi «kulaki» (bogati kmetje) bogatili na račun ostalih mu-žikov. Nastopil je tudi proti državnemu kapitalizmu, ki ;e le drugačna oblika privatnega kapitalizma.
Spor ima svoje korenine v zapuščini Leninovi. Lenin je namreč umrl še predno je natančno bila oblikovana sovjetska država in predno je komunizem že našel svojo pravo pot. Njegovi načrti nove gospodarske politike so pustili prepolno vrzeli in nejasnosti, ki jih sedaj razni voditelji tolmačijo po svoje.
Stalin je zmagal sicer na kongresu, Zi-novjev propadel, a s tem se je prvič rodila opozicija, ki je bila dosedaj nemogoča v komunistični stranki.
Nadaljni razvoj bo gotovo zanimiv in gre svojo srednjo pot, to je že danes gotovo.
vjeiski tisk je poln sovražnih izbruhov proti Čang-Tso-Linu.
Za tem razbojniškim generalom pa stoji po vsej gotovosti japonska diplomacija in vse kaže na to, da Čang-Tso-Lin dela po naročilu Tokija.
Na Kitajskem se pobijajo med seboj generali. To smo že poročali. Feng, dober prijatelj Rusov, je hud nasprotnik Canga. On vodi srdito borbo proti mandžurskemu diktatorju in je po energičnem nastopu Ru-
je državljanska vojska zopet v razmahu.
Pri tej .igri pa stojijo kakor rečeno velesile za kulisami, Nacijonalna Kitajska, ki se hoče rešiti očetovskega varuštva velesil, Feng in Rusija proti Čang-Tso-Linu,
Zopet nova odredba
Za božič je izšel odlok, s katerim' provizorične učitelje, katerim lahko so odpravili takozvane dodatne ure,! poveri pouk v več krajih.» kjer so učenci nižjih treh razredov j Po domače pravi zakon: slovenski še slišali materinski jezik v šoli in, učenci in učenke, ki pohajajo letos sicer dobesedno samo slišali, kajti še ostale razrede od četrtega dalje, prepovedano je bilo pisati ali čitati,kodo .	koncem šolskega leta
v teh dodatnih urah. Sedaj pa je iz-' položiti poseben izpit iz italijanščine, šel nov odlok, ki je stopil tudi takoj'f*cer	moraIi ponoviti razred. V
v veljavo in ki pravi:	«V ljudskih1 R|)Gvl10 se 'l0 povečalo število tedem-
šolah novih pokrajin, ki niso še bile: s \ ,.,ur za italijanščino na račun pretvorjene v smislu čl. 2G0 edinega 0St^ .“ P1 e.“rie^ov‘	.
teksta zakonov za ljudskošolski-	.3. ? samo> da Je bil pouk
pouk, odobrenega s kr. odlokom odi . 1J-.,s<:lm do sedaj poverjen zna-
29 ianuaria	št 432 se doseže'111111 uc|teGem-specijalistoin — in
2»,. januai ja ituo, st. se uoseze;nova 0C)re(jL)a je le najlepši dokaz pomakmtev v višji razred samo na!,jQ „„„	T ;
nndlaet nnsetmeea iznita iz italiiau i da VSa dosedanJa Šolska politika m Po.dlagl posebnega izpita iz Italijan-;prinesla zaželjenill uspehov. z no_
seme. V to svrho se bo italijanski,vim odlokom stvar gotovo ne bo gla
jezik v normalnem urniku poučeval na boljge kar se tlče šoiskega uspeha,
najmanj v petih tedenskih urah po temveč k večjemu na slabše, ker se
načinu, ki jih bo določil kr. šolski bo poveril tudi ta dodatni pouk Iju-
skrbnik. Kjer ne bo drugače mogoče, S dem, ki ne poznajo ne jezika ne duše
bo le ta lahko nastavil v to svrho I naših otrok.
N O V J C E
DNEVNE NOVICE
Konferenca Maäe antante	te ter nekatere znane politične oseb-
se bo vsekakor vršila od 18. do 20. nosti ter jim razlagal na goriškem februarja na Bledu. Ob tej priliki županstvu pomen in korist izsušitve bodo izmenjane tudi misli glede pri- lijakovega močvirja.
*	1 puDliKa sovjetsko Rusijo 2 miliona. tristotisoe lir rvi tph hi
de iure v najkrajšem času. Ministr- pla“a i predvsem država dP onS ski svet čehoslovaške republike bo dežela 1 mSon 8S2 tisot in mit baje te dni, vsekakor še pred blejsko	ikoliLsnuu ’	1
srriet!scifeisSeobiav"
znanje sovjetske Rusije.	za vsako njivo.
Uglihali so se.	i Kmetje bodo odplačevali ta svoj šln jo tt-išla’'n'1''m'avn'rvu^ ''
V Londonu započeta pogajanja za odstotek skozi 23 let v obrokih, v ka-|cifjzeij bo še dosti časa iahal ureditev odplačevanja dolgov kralje- tere bodo že obsežene obresti in I prošnio	j< c
vine Italije so končana. Bila so zelo amortizacija kapitala. Vsako leto bi!1'	..	,	.	,	.
naporna ali vendar je uspelo Volpi- moral plačati kmet od 13—14 lir zaU * ° feve„- ne bodo veseli izsu-jevi sposobnosti ukloniti angleške fi- vsako njivo in to skozi .25 let, oziro- i fltve-. vsel^pac ne moreš zadovoljiti.
«ančnike, da so sprejeli njegove po- ma ako vračunamo še stroške za rovcl’ ,1V.J1	lz..bliznjin krajev
........... -	-	! ter nedeljiski «fusarji» iz Goriške ne
prinese več kot 150 lir na leto, ako bi se izsušilo bi orana zemlja prinesla najmanj 300 lir na njivo t. j. 70 lir več kot pa je treba plačati za stroške, obresti in odplačevanje glavnice.
Ko bo pa po 25 letih odplačano posojilo, bode zemljišče pa še več do-prinašalo. Srednja cena za njivo bo poskočila od 3000—6000. lir. Seveda bi tekom izsuševanja bilo zaposleno tudi obilo delavcev, kar bi bilo tudi velike važnosti pri sedanji brezposelnosti.
Seveda bo preteklo še precej časa predno bo jirošnja za uvrstitev šem-paškega polja med zemljišča za izsu-
Uradni ubogo
7	j J ' ■ - • J ^O w ^ L' ^	-- - ~ ^ ^ ^
goje. Italija bo plačevala skozi 62 let vzdrževanje v prvih letih, bi plačal po 4 in jjoI milijonov šterlingov. okoli 20 lir na leto za njivo.
Sterling stane sedaj okroglo 120 lir. Dr. Tonizzo pravi) da sedaj mog.
virnata njiva šempaškega polja ne1 capami na Otavi.
Žracunajte!
Varnostne odredbe v obmejnih krajih
V uradnem listu z dne 21. t. m. je bil objavljen odlok-zakon, ki zavzema varnostne ukrepe napram tujcem v obmejnih pokrajinah. V
prvem členu se odreja, da iz var-	_________
Bostnih razlogov se lahko prepove j	^
tujcem izvrševanje poklica, obrti,' v , ,.	. SOLKAN, 'dejstvo, da organizira naša «Zvezal kateri mimoido« ljućih
industrije m rokodelstva na držav- V nedeij!° s° »«f1. mladi igralci po- prosvetnih društev» iz Gorice vsepo- se iz tistega dela barake kler ie’sinem obmjnem ozemlju v črti tride- navijali «Dekle z biseri». Obisk je bil vsod po deželi dramske tečaje, iz k a-	DaiaKe> kJe‘ J« bta-
setih kilometrov v notranjost.	mnogoštevilen, kljub temu, da je bila terih naj bi izšli kolikor mogoče iz
DROBNE NOVICE Z DEŽELE
ista. Vse apatično, brez ciljev. Kam plovemo?! Št. Peter je še slabši. Da bi se lepše izvili iz položaja, se silijo kar na debelo v fašij, mnog junak bi bil rad kar dvakrat fašist, oziroma predstavljal kar dva fašista v eni osebi, samo da bi več zalegel in se bolj prikupil. Seveda jim pametni Italijani popolnoma nič ne verjamejo. — Gornja Pivka se nič ne giblje, dasiravno ima za to bolj ugodne pogoje. Njih spanje je pa skoraj ne-odpustno! Zagorje in Knežak sta v globokem snu, .edini Bač se je pred par tedni oglasil z «Užitkarji», pa tako tiho, da nismo niti vedeli in jih zato nismo posetili.
Pivka! Odpočila si se in naspala; vstani vsa mlada in sveža ter krepka k novemu delu!
ANHOVO.
V pondeljek dne 25. t. m. se je v naši vasi odigral tragičen dogodek.
i ,v "-	'r,--:.--- V baraki, zgrajeni koncem vasi, je
u. tu	afe-V’	bil nastanjen nek krojač in neka sem
hmin' 'IPn p,ovodluh Ptl(jev- Streljal I priseljena Italijanka. Ker je omenje-Pen,tnm0 prl Spa1;><*“ ““ krojafevB. žena odžla ž,„-traj po opravkih v Gorico, je oddala svojega 21 mesecev starega otroka v varstvo imenovani sosedi Italijanki. Po kosilu, je ženska, kateri je bil izročen otrok v varstvo, šla k Soči prat perilo, a v kuhinji je poleg štedilnika pustila otroka samega, spečega v zibelki. Okrog 1. ure popoldne so ne-
oAix xvAiwiiiotiv v nun.ctiijubi.	p - ^ 5 jv.lcx jc	tcim iicij iji izoii ivoiiKoi mogoče iz-
Drugi člen odreja, da onim tujcem, repriza. Občinstvo je z živahnostjo vežbani režiserji, naši bodoči pijo-ki ob objavi tega odloka imajo do- iri dostojno sledilo poteku igre, le nirji na polju dramatike med Ijud-voljenje izvrševati gorioznačene po- včasih so malo motili nervozne po- stvom. Na vsak način je društvo
» ® “i! &Ä Ä,	ÄTÄ «« SWXÄJSÄSS
ÄJ.rllS£!.J,t5SR"dM- da« 0 Vađ,t ST0J“ er"‘ ma'°	k "ap™dku ” o«e> takoj skoćtl "do kuhinjski!,
novala Italijanka, vali gost, smrdljivi dim. Takoj so o tem obvestili krojača, ki je med tem časom šival v nasprotnem koncu barake in niti od daleč slutil, da se njegovo lastno dete nahaja v smrtni nevarnosti. Žal,
I uspeh ne bo izostal.
va objave dovoljenja preklicana. , daleč.
Koprski frančiškani so šli... Igialci so se dodobra vživeli v svoje'	ÖEPOVAN
frančiškani, ki so 19. t. m. zapustili precejšnjih scenerij kostumov in re^ janCek>> in Priredi v nedeljo 31. t. m. Koper ter odpotovali v Dalmacijo, ^e^^scenerij,^Kostumov in ie in potem ponovno 7 februarja vese-
t Dekan dr. Josip Kržišnik.
Preč. g. dr. Josip Kržišnik, dekan v Trnovem pri Ilir. Bistrici, je 22. t. R). preminul.
Pogreb je bil menda najimpozant-nejši, kar sta jih kdaj videla Trnovo in Bistrica:	udeležilo se ga je pri-
bližno 5000 oseb, 16 duhovnikov; vencev je bilo 19. Sprevod je bil skoro dva kilometra dolg.
Od pokojnika se je poslovil v ime-*u domačinov g. A. Žnideršič, dr. Janko Kralj v imenu kršč. socijalnih
mMmmgHmam
sto njih so prišli tujci po jeziku in ??	1 P:	d	• z^’uzl | romanu, ki je povsod osvojila pre-
čustvovanju. Bog je visoko...	!	. ’ kl J.e bl1 vseskozi izvisten. prosta srca kjer g0 J0 dosjej igraii.
'S.“’	drugače dobra, je motila ;nato bo ^1 naš moški zbor, da ne
deklamatorska izgovarjava; 'bi nosil zastonj naziva «gkrjknček»,
G r«tnn PLJ,„h i! Paruhl.^a Nehustalše dve pesmi: «Oblaček» in <'škrjan-izvrstna. Kaleh je bil v ljubezenskih gek>> 0d Prelovca
nSSÄff! DrugaCe 16 v našl vasi vt-aManJe, «ezpauo KaKo ,e požar nastai. Sl vse OTifatovanie 16^,0 hil po'J’1:''’,0 «WJ“!*- Snee » K« ''«asih a ljudje sodijo, da se je žihelka, ki dan prizor kouuejo niorilcf Katoba i ak° e, “11niogl'ede unesel kakega! je bila postavljena preblizu štedil-
j,haata8š.Vna Lffive" ^ "*■*	°" ^ " » <»*»* ŠWI
vseh podrobnostih, zato omenimo lepevilne^e jlh zanaba na Lok'e-
mnenje vseh udeležencev, da jih je	ČRNIČE.
igra popolnoma in nad vse pričako- Naše «Pevsko in bralno društvo» ■ ... o-	ta-
vanje zadovoljila. Tudi izgovarjava'priredi v nedeljo 7. februarja ob 3. j redilo neko predstavo, kar pa nismo JanKo Kralj	v	imenu kršč. socijalnih ie Pda dobra, edino le Sara je včasih j uri popoldne veselico v dvorani g. (zvedeli, dokler nam ni programa pre-
organizacij	in	končno	naš	poslanec!e1kala’ kar Je maJ° motilo splošni Albina Slamiča. Igrali bodo novo,jčital s prižnice naš g. kurat. To se
dr. Wjlfan.	jvtis. Igralcem kličemo: Le krepko našim odrom še neznano šaloigro nam Je zdelo zelo čudno, ker smo
vrat, a bila s zaklenjena. V naglici je razbil šipe pri oknu, se pri tem ves porezal, a v tistem hipu je iz kuhinje hušknil vanj mogočen plamen ognja. Ker je bil ta del barake v par trenotkih popolnoma v oblasti ognjenih plamenov, ni bilo več mogoče oteti otroka iz objema grozne smrti. Plamen je z naglico zajel še ostale suhe stene barake, ki je v kratkem času pogorela do tal. Strašen je bil trenutek za ubogega krojača, ko so gasilci privlekli izpod ruševin železno zibelko z otrokom. Jokal je od bolesti, ko je zagledal ljubljeno dete, ki, ga je zjutraj še veselo klicalo, a je sedaj ožgano od ognja, ležalo mrtvo na tleh pred njim.
na vse strani.
ZAGORJE.
V Knežaku je gasilno društvo pri-
Globoka ginjenost se je vsem brala naPre.l P° začrtani poti in do svidenja obraza, ker s smrtjo dekana dr.!sPet Pri novi prireditvi!
Kržišnika smo zopet izgubili vrlega narodnjaka duhovskega stanu, farani pa svojega dobrega dušnega pastirja..
IZ BILJANE.
Imeli smo zadnjo soboto in nedeljo pri nas predavanje. Predavala sta tov. Košuta in Krasna o dramatiki.
Izsušiicv šempaškega polja v vipav-jPrav nazorno sta nam orisala zgodo-ski dolini.	vino in pomen dramatike v kultur-
V slovenskem delu Goriške nismo!nem življenju sploh ter dramatiko in imeli pred volno obširnih razsežnih! iSranje> kot panogo umetnosti. Po-močvirij. Edini večji močvirji ste bilL setniki’ eiani vseh okoliških dru-močvirje okoli hudournika Lijak vištev’ 80 z zanimanjem sledili tempe-”■ ' ■	-	ramentnemu prednašanju predavate-
šempaški in oseški občini ter močvirje Preval pod Medano v Brdih. Je še nekaj močvirnatega sveta okoli Soče in Vipave, pa ne prav dosti.
Sedanja vlada je izdala v decembru leta 1923. odlok o razpredelitvi močvirnatih zemljišč ter o njihovi izsušitvi. Ako pride kak močvirnat svet uvrščen v prvi razred, potem sta obvezani na podlagi tega odloka
Ijev. Splošna želja med našim ljudstvom je, da bi se taka predavanja še ponovila, ker bi gotovo donesla obilo uspeha tudi na vsestranskem napredku. Na svidenje torej čimprej.
IZ KOJSKEGA.
V nedeljo 24. t. m. popoldne se je vršila pri nas predstava, ki je našim
je zdelo zelo čudno, vsaj včasih razpošiljali vabila najprvo bratskim društvom, ki so potem že naprej javila ali se udeležijo ali ne. Tako pa smo zvedeli za prireditev indirektno, kar se je pa zagorskim gasilcem tako zamerilo, da se ni hotel nobeden udeležiti. Letele so
____ - šaloigro
«Avtomobilist», ki bo vzbujala salve smeha; da pa komu ne bo škodovalo preveliko veselje in da se mu bodo pomirili po «Avtomobilistu» razburkani živci, bo zapel naš pevski zbor «Na planine» in «Za njega se vse pretrpi». Po veselici bo prosta za- n’ hotel nobeden udeležiti. Letele so bava s plesom. — Vsi, ki ste slabe ,tudi opazke o neki politiki, kar je volje, prihitite 7. februarja v Črniče, | menda tudi res. Mi pripominjam«, pa se boste ves pust in post do Božiča Kla ie iako grdo v naša gasilna dru-samo smejali!	štva vlačiti politiko, kar prav gotovo
SV PETER ne bo rodil° dobrega sadu.
Ponovno se sliši, da je izšel ukaz, ^ IDRIJSKE DOLINE (stara meja.) da se zapre gostilna g. Muha, kar pa | že dolgo ni bilo slišati iz naših skoraj ne verjamemo, ker so te go- krajev nobenega glasu, vorice na dnevnem redu. Ne vtikali
bi se v to zadevo, ko ne bi vedeli, da je to pobožna želja «domačih prijateljev», ki se jim bo mogoče uresničila, zato pa nič zgubila na svoji priskutnosti. Grdo je, ako domačin iz-
ViöllO, l/l JL uctö pi euatclVČl, iV I je Ilclöim j--	. ---- •	^	•>	7
uijvez.mii na, pumagi lega ouioica razmeram sorazmerno dobro izpadla J Pariva domačina, ko je vendar za -	~	"L • — —j—
dežela in država pri spevati s 70% | Prireditev je pripravilo «Bralno dru-!oba zadosti kruha. Kolikor vemo, do s Kor j ero, Jo vozi iz I odreske v Ce-vseh stroškov za izsušenje dotičnega štvo Svoboda» iz Niivic Igrala se ie sedaj ni došlo še nikakega ukaza za1Je	ed tega del j časa pre-
T' • 1	r-,	J	, . . r.-or~wV»,n+ iz-i ^	~ I—T ~ 1 ~ ^ „ ________ K1 Fl 1 P Tl . l\l P 1 H 11 1 P. IT» «H h i ] i TT H V» H 011
vseh stroškov za izsušenje dotičnega sveta.
Močvirje Preval pod Medano je že uvrščeno med zemljišča, ki se imajo izsušiti. Nek drug močvirnat svet v bivši avstrijski Furlaniji so pa že izsušili in je država prispevala s 70% vseh stroškov. Zemlja je na tem osušenem svetu zelo rodovitna in kosijo tamkaj po Škrat na leto travo. Po leti ko je suša, kar zaprejo vse kanale odvodnike in voda preplavlja zemljišče ter jih dobro namoči.
Tudi z močvirjem okoli Lijaka mislijo nekaj podobnega ukreniti. Inženirji, posebno inž. Tonizzo je tam naokrog vse premeril in izdelal načrt, kako bi se voda odpeljala in svet tam naokrog kanaliziral
23. t. m. je vodja kmetijskega urada v Gorici zbral zainteresirane kme-
Burja in mraz, kakršnega ne pomnimo že več let, sta obiskala tudi naše hribe. Mraz je bil tako hud, da je skrčil živo srebro do — 13 stop. C. Snežni zameti, ponekod preko en meter visoki, ovirajo promet. Promet s korjero, ki vozi iz Podreske v Če-
štvo Svoboda» iz Njivic Igrala se je Kristanova «Samosvoj» v treh dejanjih in Štokova «Lažizdravnik» v dveh dejanjih. Kot rečeno, igralo se je razmeroma dobro in občinstvo se je prav dobro zabavalo in obdarilo igralce po vsakem dejanju z obilnim aplavzom. Kar se je opazilo pri igranju, je bilo le to, da ni bilo preveč enotnosti v podajanju posameznih ulog. To je ravno vsled tega, ker manjka enega, ki bi se izpostavil kot režiser ter vodil z energično roko ves potek igre in s tem pripomogel k še boljšemu uspehu vsake predstave. Opaziti je bilo, posebno pri nekaterih igralcih, da imajo dokaj smisla za igranje in dramatiko sploh. Prav lepih uspehov in napredka bi se dalo doseči z intezivnim in smotre nim
zapretje, dasiravno se pletejo govorice že nekoliko dni.
PIVKA,
Spanje pravičnega spimo na Pivki. In to iz mnogih razlogov. V svetovno znani Pustumii Romani ne bi človek niti «normalen», hotel biti — kakor se izrazi Pivčan — ako ne bi božja volja tako hotela. Politizira se pri kozarcu, kar pa nima drugega namena, kakor da se mu korajžno v
kinjen. Najhuje pa so bili prizadeti oni, ki se niso pravočasno preskrbeli s kurivom. Čudno se bo zdelo marsikomu, kako more ljudem sredi gozdov zmanjkati drv. Pomislite pa, da je bilo drevje, hiše in vse kar je bilo v tistih dneh pod milim nebom (takrat zelo nemilim), okovano je z dva prsta debelim ledom. Krasen je bil pogled na pokrajino ob solnčnent vzhodu in zahodu. Hiše — dijamantni in stekleni gradovi, drevje
izobraževanjem. Zelo hvalevredno jeiRakitnik, Matenjo vas in naprej, je
dno pogleda, saj to je še zabava po!v najboljšem cvetju; pač tako kot v božji volji. Potem pa stopa vse vri- bajni deveti deželi, skajoč v novo leto, seveda ne preglasno. Postojnci bi rajši mislili na to, da bi politično društvo nastavilo tam tajništvo, s čemer bi mnogo pri-pomogli narodni stvari in našemu ljudstvu. — In če greste po cesti v
Širite Novice!
K petdesetletnici „Edinosti“
(Ostale slike prinesemo prihodnjič)
LOVRO ŽVAB urednik «Edinosti»
DR. GUSTAV GREGORIN
bivši državni poslanec za Goriško, ustanovitelj in dolgoleten voditelj tiskarne «Edinosti»
DR. OTOKAR RYBÄR
VIKTOR DOLENC urednik in izdajatelj «Edinosti»
ŠTEFAN NADLIŠEK dež. in mestni poslanec, soustanovitelj lista «Edinosti», prvi podpredsednik Pol. društva «Edinost»
IVAN NABERGOJ
PODLISTEK
Ferdo Plemič:
Periklej Mežurkovec
(Izvirni vojni spomini.)
Zdaj, ko so že vsi nemški in avstrijski generali napisali svoje vojne spomine ter jih prodali za Judeževe groše, je pač prišel čas, da' dostojno pojasnim evropskim narodom velikanski vpliv, ki ga je imel moj prijatelj Periklej Mežurkovee na potek in v prvi vrsti na nagli zaključek svetovne vojne. Čas je, pravim, da to storim, in sicer, da storim to jaz, ker če bi čakali njega, ne dočakamo ničesar. Periklej Mežurkovee namreč ne piše svojih spominov, temveč jih rajši zapije. Vendar, ker bivši cesar Viijček Drugi že posega (in to v svojih pravkar natisnjenih vojnih spominih) v delokrog mojega prijatelja, zahteva že mežurkovska, t. j. prijateljska nagnjenost, da zastavim svoje pero, ki naj vrne čast onemu, komur gre, vsem tepenim nemškim in avstrijskim generalom na kljubovanje.
Torej tisti čas sva jaz in moj prijatelj Periklej Mežurkovee stavila, kdaj bo konec svetovne vojne. Stava je znašala liter vina, ki se je tedaj točilo po eni kroni. Zdaj pa lahko tudi preračunate, ob kakšnem času sva stavila.
Osebnost mojega prijatelja je dovoljno označena z njegovim imenom. Kdor pozna količkaj grško zgodovino, ta ve, kdo je bil Periklej; kaj pomeni Mežurkovee, tega pa ne bom razkladal jedva na dolgo in široko, to ve vsak kmet.
Prijatelj Periklej je imel svoj poseben računski sestav, ki naj bi točno povedal, kdaj bo konec svetovne vojne. Take račune so delali takrat tudi drugi ljudje, ali razlika je bila
ta,	da je moj prijatelj trdno veroval v svoj računski sestav, kar drugi niso. In tako mi je dejal nekoč na podlagi tega svojega računskega sestava pri kozarcu temnega vinca:
«Svetovna vojna se konča leta 1924., in sicer prvi dan sušca ob šestih in 37 minut zvečer. Ura se razume po zimskem urniku. Punktum, amen!»
Kdor je namreč že pozabil, tega moram opozoriti, da smo imeli med vojno zimski in poletni čas, ki sta se razlikovala med seboj za eno uro.
Jaz sem svojega prijatelja najprej debelo pogledal, potem pa sem mu izrazil prav moško svoje mnenje na
tb,	način:
«Kakor Perikleja te Vse preveč cenim, da bi sedaj menil, ti me hočeš bržkone vleči; vendar te poznam prepolno kakor MežurkoVca, da bi me ti presenetil s tako, slično in onako novico.»
Da bi ga bili tedaj videli! Vzrojil
je in tolkel s pestmi po mizi, da sta kar kozarca plesala in kričal je (saj dostojno govoriti ni znal nikoli):
«Prvega sušca 1924. ob šestih in 37 minut zvečer, po zimskem času, bo hudič Avstrijo vzel. Bogami, da jo bo!»
Torej pri sosednji mizi je sedel nam vsem dobro poznan, vendar po svojem službenem naslovu tajen avstrijski vohun. Ta je seveda na Perikle-jeve besede takoj omedlel. Tako smo kakor krščanski ljudje pomagali najprej vohunu z lepimi besedami in s kozarcem žganja na noge in ga nekoliko potolažili glede prerokovanja o polomu in hudičvzetju in o njegovi pokojnini in kar je kdo v naglici še bleknil pametno ali ne. Nato nas je mož zagotovil, da nas bo imel vedno pri srcu, in da bo v naši krčmi vohunil še dalje, bodisi tudi brez vsakega plačila. Ko smo odpravili to zadevo po mirnem in zakonitem potu, zarohni Periklej Mežurkovee nad mano:
Torej. Pri sosednji mizi je sedel nam sem jaz lažnik!»
«Tega ne trdim in ne bom nikoli. Vendar bi rad vedel, kako’ moreš ti nastaviti tako točen čas, da, trenutek, ko bo...»
• «Ko bo hudič Avstrijo vzel! To je prav priprost račun, prijatelj, prav priprost!» kriči Mežurkovee ponosno.
«Povej mi!»
«Glej, vsa svetovna vojna je le
oblegovalna vojna; na notranji strani bojne črte stoje vojaki osrednjih držav, na vnanji pa vojaki sporazumnih držav. Slednje imajo preko 39 miljonov vojakov, prve pa le 13 mi-Ijonov, če ne vštejemo tebe, ki si se tako dobro zaril v goščavo, da te ne prikliče nihče več izza plota. Sicer bi storil ti tudi kakor vojak le prav neznatno količino v mojem računu, tvoriš namreč... tvoriš... (in povlekel je oguljen Vedež iz žepa)... tvoriš postavko ene šestindevetdesetine ene sekunde.»
«Hvala! Do sedaj namreč nisem vedel, koliko znaša moja vrednost, če jo izrazimo v času.»
«Ti veljaš v tej svetovni vojni nič in nič manj negoli eno šestindevet-desetino sekunde, če namreč računam, da pade v bojih dnevno na obeh vojujočih se straneh 16.768 vojakov. Moj račun je namreč ta: Dne prvega sušca 1924. ob šestih in 37 minut zvečer (po zimskem urniku) pade zadnji vojak osrednjih držav in tedaj je vojne konec — eo ipso, pravi Latinec — in Avstrijo je hudič vzel. Račun je jasen kakor beli dan.»
«Da se le nisi kaj uštel! Veš, meni je prirojena dvomljivost...»
«Tebi je nekaj prirojeno? Ja, kaj si gospod ali kaj, da imaš tudi še kaj prirojenega? To je vendar nedostojno med poštenimi ljudmi!» kriči on.
: «Če si ti pošten, pa tudi jaz še ni-
Nova brzostrelna puška.
Strojni inženjer Miodrag Stojanovič v Skoplju je po dveletnem napornem delu iznašel nov tip strojne puške ali kakor se vojaško imenuje: „puškomitraljez“.
^Kaliber znaša 8 mm, dolžina cevi 480 mm, dolžina cele puške 1020 mm, tehta 5 kg 750 g. Napolnjuje se lahko po 25, do 1000 pa-tronov. V minuti izstreli do 300 krogel.
Mož z največjo brado na svetu, ki živi v mestu Sakramentu v Kaliforniji. Za svojo brado je pri tekmi bradačev dobil veliko nagrado.
Prošt Andrej Einspieler, voditelj koroških Slovencev, ki je celo svoje življenje posvetil delu za svoje rojake in ustanovil družbo sv. Mohorja.
Umrl je pred 38 leti.
Amerikanski nebotičnik. Ta slika kaže velikansko hišo v Novem Yorku, kjer so radi ogromnih cen stavbišč prisiljeni iti v višino. Amerikanci torej posnemajo Babilonce, ker tudi zidajo take stolpe in v njih kakor babilonski duhovniki najbolj časte denar.
Babilonski stolp, ki je vsakemu znan iz zgodb svetega pisma. Slika je narisana po načrtih učenjakov, ki so izkopali temelje stolpa in v njem našli svetišče babilonskega boga.
sem kradel žlic!» odvrnem užaljen. «Na vsak način pa trdim, da bo svetovne vojne (in povzdignil sem glas) vsaj en dan prej konec negoli trdiš ti.»
Nato sem pil, Periklej Mežurkovec pa je bulil vame kakor zaboden vol. Slednjič puhne iz sebe:
«Ti trdiš? En dan prej, trdiš? Trdiš to pri popolni zavesti, pri zdravi pameti takorekoč in svest si svoje težke odgovornosti kakor človek, kristjan ih državljan?»
«Kaj bi ne!»
«Daj sem roko!»
«Čemu?»
«Staviva!»
«Pa staviva!» pritrdim.
«Dobro! Ali točno! Zapiši mi semkaj dan svojega konca!» reče in mi pomoli zopet razcefran Vedež pod nos. Primem za svinčnik in zapišem:
«Svetovna vojna se konča po mojih računih dne 28. svečana ob šestih in 37 minut (zimski urnik!), tedaj štiri in dvajset ur prej negoli po računih g. Perikleja Mežurkovca. S svojim podpisom prejemam pri popolni pameti in zdravi zavesti, svest si svoje odgovornosti kakor človeški kristjan in takorekoč državljan vse posledice, ki bi se porodile vprvo in vdrugo iz te moje trditve. Pika.
Janez Kaluža.»
Periklej Mežurkovec prebere mojo izjavo, dostavi ji še nekoliko vejic,! ki mu jih ni bilo nikoli preveč, opom-l
ni, da je beseda «pika» na koncu odvisna in spravi to svetovno važno listino, v «aržet». Nato reče:
«Zdaj pa: kaj velja stava?»
«Kaj bo? Liter vina!» rečem jaz
«Torej izpijva ga kar nocoj!» reče Mežurkovec, «plačal ga bo pa tisti, ki izgubi stavo, in sicer takrat, ko bo izguba očita.»
Tako sva tudi storila. Nato sva plačala vsak svoj račun, le zadnjega litra, ki je bil še sporen, seveda nisva plačala. Krčmar ga je dal nama na kredo — oj srečni časi, ko je bilo še kaj takih krčmarjev! Vendar ga je napisal na moj račun, ker sem mu baje vzbujal v splošnem več zaupanja negoli moj prijatelj Mežurkovec. In prav je storil. Tc pa že iz dveh razlogov.
Perikleja Mežurkovca je namreč zmanjkalo še tisto noč. Radi nekaterih nedolžnih besed, ki jih je izgovoril, ko mi je razlagal svoj računski sestav, so ga že nekaj ur pozneje zakurili, internirali in slednjič potak-nili v vojake.
Drugi razlog pa je bil sledeči:
Preklete vojne ni hotel biti konec. Krčmar pa je silil čimdalje bolj vame radi plačila, kei' ni nameraval čakati do 1. sušca 1924. ob šestih in 37 zvečer, temveč si je želel krajšega ali stvarnejšega roka. Lepo, koristno in hkrati ganljivo je bilo opazovati, kako je naraščal ta edini moj dolg od dne do dne, ne da bi jaz količkaj
pripomagal. Od ene krone je skočil čez teden dni na dve, od dveh kmalu nato na štiri, od štirih na osem; pri osmih se je obotavljal nekaj mesecev, potem pa je pričel vnovič skakati, in sicer na deset, dvanajst, štirinajst. Tako sem preračunil slednjič po Mežurkovčevem ključu, da bom moral odriniti za oni liter vina točno osemsto in devetdeset šest kron, če bo vojna trajala res do onega trenutka, kakor je prerokoval nesrečni Periklej, ki o njem seveda nisem imel več ne duha ne sluha-, a sem bil prepričan, da se proslavi v vojni vsaj tako kakor vsi avstrijski in nemški generali, namreč da pride živ in zdrav domov, če ne s slavo ovenčan, vsaj bogat s spomini
Vendar mi samoniklo naraščanje mojega dolga ni dalo več mirno spati in že sem mislil na postranski zaslužek, ki bi mi vrgel toli, da odslužim oni liter vina, ki ga je slednjič po pretežni večini izpil vendarle moj prijatelj Mežurkovec.
Kar ti pride polom osrednjih držav in ti poči upor po mestnih ulicah. Da bi te vrag! Ko to zaslišim, pa kar čapko na glavo in že sem sredi razgrajačev ter pojem marseljezo. Lepo je bilo. Najprej smo obesili Franca Jožefa, t. j. njegovo sliko, ker on je bil že kdaj mrtev in pokopan, na neki drog. Potem smo razbili toba-karne, ki v njih žalibog že dolgo časa ni bilo več mrvice duhana; nato pa!
smo obglavili cesarske orle in slednjič smo hvalabogu nabili tistega vohuna, ki je ončas zamehuril mojega prijatelja Mežurkovca.
Ko ti tako razgrajamo, koga ti zagleda moje ginjeno oko! Periklej Mežurkovec stopica prav na široko sredi mestne mladine ih prodaja zijala, na prsih pa nosi švicarski križ. Z enim samim skokom sem pri njem, razprostrem roki in kriknem:
«Periklej — Mežurkovec!»
«Glej ga hudiča!» mi odzdravi in mi pade v objem. Krog in krog so bili do solz ginjeni. Ali midva jo zavijeva v stransko ulico in tam ga izprašujem:
«Mežurkovec, ali si res še živ?»
«Pa še kako!» rjove on, ker govoriti sploh nikoli ni znal; imel je napako v grlu — kakor je sam dejal — da mu je uhajalo vedno preveč sape hkrati. «Drugim uhaja drugod, meni pa z glasom,» je pojasnjeval. Ali pustimo to! Ogledam si ga vdrugič natančneje in rečem:
«Zakaj pa nosiš švicarski križ? Prihajaš iz Švice?»
«Jaz sem, kakor Slovenec, navajen nositi vse križe tega sveta,» zavzdihne on, «tvoje neumno izpraševanje tudi poleg. Torej iz Švice ne prihajam, ker še tam nisem bil; ta rdeč križ pa pomeni, da sem -bil vojaški bolniški strežnik. Ker pa sem zvedel, da se tukaj pri nas že nekaj kuha, sem jo pobrisal domov. Hvala bogu,
IZ GOLJEVICE PRI KANALU.
Nesi*eča, ki nikoli ne počiva, je to pot obiskala tudi 30-letnega delavca Tinta Jožefa iz Goljevice, zaposlenega pri delu v anhovskem kamenolomu, kjer številni delavci kopljejo lapor za tamošnjo tovarno cementa. V soboto 23. t. m. ob 6. uri zvečer so delavci kot po navadi prižgali mine. Ko je dinamit dovršil svoje delo, so morali delavci na povelje delovodje takoj odstraniti velike skale laporja, ki so pri razstrelitvi odletele in se utrgale od hriba. To delo je pa nevarno, ker se krhki lapor po razstrelitvi še nadalje ruši. Predno se začne z odstranjevanjem materijala, bi mora! biti, posebno v strminah, razstreljeni teren natančno preiskan, ker so nižje stoječi delavci v nevarnosti, da jih rušeči se lapor ne zasuje. Na ta način bi imenovani delavec kmalu prišel ob dragoceno življenje. Po razstrelitvi se je namreč zrušila velika skala laporja, zdrčala po strmini in zmečkala revežu eno nogo. Na lice mesta je kmalu dospel avtomobil go-riškega «Zel. križa» in odpeljal ponesrečenca v bolnišnico.
Kakor se govori, je nesreče kriv delovodja, ki se malo briga za zdravje trpečih delavcev. Sploh je tovarna cementa v Anhovem, v kolikor se
tiče varnosti in zaščite delavstva, na zelo slabem glasu. Znano je na primer, da morajo delavci v kamenolomu za majhno dnino delati kot afriški sužnji — ob vsakem vremenu. Tako se na račun delavskih žuljev kopičijo kapitali posameznikov.
IZ PRAPROTA.
V	noči 2(1. t. m., nekaj minut pred polnočjo, je izbruhnil požar v seniku kmeta Škrk Antona hšt. 9. in uničil vso pičo in steljo. K sreči je bilo ozračje mirno, tako, da se je posrečilo vaščanom, ki so prihiteli na pomoč, lokalizirati požar, da se ni j razširil tudi na druga poslopja. Kako! je prišlo do ognja je težko soditi, j Najbrže pa je padla po nesreči kaka! iskra v seno, ko so krmili živino.! Škodo se ceni na L 15.000, ki je pa' za ubogega kmeta tem občutnejša,! ker j.e bilo poslopje le deloma zavarovano in za malenkostno svoto.
IZ BRD.
V	solnčnih Brdih, se pridela žalit-1 na kapljica. Vse je bujno, bohotno,! zakaj ne bi bili fantje in dekleta ve- j seli? Ni čudo, da v svoji razkošnosti bi se rade zasukale, pa fantje organizirajo plese: zdaj v Vipolžah, zdaj1 v Medani in tako dalje se vrstijo; vsako nedeljo v drugi vasi.
Oh, mladina! saj vam ne šteje nikdo v zlo vašega veselja, samo pa-, zite da ne pretiravate! Vsaka stvar j ima gotove meje. Časi so resni, tež-' ki, mislite malo tudi na realnost. j
Ali ne bi bilo zelo koristno, da se ustanovi v Brdih zavarovalno druš-j tvo goveje živine. Le malo požrtvo-vanja, pa bi se prihranila marsikatera lirica v prid plemenitejšemu namenu.	j
Le narodi, ki so gospodarsko dobro situirani dandanes živijo!
IZ RICMANJ. .	8. Razkrajanje oziroma gniloba se zabrani',
Občni zbor bralnega in pevskega ako se potrese krompir s finim apnenim pe-društva «Slavec», ki bi se moral vr- ško1"- ker 'amči za suhonost prostora. Za šiti pretečeno nedeljo, se bo vršil! 10° ^ vzemi 250 do 300 gr apna
prihodnjo nedeljo dne Sl. m. »j’J.Tino	,°.“por*oč“
U1 J.	^ nedeljo se Ul mog krompir od januarja dalje vsak mesec enkrat
vršiti občni zbor «Slavca» zato, kei a;; dvakrat, pri čemer treba previdno paziti SC je vršil občni zbor «Zavarovalnice |na sumljive kose, ki se seveda morejo takoj goveje Živine», pri kateri je tudi ; odstranili. Ko se krompir prestavlja, treba mnogo Članov.	| paziti, da se ne rani noben kos.
Ricmanjci, udeležite se prihodnjo' 10. Shramba se mora prezračevati m imej nedeljo občnega zbora v čim večjem: temperaturo največ +8 stopinj C —l stop. številu. Izostati ne smejo mladi net(t- )• pod ničlo).. Pri 2 stopnjah C pod ničlo stari. Starejši Z lepim zgledom, mlaj- zmrzne krompir. Pri hudem m trajnem mrazu ši zato, da povspnemo Ricmanje zo- se mora s®.veda. kr.°“Pir z°Per raraz Primer-Pet na ono stopnjo društvenega ziv- mo dncvno z^eiti 3h,railbo.
L
11. Zmrzel krompir se ne sme takoj od-
1 jenja, ki so ga imele nekdaj!
IZ HEHPELJ-KOZINE. | tajati, marcč le polagoma.
V petek, 22. t. m. se je vršil pogreb po-;	12. Večje količine prezimijo, ako ni spo-
kojnega Štefana Šiškoviča, dolgoletnega; sobnih lokalov, tudi na prostem. Napravijo nadučitelja v Herpeljah, ki je umrl v trža-' se piramide, krompir se pokrije najprej s 15 ški bolnici.	*	i cm debelo slamnato plastjo, na to pride še
Zemeljski ostanki pokojnika so bili pre- 10 cm zemeljska plast. Te zadnje se podvoji, peljani na Kozino in od tu na pokopališče j Se grozi mraz, in se odstrani, ko je mraz v Herpeljah. Pogreba se je udeležilo ogrom- ! ponehal.
no število ljudstva, ki je prihitelo od bliž-Ravnanje s svinjsko mastjo in s svinjino, njih in daljnih krajev, da mu izkaže zadnje! Pri svinjski masti moramo paziti v glav-časti in ga spremi k večnemu počitku. Po- nem na to, da se ohrani ves čas nepokvar-kojnik je bil zbog 'svoje dobrodušnosti in jena in užitna. Tudi čez poletje. Kakor veselega značaja splošno priljubljen. Bd je; znano, povzročajo in pospešujejo razkrta-steber naše stvari v teh krajih.	! janje masti glive, zračni kisik in dnevna
Nepregledna vrsta ljudstva je tvorila svetloba. Torej moramo mast zavarovati žalni sprevod, v katerem so bila zastopana proti tem trem škodljivcem. Da se prepreči vsa narodna društva iz bližnjih vasi, dalje pokvara, je pri raztopitvi in uporabi masti občinski zastopi Herpelje-Kozine, Materije, upoštevati to-le: Prašičji Špeh se mora raz-Klanca, Prostovoljno gasilno društvo iz Ma- j rezati na drobno in v primerni posodi raz-terije, katerega člani so tvorili častno ; mešati z manjšo množino vode ali pa mleka, stražo, številno odposlanstvo «Učiteljske ; Da pridobi mast dober okus in prijeten zveze» in godbeno društvo iz Herpelj, ki je | vonj, sc priporoča pridejati ji malo razre-tekom sprevoda neumorno sviralo turobne,; zane čebule, česna in loverjega listja. Vsa v srce segajoče žalne koračnice.	j	zmes se nato kuha toliko časa, da se
Sprevod se je ustavil pred šolo, kjer se ^ voda popolnoma izpari in ocvirki porume-jc g. nadučitelj Valentič v ginljivih bese- nijo. Čista mast se potem ohladi in tekoča
dah poslovil od prijatelja, tovariša in očeta ki so napravile na vse navzoče globok utis,
brez ocvirkov napolni v lončene posode. Posodo s čisto in dobro ohlajeno mastjo
nakar so pevci zapeli ganljive žalostinke.! je dobro pokriti, najbolje z namočenim per-
Globoko je ganila vse navzoče pretresljiva žalostinka, ki so jo zapeli v večno slovo svojemu navse ljubljenemu učitelju šolski otroci.
Naj pokojnik mirno sniva svoj večni sen v domači grudi.	Mladenko.
Gospodarske novice
12 zapovedi za umno branjenje in prezimovanje krompirja.
Od mnogih strani nam pošiljajo pritožbe,
da jim krompir gnije oziroma da ga jim je t namakamo v solni raztopini, salamuri, ki vsled letošnje hude zime že precej zrznilo; smo ji dodali nekaj 'Solitra in sladkorja. Po zato navajamo 12 zap svedi o hranjenju ( dosedanjih izkustvih se je najbolj obnesla krompirja,	| zmes, ki jo navadno uporabljajo na An-
1.	Da se ti krompir ohrani, izkoplji ga v; gleškem: na ICO kg mesa uzamemo 6 kg soli, suhem vremenu in prinesi suhega v shrambo.: 80 do 100 g solitra in 1 kg sladkorja. Vse
2.	Preden položiš krompir v shrambo, iz- to raztopimo v 36 1 vode ter tako dobimo; za našo	najbolj prikladna
biraj in odstrani vse nagnite, ranjene in bo- prav uporabljivo salamuro. V to raztopino
gamentnim papirjem, ter jo postaviti temno in hladno shrambo. Če bomo mast tako pripravili, se nam bo vse leto ohranila nepokvarjena.
* * *
Pri svinjskem mesu pa je važno, da vemo s čim se meso soli, koliko časa naj leži v soli, ali je boljše vlagati toplo ali shlajeno meso v sol, in koliko časa naj bo v dimu, Z eno besedo, kako se svinjsko meso najboljše soli in osuši.
Svinjsko meso osolimo s suho soljo, ki ji primešamo nekaj česna in popra, ali ga pa
vir rek Hunza, Hunjerab in Simšal, izsledila ogromne ledenike, med temi ledenik Ba-tura, ki je dolg nad 50 km in ki je glede dolgosti drugi ledenik v Aziji. O ozemlju, ki meri nad 400 km2 in ki je bšio dosedaj popolnoma neznano, je ekspedicija napravila točne zemljevide.
Nestvor.
V Saveria Manelli pri Catanzaru ise je rodil te dneve otrok z dvema popolnoma razvitima glavama na dveh vratovih. Otrok je živel samo pet in dvajset minut.
LISTNICA UPEAVS
G. Kovač Kajetan iz Trsta daruje za tiskovni sklad «Novic» L 20. — Iskrena hvala! — Upravništvo.
Odgovorni urednik' JANKO RUM !Č.
UMETNA GNOJILA: 15%—17% su-perfosfat, 10%—18%	superfosfat,
40% kalijevo sol in žvepleno kisli amonijak prodaja po najnižjih cenah Avguštin Mahnič na postaji v Dekanih.
TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torre bianca št. 19
ima v zalogi sledeče vrste zanesljivih in zajamčenih semen zadnjega pridelka iz Nemčije:
Graha, zgodnjega, nizkega «Monopol», zgodnjega srednjevisokega «Express» in srednjezgodnega, povisokega «Senator»,
Te tri vrste graha smo izbrali izmed vseh vrst, ki smo jih imeli lanskega leta v zalogi, kot najboljše in priporočene od naših članov. Cena vsem vrstam po 7 Lir kg.
Redkvice, rdeče, okrogle in rdeče podoi-gaste, po 16.— Lir kg.
Solatne pese, okrogle in ploščnate rdeče, špinače raznih vrst, sernena, zgodnjega zelja, vrzot, cvetočega karfjola, radića, krmske pese rdeče dolge in rumene, ter vsa ostala vrtna semena.
Detelje in trave. Detelje zajamčene brez predenice. Razne vrste trav, so najboljše kakovosti, naročene iz Nemčije,
Umetna gnojila: kalijevo sol, superfosfat, Tomaževo žlindro in amonijev sulfat.
Močna krmila: orehove in sezamove tropine, katere, pošiljamo po naročilu na vsako železniško postajo po povzetju.
K metijske stroje in orodje: Za kmetijske stroje, katerih slučajno nimamo v zalogi, sprejemamo naročila, katera se izvršijo naj-
krajšin
goji-
potom in pod najugodnejšimi pb-
Cepljene trte in sadna drevesca od priznanih kraških trt — in sadjerejcev, ki so
lehne kose.
j vlagamo meso takoj, ko je žival zaklana, '
Med naraven med istrskega izvora, ka-
3.	Bolne in dvomljive kose treba takoj ta-| če je mogoče še toplo. Na dno kadi, v ka-1	lahko pošljemo na zahtevo po ze-
koj zažgati,	ali	pa	pokopati globoko	v	zem- j	teri hočemo meso osoliti, vlagamo debe-
Ijo, da se temeljito	pokončajo.	lejše kose svinjine, na vrh pa	drobnejše.
4,	Izbiraj	pa	krom ’ dvakrat,	trikrat	in	Manjše kose pustimo v salamuri	10 do 12	,v.	.
-	dni, večje pa tri do štiri tedne.	Dobro je	k! .Se zeh|0 Pravočasno preskrbeti s semen
vloženo meso obtežili s čistjo opranim ka- sklm ovsem lz Česke- kakor tudl S
leznici.
Semenski oves. Tržaška kmetijska družba Trstu vabi svoje člane in kmetovalce,
loči jih: za hrano, za setev in za krmo. Setven krompir bodi velik kakor jajce in imej precej oči; Krmski kromir je navadno najmanjši in pri zadostni količini tudi največji.
5.	Ne .stavi krompirja nikdar na kamenita ali cementirana tla, ker postane steklen. Najboljša podlaga so deske.
6.	Shramba ja krompir ne bodi preveč svetla ker vrhni kosi kaj radi ozelene; če ni drugače, naj se pregrnejo okna ali pa naj se krompir pokrije s plastjo slame.
7.	Kup shranjenega krompirja naj ne bo višji od 75 cm, sicer se krompir segreje, en sam bolan krompir, ki je pri odberi prišel med zdrav sad, zna v tem slučaju povzročiti veliko škodo.
Periklej Mežur-plačal? Predno dokaži mi ti, da
vojne je konec in Avstrijo je hudič vzel, kakor sem vedno dejal in tudi preračunih..»
«Zdaj mi prideš prav, dragi Periklej! Vojna, se je končala, ali prej negoli si ti preračunih Ali se spomniš?»
«Kako bi se ne, saj so me zamehu-rili radi te stave!»
«Torej stavo si izgubil. Kar pridi z menoj in plačaj oni liter. Danes stane še štirideset kron in nič se ne ve, kaj bo jutri.»'
«Kaj?» je zatulil kovec. «Jaz naj bi bom jaz kaj plačal, sem izgubil stavo.»
«Vojna se je končala mnogo prej, da, leta prej, negoli si preračuni! ti.»’
«To je res! Ali radi tega vendar ne boš zdaj rokovnjaško trdil, da si ti dobil stavo! He! Če je vojna končala prej, negoli sem preračuni! jaz, pa tudi ni končala 24 ur prej, kakor si trdil ti. Bratec izgubi! si vprvo. Ali tudi če bi bila končala vojna tedaj, kakor si trdil ti, bi bil izgubil, ker tu si mi zapisal (in pomolil mu je star Vedež pod nos), da konča vojna 24 ur pred prvim sušcem leta 1924., to je 28. svečana. Leto 1924. pa bo prestopno leto in 24 ur pred prvim sušcem je 29. svečan in ne 28. Radi tega bi ti stave v najboljšem slučaju nikoli dobil. In tretjič — moji računi bili nikakor zgrešeni, ker jaz sem računal s tedanjimi razmerami,
menjem, da iztisnemo iz njega čimveč sokrivce. Po zgoraj navedeni dobi vzamemo meso iz salamure, ga pustimo, da se očedi in osuši, potem ga postavimo v dimnik ali shrambo, pripravljeno za prikajevanje, to je
semenskim krompirjem
iz Jugoslavije, da prijavijo svojo potrebo najkasneje do 5. februarja t, 1. v uradu v uradu Tržaške kmetijske družbe v Trstu. Ko je čas rabiti te potrebščine, jih ni
ulica Torre bianca št. 19.
ko namreč jaz še nisem bil vojak. Kakor pa sam veš, so me koj nato vtaknili v vojaško suknjo.»
«Kakor bolniškega strežnika.»
«Kaj veš ti šalobarda, kaj je bolniški strežnik!»
«Vojak je kakor vsak drugi in šteje v tvojem računu eno šestindevetde-setinko sekunde...» ugovarjam.
«To šteješ ti!» zarjove Periklej Me-žurkovec in se ponosno vzravna. «Ali jaz, jaz, prijatelj, štejem kaj več! Ker prav jaz sem bil, ki sem s svojim vstopom v svetovno vojno pospešil njen konec. Le glej me debelo, le! Kar sem rekel, je resnica. Če ne verjameš, pa mi dokaži nasprotno. Tako! j Zdaj pa pojdi v Gospodovem imenuj k krčmarju in plačaj oni liter, ki sij ga izgubil že isti večer. Kakor raz-j borit človek bi bil sicer lahko to že; kdaj storil.»
Pri tem je ostalo.
Avstrijski in nemški tepeni generali bodo lahko še leta in leta ugibali v svojih spominih, kdo je bil kriv vojne, in kdo jo je prav za prav začel. Z zanimanjem bom prebiral njihova ugibanja. Ali nihče naj se ne loti več vprašanja, kdo je bil kriv, da se je vojna končala in zakaj se je končala prav tedaj, ko se je končala, ker sem si v tem že povsem na jasnem. Ta junak je bil Periklej Me-žurkovec — Bog mu blagoslovi majko!
prekajevalnico. Bistveni pogoj za trpež- mogoče dobiti, zato prijavite pravočasno nosi mesa je enakomerno m pravilno izsu- svoje potrebščine. Na naročila prijavljena šenje, ne pa množina dima. Slabo vpliva na po tem roku, se ne bomo več ozirali.
prekajevanje toplina dima, vidne sopare ter j TRŽAŠKA KMETIJSKA DRUŽBA v TRSTU mokrota, ki se nabira na mesnini. Po pre- ! kajevanju je prekajeno meso približno1 aprila meseca, ko začnejo toplejši dnevi, j zaviti v'svež časopisni papir in ga vložiti v pepel v kako posodo. Tako shranjeno metlo se najbolje drži čez poletje.
«Gospodarski vestnik» št. 1.
Razne vesti
Dve ekspediciji iz Turkestana.
V Srinager (Kašmir) sta se vrnili iz no-Iranjosti Azije z lepimi uspehi dve ekspediciji: amerikahska pod vodstvom bratov Roosevelt, sinov nekdanjega predsednika Zedinjenih držav Severne Amerike, in nizozemska. Prva je iskala redkih živali in rastlin v furkestanu. S seboj je pripeljala divjo modro ovco, tibetanskega divjega kozla, golšasto gazelo, ki so vse zelo redke živali. Nizozemska ekspedicija je pa raziskovala vzhodno tibetansko pokrajino, izteknila iz-
Zobozdravnik
D= D. Sardoč
specijalist za ustne in zobne bolezni
perfekcijoniran na dunajski kliniki
ordinira
v TRSTU
Via Imbriani 16/!. (prej Ifia S. Giovanni)
od 9—12 in od 3—7 ure
ZAHVALA.
Na mnogoštevilne izraze iskrenega sočnija povodom nenadomestljive izgube našega nepozabnega ljubega očeta oz. soproga
Jožefa Furlanlč
izrekamo tem potom vsem najprisrčnejšo zahvalo. — Zahvaljujemo se vsem onim, ki so v lako velikem številu spremili ljubega pokojnika k večnemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo g. župniku in pevskemu zboru iz Dekanov za ganljive žalostinke.
ŠKOFIJE, dne 19. januarja 1926.
DRUŽINA FURLANIČ.


Stom VI.

•>
•>
❖
•j*
<■
❖
I
❖
*
*
•>
❖
*:•
L. DIETRICH
POSTOJNA
II
na dmfeK® 3 n debeio
Zastopstvo Portland Cementa itd.
Točna postrežba.


3E
Zobozđravmški ambulaforlj v Trstu
ulica Sette Fontane 6
9—12
I
Žepni Iteledfar
vede!
l@t@ 1926
se dobiva po L 4«.— pri založništvu v Knjigarni - papirnici Štoka d. z. o.
Trst, Via Milano 37.
V Gorici in pri vseh trgovcih na deželi.
♦♦I
i«f
til
#❖1
#•
#
t
posluje ob delavnikih od in od 15—19 ure.
Llydske c@i%@.
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
G. PIKEL
POSTOJNA
Trgovina z mešanim blagom, železnino in steklom na drobno in debelo.
□□□□□□□□□□□Dianoiaci □□□□□□□□□□
a
a
□
n
□
o
o
o
□
a
D
□
□
O
D
a
□
o
Alojzi) Mol, Idrija
priporoča svojo
svojo bogato zalogo pristnega vipavskega in istrskega
VINA
Na drobno. Na debelo.
Delitev
m,
skupnih zem-
občinskih pašnikov I»
£gO£d@V. - Brezplačne informacije daja pisarna v Gorici, Corso Vittorio Emanuele III. štev. 19 pritličje (v hiši hipotečnega zavoda)
Trocca
□□□□□□onnononiooDioonnnaonona
jiBBrnsumuHSHWiiiiiiaigimBriiBimgeiiBigm
a a m
H
1
n
lil
m s B S B B B B
a
v
1SEPETAVEC MARIJA
1 mmm
priporoča cenjenemu občinstvu svojo zalogo pristnega vipavskega in istrskega vina. Dobra domača kuhinja.
§ Razpolaga z dvoriščem za shrambo Sjj vozov in s hlevom za 30 glav živine.
IS Točna posirežba.	Točna postrežba.
BfeliaHBBIlBBBBBHIIHHHWBmWIBtHlglBIglB 1
I	lliPBiMlBaBBBPlMiiigaiBiaiBiiBBJBBitBiBiiaim
MILAN KUTIN . S
trgovina jestvin in koionljalnega 1} blagu na debelo in drobno g
POSTOJNA	g
Prva parna pekarna. — Porcelan. | Železnina. — Zastopstvo petro- ü leja, kvasa ter Porland-cementa itd. |
HJ	   fä]
II	®li][lllliIl®Il][S[ll][i{ijj[ij[i]jij[i@@@
mrtvaški predmeti, fotografije na porcelanu, pogrebna oprema, cene nizke : pri Šentjakobski cerkvi v via deli’ Istria. onnonaatJHDoraaBracspoaooRonaaöD
a	rs
D B D
B O
n
B B D O D O B B B Q O B D D O
n
E
m n
B S B O O B B B B
ODLIKOVANA TVRDKA
IVAN TEMIL, GORICA
ul Csrductl 8. - Podražnlta: Corso s. Verdi 40
V	delavnici so nameščeni deiavnici-speciaiisti za brusarska deia, kakor ludi za
popravljanje vseh operacijskih predmetov itd.
Prodala tudi toaletne predmete
V	zalogi najboljši, pristni garantirani Scamsii-osle bergamaske za brušenje kos. — Delavnica na električno gonilno silo. - BOGATA IZBERA vsakovrstnih nožev, Škarij in sploh vsek rezil. - POSEBNOST : Žepne električne žarnice iz
najboljših tovaren. — Z,st izvršessa dela jasMČi.
SC
Cevljarnica Forcesslvt
Gilüovana na mednarodni razstavi v Genovi z „Diploma di gran premio"
TRST - Sla Giuseppe Saprin Iiew. S pri Sv. Jakobu - TRST
Kdor išče obuvalo ceno a vendar lepo, ta bo pomislil malo, ne kupil kar na slepo i
In šel bo k „FGRCESSiNU“, ki v Trstu vsem od kraja — ubožcu al’ bogatinu — najboljše čevlje daja .. .
Ffliaoa omiliš
..AH’ Alabarda“
TR5ESTE, Via dei Giuliani 42
priporoča cenjenemu občinstvu sledeče specijalitete:
ESšrsr China« Jako okusen. - Vzbuja tečnost in je najbolj e zdravilo proti želodčnim šibkostim in za rekonvaie-scenco. Steklenica L 6.—.
Voda proti Ispadaraiis lasi. Steklenica L 6' —.
Sredstvo proti revmatizmu. Zajamčen vspeh. Popolno zunanje in notranje zdravljenje L 40. - Enomesečno zdravljenje. _____
Živmozdrasmiška sredstva.
Lekarna je preskrbljena z vsemi sredstvi proti živalskim boleznim.
v * 1 z ■ . -	^	_	■ ■ -:y t,
M
Üeiiü n ia
I« 48" —

POSTOJNA
♦♦♦♦
Notranje Nolezni in oneracije.
ŽARKI X
hitro zdravljenje jetičnega vnetja vršcev.
BaoßaapisaaBsoöooBsoöoacioaosä
Josip Klun
trgovina porcelanastih predmetov TRST, ulica Mazzini štev. 40 (prej
ulica Nuova). Skladišča : Piazza Scor-cola štev. 1 in v prosti luki skladišče štev. 6, I. - Telefon 29-84. B.
Velika izbira porcelana, gline, stekla emajliranih in aluminijastih kuhinjskih posod in bogata izbira PREDMETOV ZA POROČNA DARILA.
Izključna prodaja cilindrov za luči štev. 3, 5, 8, 11. na debelo za Trst, Furlanijo; Istro in Dalmacijo iz najčištejšega kristaliziranega stekla. Cilindri oviti v kartonastih škatljah mesto v slami. Cene brez konkurence.
,MUNDL0S‘ šivalni stroji
„Görlcke“
dvokolesa, motorlni JifiM" in Ueliiisiig paške se ulile 9e pri
Josipu Kerševartiju
GORICA — Flajsa Cavo&ir 9 — GORICA
■*' ' ------------------------------------------------------------------------------------------------—----------------------------—---------------------------------------------------------------------------------------------------------
BUFET PRIMC
Trst, JtaSica XČXX Otto tore 19, masprotl kavarne Comtnercio
Točim najboljše istrsko in vipavsko vino ter kraški ieraii. hgpjevo pivo. Mrzla in gorka svinjina, sardine itd.
Za obilen obisk se priporoča
Lastnik IVAN PRIMC
¥edno sveže Dre*
POSTREŽBA TOČNA.
t
f
i
t
I
v
y
v

Ant. Koren nesi.
Geriča
Gorica, ul. Carducci (ur. Gosu. ul.)
BOGATA ZALOGA
porcelana, stekla, šip in vseh kuhinjskih potrebščin.
Na debelo.
Na drobno.
IVAN KAŽE
ima v iastni zalogi najraznovrstnejše
lšM!»icsgs§c@ Sbs drag® Silim© pofrebižine
Iz aluminija, steklovine, lesa, emajlirane prsti Itd. -- CENE NIZKE.
TRST, PIAZZA S. eiOVANN! Si. 1
BBBnOSBOOBOOflBOOBOOBElDBOODDBI
ZOBOZDRAVNIK
Špecljailst in zobne
za ustne bolezni.
Ordinira
«G9BICI na frmiku s. 11.
od 9. do 12. in od 3. do 5.
anOOODCISBOnBBBBOaBISBElEinnOBBI O
<• •> •:« •:>	•> »:• 11<•^-> <•
^	^	' • *___________________. •t-'VTVL	.t^v - - ^	v-1	» 4 “__________<■	-	■?_
ODLIKOVANU DESTILACIJA
TRST - F, ŽAGAR - TRST
ULICA S. FRANCESCO 18 — TIUEFON 38-72 Zaloga domačih všn, istrske tropinoirke, slivovke,
brinjevca, ruma in vsakovrstnih likerjev.
I
Prva odlikov. tovarna in zaloga pohištva
• Tvrdka usianovljGna 1.189B. flQ, C3 O TŠ 3 k © fTl Tvrdka ustanovi],na 1. 1898.
Sorico, o!. Carducci 14 (pr. Sosposka ulica)
50 spalnih in jedilnih sob na izbero od najnavadnejših do najbolj luksurjoznih. - Cene zmerne. - Solidna izdelava. Lastno izdelano pohištvo od najboljših profesionistov.
ANIOM BREŠG1K
GORIGA, Via Carducci 14 Cprej Gosposka ulj