2j)g iast i9 tn Street New York 3, N. Y. PAKETE SVOJIM DOMAČIM PREKO < LIGE < P!ŽITU po CEm ^ . i it i i . _i_ il i_mn:rx ,/ \ L-' L_ !/> J NAJSTAREJŠA SLOVENSKA PODPORNA ORGANIZACIJA V AMERIKI- j" POSLUJE ŽE 59- LETO Za pojasnila c zavarovanju in za vse dru^e podrobnosti se. obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev, ali pa: glavni urad i5l-355No.CHw.Sr. JOLIEIILL. 1 H i: ž I I_I_BLJL Leto 3 ST. 4 APRIL - f, aLI TRaVEN MEoSČNIK Za SLOVENSKO MaLDINO Za urednic tvo: Franci l. edved Larijan Kocem Za upravo: Anica Krulc Albin Medved Vsebina: Voščile . Velika Hoč . 0 materinem jeziku ( 6 de. L. Verbič) .. Ivan Cankar . Iz četrte postaje (Ivan Cankar) . 01 as mladine: Zahvala (Marija Perčič) . Pismo (Martina eerkman) . Spomladi (Miro r/.edved) . Medvedec (F. Medved) . Zakon dela svetu dna je (Rev. Jože Vovk) ... Vsi, vsi, ki mimo greste (Rev. Jožko Cukale) Misijoni: Sv. Frančišek Ksaverij . Mlade vdove . Nagrade: . Prigode nagajivega Bobija . 49 50 5 1 23 & 53 5° 56 57 5 £ 60 6t 6ž 63 b3 • *********** Naslov: MINNESOTSKI ZVON Bcx 563 Biwabik, Linn. Naročnina: Celoletna $1.50 Polletaau $1.00 Kd#r pridobi pet novih naročnikov Zvon za eno leto brezplačno. bo daSival iinnesotski / y ETLIk A MOČ Dragi Franci J Ne vem, kje si Ti, Franci, doma. če si doma na prelepi Do¬ lenjski med zelenimi vinogradi, ne boš vedel, &je je rredvor na Go¬ renjskem. Veš, vsako veliko soboto še pred vojsko. Z dvema fan¬ toma, ki sta že sedaj oba mrtva, sem šel blagoslavljat jedila. Ko¬ maj sem v cerkvi končal, že so se bronasti zvonovi v zvonika zazi¬ bali. In kot bi dali znamenje, so se zvonovi po vsej dolini ogla¬ sili. Videi si tja gori do brezij in Radovljice, pa do Kranja, nad katerim se je svetil Sv. Jošt, in dol do Škofje Loke. Šmarna gora je zapirala pogled na belo Ljubljano. Videl si tja proti Domčalam in v oližino Kamnika. Samo Bog ve, v kolikih farnih in podružnih cerkvah so zvonovi oznanjali, da smo pred praznikom Go¬ spodovega vstajenja. Tako je bilo lepo, da bi kar stal in poslu¬ šal prelepo pesem velikonočnih zvonov. Že dolgo vrsto let nismo slišali petja domačih zvonov. Med vami so nekateri, ki niso še nikoli slišali, kako zvonovi done na domači zemlji, a naj poslušamo zvonove doma ali pa živino tukaj, velika noč je vedno in povsod praznik Gospodovega zmagoslavja. Na veliki petek je satan obhajal svoje zmagoslavje. Vse mu je šlo po sreči. Apostol je izdal Jezusa. Drugi apostol je Jezusa zatajil. Jezus je bil obsojen na smrt, čeprav je Pilat zatrjeval, da je nedolžen. Triumf je satan obhajal, ,:i je biael Jezusa na križ razpetega med zasmehom in v sramoti umirati. Tedaj se je zdelo, da je umrla vsaka pravico.. Zmagala pa da je krivica, laž, nasilje, hudobija. Zdelo se je, kakor da bi se Bog umaknil satanu in mu prepustil na svetu neomejeno oblast. Toda satanova zmaga je bila ctratka. Dokler se je 3ogu zdelo prav, mu je pustil moč. Fotem pa je vmes posegla vsemogočna božja roka in v hipu strla satanovo moč. Jezusovi sovražniki so postavili vojake-stražarje pred grob, kajti še mrtvega Jezusa so se bali. A ne kamen na grobu, ne stra¬ ža pred grobom ni mogla preprečiti Jezusovega vstajanja. Na veli¬ konočno jutro je odjeknil radosten klic; Jezus je vstal s svoje lastne močjo iz groba..Vojaki sami so prišli povedat judovskim du¬ hovnikom, da Jezusa ni več v grobu. - 51 - * Velika noč ja pravnik božjo zmago nad amrtjo, nad Eatanan, rad hudobijo. Kristus tudi danes zmaguje in bo zmagal nad vsemi svo¬ jimi sovražniki. Veseli bodimo Jezusove zmage. Samo ne pozabimo, da je velika noč vedno za velikim petkom. Brez velikega petka ni velike noči. Brez smrti ne bi bilo vstajenja, če smo za veliko noč sami v tujini, če mnogi tudi za veliko noč ne borne slišali slovenske pesmi, če mnogi ne bomo slišali domače besede v cerkvi, vseeno je velika noč praznik Gospodovega zmagoslavja in zato res vsi prav iz srca veseli bodimo. Veseli se Jezusa oklepajmo z ve¬ ro, z zaupanjem, z ljubeznijo. Če bomo z Jezusom živeli, z Njim trpeli, bomo tudi z njim poveličani. Tebi, Franci, in vsem, ki tako radi pišete in berete svoj želim mnogo srčnega veselja za praznik Gospodovega vstajenja« Vas pozdravlja Jože iz PennsyIvanije. i PM\T i(r list, jciiico V marčevi številki Minnesotskega Zvona sem vas začela mučiti s slovnico in kar slišim nekatere izmed vas: "Nad vejice se je spra¬ vila, to je zame najbolj pusta zadeva" - ali: "Zakaj je treba toliko tega spaka, saj jih tudi v drugih jezikih ni toliko." Za danes bo r. nekaj prijaznejšega, a obljubim vam, da se bomo z vejicami še sprijazni¬ li in prav prijetno pokramljali z njimi. 0 materinem jeziku samem vam bom povedala in navedla zgodbice, ki jih doživljam dan za dnem. V svoji novi službi pridem pege sto v stik z ljudmi in opažam, da se je mladi rod kar hitre privadil novemu jeziku. Tu je zlasti mnoge Čehov in Itsljanov, pa tudi nekaj Hrvati v. Nekega dne vidim, kake hiti stara ženica za menoj iz cerkve. Pred vrati me vprašai “Ste češka?" "Ne, Slovenka sem. pa vas bom najbrž razumela, če boste prav počasi govorili:" Vsa vesela mi je pripovedovala, da še danes ne zna dobro angleščine, ker doma govori le "češki" - in da - o d - ima rada vsakogaro ki prihaja od tam, pa naj bo Slo venec ali Hrvat." Čez nekaj dni mi pove, da bosta z možem praznovala zlato poroko in naj pridem na "kolače" popoldne. Ker ne vem za njen dom, nisem šla, a čez en dan mi prinese čeških kolačev. Kajino prijateljstvo se je utrdilo in ni ga dneva, da me ne bi 82 letna stara ženica nagovoriala. Z njo je prišla iz c rkve aruga žena. "Pa kako Vi, ali ste hrvatska?" "Ne, a dobro razumem, vokela sem, da se lahko pogovorim po 'vaše in naše', saj sta si oba jezika sorodna. 11 Ker je žena že dolgo tu, je precej pozabila in danes, ki je bolj deževen dan, mi je rekla, da pada kiša in tako vreme ni dobro za "health"(zdravje), Pa sem ji ,.ovedala po svoje in pravi:"Pa tako sem zaboravila, to ni geod." Pred mesecem sc me povabile žene "Oltarnega in rožnovenskega društvu" naj pridem vsak prvi četrtek v mesecu k sestanku, ki ga i- majo v razredu sestrske šole. Šla sem in naenkrat so me obkolile nekatere gospe, rekoč: "Vi pa govorite tudi italjansko, tu nas je mnege Italjanov." "Nekoliko znam še, pa sem pozaoila, Slovenka sem." "Pa mi sme sosedje - Ljubljana je blizu Italije." mi pravi in takoj mi je dala svoj dobitek, ki ga je zadela pri tomboli - predpasnik. Bru D a, tudi Italjanka, mi da prtiček in ko sem bila prvi četrtek v marcu zopet pri sestanku, so se kor jezile, la nič ne zadenem. i/mego, mre gr ta" .n doživljajev in srečanj bi vam mogla zapisati! Sami lahko sklepate, zakaj sem vam to napisala. "Vsak človek je najbolj srečen, Če more izraziti svoja čustva v milem materinem jeziku kot pravi o njem Ivan Cankar. "Bogatejši sc pač drugi jeziki; pravijo tudi, da so milozvoč- nejši in bolj pripravni za vsakdanje rabo - ali SLOVENSKA B2SEDA JE BESEDa FSaZNIKA? PITJA IN VRISKANJA. Iz zemlje same zveni kakor ve¬ likonočno pritrkavanje in zvezde pojo., kadar sena svoji svetli poti ustavijo in se ozro na čudežno deželo pod seboj. Vesela domovina, pozdravljena iz veselega srca!" r 53 - T'o *em hodila na ljubljansko državno učiteljišče, smo se med odmo¬ ri radi pogovarjali o našem slovstvu, pisateljih ip pesnikih. Večkrat smo se tudi sptiekale in zlasti Go¬ renjke so bile hude. "Me imamo Prešerna, Jenka, Finžgarja— kaj boste ve, ki imate samo Vilharja, ki komaj vemo, da je živel. "Kaj pa Cankar, kako pravi o njem profesot slovenščine." "Da, da, kadar iv.K. napiše nalogo, pravi:’To je pa cankarizem, to pa prepustite samo nje¬ mu, saj nihče drug ne zna povedati, kar je doživel tako, kot sam on." no, nazadnje smo se le pobotale z Gc- renjkami in Dolenkami, da imamo Slo¬ venci može, ki bodo s svojimi deli proslavili slovens-i jezik. 1945 sem hodila iz Ljubljane čez Vrhniko proti domu. Železniška proga od Borovnice je bila razdrta in ni kazalo drugega kot iti peš. Spominjam se, da sem poiskala pot mi¬ mo Cankarjevega spomenika in globoko sem se zamislila. Kako lepa je njegova knjija "F i be iz 6 anj"J Kdo ve, kakšen bi bil danes njegov opis "Iz četrte poeraje." Pred Veliko nočjo 1 . Ivan Cankar je bil rojen na Vrhniki I.I876. 0 njej piše ta¬ kole:" Vrhnika prečudni kraj^ V mehkem domotožju mi zakoprni srce ob mislih nate. Kdo te je videl z bedečimi očmi, kdo te je spo¬ znal? Šli so mimo, videli so bele ceste, bele hiše in šli dalje. Jaz pa sem ti pogledal v obraz in zdaj je moje srce bolno po tebi..." Njegov oče je bil krojač, družinica je bila aeld revna. Cankar je študiral v Ljubljani in na Dunaju. Tu se je kmalu posvetil samo književnosti, a je živel izredno težko življenje, V svoji mladosti se je posvetil pesništvu, pozneje pa je to opustil in je napisal razen manjših stvari 3 ^ knjig« Štejemo ga med najznamenitejše in najplodovitejše pisatelje novejše dobe. Cankarjeva dela dajejo užitek mislečemu čitatdju, iz njegovih del se zrcalijo globoka ču¬ stva in lepota jezika. Ustvaril je poseben slog, ki je sicer eno¬ staven, a prepleten z lepimi govornimi slikami, da napravi aa čita- telja neizbrisen vtis. Cankar je prav lepo opisal spomine iz svoje mladosti v knjigi:"Moje življenje", neštetokrat se s hvaležnostjo spominja svoje matere, ki je v skrbi in revščini skrbela za svojo družinico. V knjigi "Ilustrirani Slovenec", ki so ni jo posodili č.o.frarr* čiškani iz Lemonta, so slike, ki kažejo rojstno hišo Ivana Cankarja 0 njej piše sam: Kisa je bila nizka in je visela ob klancu...Pogosto omenja v svojih spisih Močilnik - kjer prihaja na dan Ljubljanica. V Močilniku je kip sv. Antona. Puščavnika. 0 tem kraju piše: "Po¬ zdravi jt n Močilnik, ti kapelica vrhinškaj" Tudi sliko pokopališča prikazuje "Ilustrirani Slovenec" ter napis: Materin grob. 0 njem piše v knjigi "Moje življenje";"D&leč je njen grob, zapuščen od vseh, samoten in žalosten, kakor so ^rebevi neznanih popotnikov! Daleč je ona sama, pozabljena od nas, ki srno se bili brez vodnika in brez cilja razbegli po svetu kakor jata golobov, kadar plane med nje jastreb - smrt.""0 pokrajini ob cesti, ki drži z Vrhnike v Ljubljane piše,"da je posuta s spominskim cvetjem, kamorkoli se ozrem. Z moji¬ mi besedami me pozdrakjjf<>o zeleni holmi na levi, na desni prepeva moje pesmi prostrani mah. Še vsau kant on(obcestni kamen) kraj ceste je moj prisrčen prijatelj ter mi pripoveduje vesele in žalostne zgod¬ be." Tudi cerkev sv. Trojice, kraljice vrhniške je naslikana. Pre¬ lepa so Cankarjeva dela:"Na klancu","Križ na 0 ori","Za križem", "Podobe jz sanj","Moje življenje". Danes pr e: 1 pazljivo preberite: Med štirinajstimi postajsm.i, ki so se vrstile po mrzlih stenah v mraku in ti Si ni ter se prijazno in odkritosrčno pogovarjale z me¬ noj, kadar rem bil z njimi para, je bila mojemu srcu najbližja četrta postaja, tista, kjer sreča Jezusa sreča svojo žalostno mater. Tudi ona,- Mati bo^ja, je imela čisto otroški obraz. Droben je bil, zelo ozek in bel in dvoje velikih oči je sijalo iz njega, dvoje globokih jezer, v katerih se je trepetaje ogledovalo visoko sonce. Oblečena je bila v dolgo sinjo haljo, prapasano z širokim temnomod- — > - 55 - rim pasom; sinjina je odsevala na ličili, da so bila še nežnejša in bledejša, Na neki podobi v stari vaški cerkvi je imela srce presun¬ jeno s sedmerimi meči* Ko je stopila iz okvira, so se na rahlo za¬ bliskali in stresli teh mečev jekleni ročniki, ki so imeli obliko križa, in kaplja krvi je kanila iz srca. Ta ozki beli obraz je pričal brez solz in brez besed;"Čigava bolečina je večja od moje?" Ob poti je stala, ko je prišel mimo. Prišel je mimo silen oblak, ki se je vzdignil do nebes in jih je zatemnil. Ta oblak je bil rdeč prah; kri ge vpila do nebes. In .vse jo utonilo v njen, vse ie ize^nilo. Ničesar več ni bilo* On aamj£ bil ; 1 prav sam v tem neizmernem krsavera oblaku. Obrok je bil, ki je objemal težki križ. Omahoval je pod njim, opotekal se je in padal, da se je zasolzil kamen, ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v neusmiljeno smrt. Kakor seže bila roga v noč, je se- njen pogled do njega, se je iz jezera njenih oči prelilo sonce. "Sin moj, ti ljubi otrok mojj" Komaj je videl to roko, to lice, te oči, komaj je elišal ta glas, ni bilo trplljenja več, ne trnovega venca več, ne križa več. Visok in lep, brez krvi in brez ponižanja je stopil k nji, da bi jo potolažil; kajti njena bolečina je bila večja od njegove. Zdaj v tem strašnem časp ga vidim živega tik pred seboj. Vi¬ dim ga tisočkrat in stotišočkrat. Človek gre na Golgoto, da bo tr¬ pel in umrl in da bo vstal poveličan. ZAHV/= Hvila lepa, častiti gospod Vovk, za vaš nauk in razlago k moje¬ mu spisu"fcbzorje". Rada bom ubogala in -posnemala bom škrjančke in •rlei Kaj so pa pomenili obli in orlice v naši stari domovini, sta mi razložila atek in mamica. Povedala sta mi, kako je bilo veli- -5G- častno ko so nastopali na ljubljanskem stadionu v svojih lepiji kro¬ jih. Oni so torej imeli res visoko obzorje. karija Perčič 3iwabik, ivdnn. Tudi jaz 6e moram oglasiti v Minnesotskem Zvonu. Ker sem hodila samo sedem mesecev v prvi razred v Spittalu pišem zelo slabo slo¬ vensko, dočim berem 8e za silo, ker se vadim ko molim litanije na glas pri večerni molit¬ vi. En večer delam to jaz, a drugi moj brat Peter. Zdaj hodim v četrti razred. Drugo še kar gre, le zemljepisje in zgodovina mi delata preglavico. Če boste tele moje vrsti¬ ce priobčili v kinnesotskem Zvonu, bom potem drugič napisala kaj delam v prostem času. kartina Gerkman North Franklin St. Athers, N. Y. MIRO MEDVED C JU om adi Dolga zima se nam umika. Sneg počasi kopni. Tudi na jezeru se je začel led tajati, bonce po¬ šilja svoje tople žarke na zemljo. Noči so še zelo mrzle. Vse se veseli toplega sonca. Otroci ne zamu¬ dimo nobene prilifte za igranje na prostem. Nam |fantom je najbolj všeč igra košarka ali "basebal' 1 . Deklice se pa žogajo, lovijo ali pa skačejo čez vrv. Že težko čakamo velikonočnih počitnic, da bo dovolj časa za igranje. wa veliki petek bomo oDi- skovali božji grob v cerkvi; doma bomo pa baevali piruhe. Prav posebno lepo pa bomo pripravili svoje duše za ta veliki praznik. -S1- Zemlja tu v Minnesoti prav globoko zmrzne in se pozno ddtaja. Šele maja nas bodo pozdravile prve pomladanske cvetice. Divje češ¬ nje začnejo cveteti zgodaj v maju. Z njimi okrasimo naše šmarnične oltarje. F. Medved Tam v dvanajsti deželi za petnajsto goro in petnajsto vodo je pred davnim časom živel bogat in mogočen kralj. Nekega lepega po¬ letnega dne je šel kralj s svojim spremstvom na lov. V gozdu so se dolgo zamudili in zalotila jih je noč. Ustavili so se pri nekem osamljenem mlinu, ker daleč na okoli ni bilo nobenega primernega prostora za prenočišče. Ko so večerjali so zaslišali otroški jok, ki je prihajal iz sosednje sobe. "Čigav je ta jok?" je vprašal kralj mlinarja, ki je sedel v kotu za pečjo. "To je jok mojega sina, ki se mi je danes rodil." je pohlevno odgovoril mlinar. Med kraljevim spremstvom je bil tudi zelo učen mož, ki se je razumel na zvezde in je znal iz njih prerokovati. Kralj ga je iz radovednosti poslal ven, da bi pogledal kaj prerokujejo zvezde o mlinarjevem otroku. Ko se je modrijan vrnil ga je kralj vprašal: "Dobro, povej mi kaj so ti zvezde naznanile.'" Modrijan mu je odgovoril: "Zvezde pravijo, da se ti bo rodila prelepa kraljična, ki se bo poročila z mlinarjevim otrokom, ko bo dorastla." "Kaj," je jezno zarohnel kralj, "da se bo moje hčerka poročila s sinom ubogega mlinarja! Bomo še videliJ" Drugo jutro je kralj hotel pripraviti mlinarja, da bi mu prodal njegovega otroka, toda mlianr je imel V3e svoje otroke nadvse rad in se ni dal pregovori¬ ti. Nazadnje mu ga je kralj s 6ilo odvzel. Mlinar je bil žalosten in prosil kralja naj mu otroka vrne, toda kralj je imel srce kot kamen in ga ta mlinarjeva žalost ni prav nič ganila. Kakor hitro je prišel kralj domov v svoj grad je ukazal svoje¬ mu gozdarju: "Vzemi tega otroka v gozd in ga tam umori! V dokaz, da si naredi, kakor sem ti ■ukazal, mi moraš prinesti otrokovo sr¬ ce. " (Dalje -orihodn.jič) Dragi Marijan Kosem J -DIAKON DEL LA SVDTVJ DAN J h ? februarski številki Minnesotskega Zvona si napisal članek o "Delu". To je gotovo važen predmet, o katerem mora mlad. fant raz¬ mišljati. Tvoj članek je kar dober, nič ne maram spreminjati, sa¬ mo rad bi še jaz nekaj besed o tem napisal. Tako prav je, da bi slovenska mladina v Ameriki imela prave misli c delu in seveda o sadu, ki ga dele prinaša;veuelju in denarju. Zakaj delamo, da bi bili veseli svojega dela in pa, kajpak, da bi denar zaslužili. V .Ameriki vse dela, vse se giblje, vse služi - vse preveč le za de¬ nar in premalo za vesejge...Kaj praviš, ali je delo za človeka blagoslov ali prddetstvo? Misli, da oboje, Najprej je blagoslov. Človek bi delal v raju, tudi če ne bi grešil. Pravi sv. pisme takoj potem, ko pobe, kako je Bog prvega člobeka ustvaril ^'Posta¬ vil pa je Bog človeka v raj vesejja, da bi ga obdeloval". Kakor se mladina igra in ne čuti truda, čeprav je treba včasih plezati, skakati, teči kot za stavo, tako bi Adam in take za njim pjegevi pol©r ci delali v raju; tako je ustvarjeno, da z delom urimo in vabimo svoje sile. Če .nimamo nič dela nam nekaj manjka: kdot je bil do¬ lgo bresposeln, ve, kako je to hude in dolgčas: zares, delo je člo¬ veku blagoslov. Sam pa dobro veš, da je bilo včasih tako težko ubogati, ko so Ti ata ali mama ukazali majhno delo, dosti lažje kat je bila. igra: ni se Ti pač ljubilo...To je tisto, kar je prišlo po Adamovem gre¬ hu-* Z delom, posebno s tistim, ki je naša dolžnost, je združnn naper, človek se mora večkrat siliti, da ga opravi: "V potu svoje¬ ga obraza boš jedel svoj kruh!" Prav in lepo pa je povedla veliki Slovenec Janez Evangelist Krek: "Zakon dela svetu dan je; svet brez dela so le sanje. Delo je človeku last, delu slava, delu čast!" Zares, čast vsakemu delu, ki je pošteno in resno. Čast tele snemu delu, pa čemra.v bi bilo na zunaj so tako umazano! Kristus ga je posvetil, ko je trideset let živel v Nazaretu in opravljal resarska in mizarska, dehk Pa dandanes moramo še to povdarjati: ni samo telesno delo zares delo, tudi duševno delo je pravo delo: deli inženir¬ jev, uradnikov, učenjakov, učiteljev, duhovnikov. Jezus je zgled tudi za take delavce, saj tri leta naporno delal, ki je učil in - 59 - oznanjal svoje veselo oznanilo o "božjem kraljestvu. Že tudi v .Ameri¬ ki, še bolj v naši stari domovini Jugoslaviji danes telesno delo ni preveč cenjeno, kar ni prav. Brez duševnega dela za človeka ni na¬ predka z znanosti in umetnosti; pa tudi telesna dela se z duševnimi izumi tako zalo olajšajo., Koliko lažje je danes t-lesno delo, ker je človek z izumi napravil stroje in piskal vir krite sile, ki mu stroje pogan ja. J Kaj bo šele v prihodnosti, ko bodo učen¬ jaki izumuli, kako uporabljati silno atomsko moč, Najmanj pa je cenjjano med sedanjimi ljudmi duhovne delo in vendar je najbolj potrebnol To je delo, da se izbolj¬ šamo svoj nnačaj, da postanemo vedno boljši ljudje in še več, da po¬ stanemo vedno popolnejši otroci božji. Zato je treba moliti in se ne naveličati, izpraševati svojo vest, premagovati skušnjave, de¬ lati za grehe pokoro, prejemati zakramente, pa še to in ono, ka¬ kor naš Odršcnik in sveta Serkev oznanja. Tudi to je delo, pa še težko delol Kdor tega ne ve, najbrž še nikoli ni zares poskusil s tem delom, ali je pa takoj odnehal, ker se je ustrašil napora. Tuk^j še posebno velja, da .samo v potu svojega obraza napredujemo ali kakor je Jezus dejal:"Nebeško kraljestvo le močni osvajajo, tako, da sami sebi silo delajol" Tako je kako pišeš, Marijan v svojem členku: vsak ima svoje delo; vsako delo je časti vredno, da je le pošteno. Nekatera de¬ lajo bolj s telesom, drugi bolj z umom: to je telesno in duševno delo. Vsi pa moramo delati duhovno: trdo delati, kopati, obrezo¬ vati, cepiti v vinogradu svoje duše, da b& obrodila stoteri sad v lepem krščanskem življenju. Tudi denarja nam bo telesno in du¬ ševno delo nosilo, kar je prav in potrebno, pa denar ni vse. Ze¬ lo narobe je, Če kdo postane suženj dela in denarja, ko se zanj more reči po pravici, da nima on denarja ampak denar njega! Zato pa se navadite, moji mladi prijatelji:,, da boste z molitvijo zdru¬ ževali vsako delo — telesno in duševno — in vse v?r bo nosile du¬ hoven sad, ker bo Bogu v čast in vam v resnično veselje, posebno tedaj, kadar bote morali premagati lenobo: kdor jo premaga mora biti sam sebe vesel. Takoj Marijan in z njim vse* ki se o]o:og "Zvona" zbirate: "Na delo ..teflaj," ker resnobni so dnevi, a delo in trud nam nebo bla?~ gošlovki (Simon Gregorčič, Življenje ni prazniki) Ostanite mi zdravi, ver:bli-in delavni® Rev. Jože Vovk ^ j Jožko Cikale: Vsi, vsi, ki greste.... V tenčico žalno je nebo raz trto, zaprlo sonce v grozi je »ko — na križu z žeblji je telo predrto iz rok, iz rog krvi potoki vro. - - '-v Vi ^ v;V T v^ , *' v 'Nw !f' Mf' > \\ ’ >Y ( "Vi vsi, ki mimo greste, glejte, glejte, kako iz desne slap krvi mi vre, kaj sem vam storil,- o ljudje, povejjre, da me vaš greh tako strahotno tre. % Nfc • 1"1W< ffis V\’N mm '5/N WjV-'x vi »v 'j' ■ : / '■ /'■! ■' / 'V. J // Vi vsi, ki mimo greste, iljo poglejte, ki čaka v grenki bolečini name, da mati mrtvega me^vsaj objame. Jaz dal Bem vse! Se mater zdaj imejte! Vi vsi, ki mimo greste, o poglejte; Kaj ste storili zanjo, zame?" Zadnjikrat smo spremili Frančiška v (Joa na indijska tla. Kaj vse je tam doživel, bomo pa danes izvedeli. Krščanski prebivalci Goa so bili nravno zelo pokvarjeni; povsem 60 bili zakopani v kup¬ čijo in razuzdanost, v verskih stvarehkpa zelo nevedni. Ksaverij se je naBtanil v bolnišnici in je takoj začel boj proti pokvarje¬ nosti. portugalskih uradnikov, naseljencev in spreobrnjenih Indij¬ cev. Goa $e tedaj imela katedralo, več cerkva in kapel* škofijsko palačo, frančiškanski samostan in začejajoče se semenišče. Razen kristjanov so bili v mestu številni po 6 ani, muslimani, judje, Arabci, Perzijci in drugi. Portugalci so imeli vse te za nižjo raso, pebe pa za plemiče Goa, čeprav so bili preje na Portugalskem kuharji ali pometači, Oblačili so se nazkošno; ljubili so le zu¬ nanji verski sijaj, a > anno so padli nižje kot pogani. Razširilo se je celo mnogoženstvo. Rovi misijonar je beračil od hiše do hiše za reveže, bolnike in jetnike. Hodil je po cestah z zvoncem v roki in klical otroke sužnje h krščanskemu nauku, kar mu navadno ni sc odbili. Včasih se jih je zbralo do 300, tudi nekaj odraslih. Učil jih je peti pesmi., ki vsebujejo glavne verske resnice. Te misijo¬ narjeve pesmi so se kmalu šlišale po riževih poljih in kokosovih vrtovih,v hišah bogatinov in.v kočah revežev. Kar so se otroci v cerkvi najičili, so dena peli staršem in sužnjem ter jih tako naučili verskih resnic. Ksaverij ni pozabil na jetnike. Rad jih je obiskoval in spo¬ vedoval. Tudi gobavci pred mestom so bili dobri prijatelji goreče¬ ga in iznajdljivega misijonarja. Tako je dobival vedno več z vsemi prebivalci, ki so postajali do nje 6 a vedno bolj zaupni. Pri njego¬ vi spovednici je bil vedno večji naval. V $etih mesecih se je kr¬ ščanski del Goa duhovno in nravno močno prerodil. V oktobru. 15*+2. v je odšel neumorni misijonar 1000 km. proti 'ju¬ gu na Ribiško obalo blizu rta Komarina. Tu so stanovali ribiči bi¬ serov, Paravanci, okrog dvajset tisoč po številu. Pred osmimi leti so ae,dali v varstvo Portugalcev, nakar so frančiškanski misijonarji večino od njih v naglici krstili, nato pa odšli. Med novokrščenci je delovalo nekaj za hitro roko posvečenih domačih duhovnikov« Iz Goa pa se niso več brigali zanje. Ljudstvo je bilo silno revno, stanovali so v kolibah na peščeni občil. Zemlja je bila po vsem ne¬ rodovitna. Iskali so si hrane v morju na krhkih čolnih in splavih. Ker so bili krščeni, so se j$h drugi Indijci izogibali in jih izklju¬ čili iz kast. V verskih resnicah nepoučen—i so živeli v zmotah in grehih. Ksaverij se je nastanil v njihovih revnih in ukazanih kočah. V začetku je govoril z njimi po tolmaču., S pomočjo sodelovalcev in - 62 - katehistov je erganiziral verski pouk krščenih in tistih, ki so se v trumah priglasili za sv, krst. Zgradil je domove za katehu- mene in 4g. cerkvic in kapel. Potoval je po vseh caseh, poravna¬ val prepire, organiziral odbor proti zunajnim sovražnikom in se s njimi pogovarjal o mirovnih pogojih. Večkrat je pri¬ digal tisocglavim množicam in čudežno ozdravljal. Deloval je med fijimi komaj dve leti, vendar ga niso mogli ni- kili pozabiti. Ostali so katoliški do danes, čeprav so jih pro¬ testantje na vse načine preganjali in zapeljevali. (Dalje prihodnjič J - V Indiji je brez števila otrok osem in deset let 3ratih, ki so Še - vdovci ali vdove. Tam je namreč še vedno v navadi, da starši poročajo še otroke v zgodnjih letih. Take so nedavna po¬ pisovanja izkazala, da je čez 3 milijone poročenih deklic, ki še niso dopolnile 10 let; okrog 15C,0CC takih, ki imajo manj od 5 let; in čez 15,CCO poročenih dojenčkov, ki še svoje prve oolet— niče niso dočakali*.' Tako se da sklepati, da je od l6C milijonov žena v Indiji okrog 30 milijonov vdov. Žalostno je pač tc, da ee v Indiji vdova ne more več poročiti; nesrečnice, ki ee jih vsakdo ogiblje kot steklega psa; kajti c vdovah trde, da so krive smrti svojega meša. Vsem dragim čitateljera ”Miuijonskega odstavka" prav toplo pri¬ poročamo prlep in zanimiv me sočnik5 4 ’ KATGLIČKI MISIJONI kateri Vam* mesefcno prinaša bogata, poglavja o delu< in žrtvah naših slovenskih misijonarjev po širnem oVetu. Ako ga že imaš, ponudi ga svojemu prijatelju. Verjetno boš s to malg žrtvico' kar najbolj razveselil enega iamed slovenskih misijonarjev. , Vesele in blagoslovljene velikonočne praznike vsem prijateljem "Minnesotskega Zvena" iskreno želijo dekleta "Baragovega misijonskega krožka" na Gilbertu v Minnesoti, r~ J \ - j\ A Izmed onih, ki so poslali rešitve vprašanj v januarski izdaji Minnesotskega Zvona in jih pravilne rešili, so bledeči bili izžre¬ bani, da dobijo nagrade: Miro Medved, prva nagrada ("Tri-Vision" foto aparat s komplet¬ nim priborom) Minka Krulc, draga nagrada (Z oljnatimi barvami nslikana po¬ doba Marije Pomagaj) Franci Kosem, tretja nagrada ( Mali foto aparat) Jože Škorjanec, četrta nagrada (Okvir in stojalo za slike) Marija Strupi, peta nagrada ( Okvir in stojalo za slike) PRIGODE NAGAJIVEGA BOBIJA l4. Ko je opica nasitila svojo strast po uničevanju, je odprla okno in pogledala venkaj: bila je v drugem nadstropju.' Sz lic temu pa je drzno skočila, dol ter priletela na voziček hrušk, ki je drdral mirni hiše. In ker gre cesta na tistem kraju dokaj strmo navzdol, so se hruške mladini v radost in veselje zatrkljale po tlaku* 15 - Takoj so sklicalijvse stražnike in jih poslali na ulico, da bi ujeli malppridnega Bobija. Kmalu mu je bila za petami vsa vojska redarjev in drugih ljudi. Kako naj se reši zasledovalcev? Kop*, je skočil na avtomobil, poln jujec, ki je pridrdral mimo njega. 16. Razjarjena množica je zmerjaje in žugaje sopi¬ hala za avtomobilom, a ta je brzo drdral naprej. Bobi je pobiral jajce za jajcem in jih metal sovraž¬ nikom v glave. To vam je bil prizori Rumena godlja se je cedila ljudem po laseh ter jim zalivala oči, nosove in uhlje. GRB me Si a &t JA K A V t Ll kOV/CA ! % ~h % j _i i l."uljiJ M ! ! i i i i L- kaj d Tare j ŠA SLOVBKSKa FODFORKa ORGANIZACIJA V ATE3IKI- p FOSLUJS ŽžJ ; 59. LETO I ksd Za pojasnila c zavarovanju in za vse dru & e podrooncsti se. I obrnite na uradnike in uradnice krajevnih društev, ali pa: j k GLAVNI URAD M i |A5|-353 No-C h W St JOUET.Jli-:N !£m:xxixiiaTxx» * jg