Razne vesti. 91
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca aprila 1927.
Osebne vesti. Imenovani so: dr. Vladimir Gol i a za svetnika pH višjem deželnem sodišču v Ljubljani, dr. Rudolf Sajovic za svetnika pri deželnem sodišču v Ljubljani, za sodnega svetnika in pred-stojnika okraj« nega sodišča dr. Aleksander P o z n i k v Ptuju in dr. Slavko Š u m e n j a k v Murski Soboti; za sodnike: dr. Fran Suhadolnik v Ptuju, Zvomiko Dokler v Kočevju, Janko M ii 11 e r v Konjicah, Fran Stefanciosa v Ptuju in Metod Komotar v Mur.ski Soboti. Premeščena sta okrajni
92 Razne vesti.
sodnik d^r. VladimiT Travner v Maribor in sodnik dr. Ivan Mak v Gornji grad. Za sodnike v območju viš. dež. sod. ljublj. so imenovani: Fran Slabe, Peter M a 1 a v a š i č, Karel Potrato, dr. Ivan Bizjak, Stanko SehweigeT in Ferdinand Kvas. Za pravne praktikante so pos stavljeni: Vinko Rautner, .Slavko Pele, Alojzij R a n t, Fran Logar, Karel P 1 e i w e i s s, Miroslav D e v, Andrej M i š e k, dr. .Stojan B a j i č, Vladimir P u n č u h, Vladimir K t a u t, Anton S p o r n, dr. Hinko L u s čovnik, Jernej Stan te. Za vladna tajnika sta imenovana dr. Josip Tomšič v Knškem in Ivan Legat v Ljubljani; premeščena sta vladna tajnika dr. Tina C u š v Kočevje in dr. Janko Šiška v Krško. Za višj. adroin. svetnika pri direkciji šum v Ljubljani je imenovan dr. Anton Mra;k. — Notar Števo Sin k je premeščen v Škof jo Loko, dr. Mile Jenko v Kozje; za notarje so imenovani Jakob Kogej v Šmarju pri Jelšah, Franc Ran t v Velikih La.ščah in Jožef Vimpolšek v Ko« stanjevici. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. Alojzij Remec v Ptuju, dr. Franc Ž en k o v Kranju, dr. Karel Ki e ser v Ma« riboru, dr. Viktor Vovk v Ljubljani; preselil se je v Maribor dr. Ivan Sket. — V pokoj so stopili: načelnik Janko Kremen« š e k, dvorni svetnik Ivan Tekavčič, višji ravnatelj Matija Zamidj, ravnatelj dr. Fran Zbašnik, vladni svetnik Fran L a s i č, okrajni sodnik Karel B e n i č, finančni svetnik dr. Erih M ii h 1 e i s e n. Izvrševanju odvets ništva se je odpovedal dr. Viljem N e m e t h v v Dolnji Lendavi. — I mrli so: odvetniški kandidat Edvard H o r a k, podpredsednik okrožn. sodišča Josip F on, sodni .svetnik Jože Tekavčič in upok. višji finančni svetnik Pavel J e r o v e e.
Kronika društva »Pravnika«. Na glavni skupščini dne 28. januarja 1927 izvoljeni društveni odbor se je kon.stituiTal takosle: načelnik: dr. Danilo Majaron, njega namestnik: dv. sv. Božidar Bežek, tajnik: dr. Rudolf Sajovic, blagajnik: dr. Ignac R u t a r, knjižničar: dr. Josip Krevl, odborniki: dr. Metod Dolenc, dr. Leonid P i t a m i c, dr. Hu« bert Souvan, dr. Juro Hrašovec, dr. Mirko Grasselli, ds. sv. Anton K u d e r. Nadzorstvo društvenega glasila: dr. D. Majaron, dr. M. Dolenc in dr. L. Pitamic. — Društvo je priredilo o osnutku novega avtor« skega zakona 4 predavanja. Predavala sta gd. univ. profesor dr. Stanko L a pa j ne trikrat, in sicer: 1. dne 11. februarja o »Uvodnih določbah in občih predpisih«, 2. dne 23. februarja o »Vsebini avtorskih pravic«. 3. dne 17. marca o »Trajanju avtorskih pravic, civilni zaščiti in prehodnih ter sklepnih določbah«, enkrat je predaval gd. univ. profesor dr. Metod Do» lene, in sicer dne 4. marca o »Kazenskopravni zaščiti avtorskih pravic«.
Kronika juridične fakultete v Ljubljani za šolsko leto 1925—/926.
I. S .sklepom ministrskega sveta z dne 12. aprila 1926, št. 44.193/1, je bil postavljen dosedanji profesor ruske pravne fakultete v Pragi Alcksan« der Makleeov za kontraktualnega izrednega profesorja na juridičai fakulteti v Ljubljani. Radi skrčenja kreditov v.a. honorarne učne moči ter z ozirom na navedeno imenovanje je bil dosedanji honorarni profesor dr. Anton Kremžar koncem poletnega semestra razrešen uč-nega naloga:
Razne vesti. 93
ob tej priliki mu je rektorat izrekel za njegovo delovanje priznalno zahvalo.
II. Za šolsko leto 1925—1926 sta poslovala kot dekan redni profesor dr. Metod Dolenc, kot prodekan pa redni profesor dr. Milan S k e r i j.
III. V zakonodajnih odborih ministrstva pravde za pripravljanje načrtov za poedine zakone so tekom leta sodelovali redni profesorji dr. Metod Dolenc, dr. Gregor Krek, dr. Rado Kušej, dr. Anton Sku« m o v i č in dr. Milan S k e r 1 j.
IV. V zimskem semestru (od 1. oktobra 1925 do 27. januarja 1926) so predavali: red. prof. dr. Anton S k u m o v i č: institucije rimskega prava (3 ure); posest in stvarno pravo (rimsko pravo, 1 ura); civilno pravdno postopanje (3 ure); o.snovni ustroj izvršilnega postopanja (1 ura); o sodbi 1,1 ura); red. prof. dr. Rado K u š c j: cerkveno pravo: zakonsko in kazensko pravo (4 ure); pravoslavno cerkveno pravo (2 uri); red. prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava: javno pravo (4 ure); zgodovinski razvoj kazenskega prava in sodnega postopka (2 uri); kontr. red. prof. Mihajlo J a sin sk i: pravna zgodovina južnih Slovanov (4 ure); interpretacija kastavskega in veprinaškega statuta (2 bri); staro rusko kazensko pravo, primerjalno s kazenskim pravom južnih Slovanov (1 ura); red. prof. dr. Gregor Krek: splošni nauki občeg.i državljanskega prava (4 ure); zemljiškoknjižno pravo (1 ura); red. prof. dr. Stanko Lapajne: dedno pravo (4 ure); obveznosti ex delicto (1 ura); stečajno pravo (1 ura); mednarodno in medlpokrajinsko ženitno pravo (1 ura); red. prof. dr. Milan Škerlj: trgovinsko in menično pravo (5 ur); red. prof. dr. Metod Dolenc: kazensko pravdno postopanje (2 uri); temeljni problemi kriminalistike (I ura); »Gorske bukve« kot podlaga slo« venskega običajnega prava (1 ura); red. prof. med. fakultete dr. Alfred Ser k o: iz:brana poglavja iz forenzične psihopatologije (1 ura); hon. nas sta\Tiik ing. Igo Peha ni: rudarsko pravo (2 uri); red. prof. dr. Leonid Pitamic: meddržavno pravo (2 uri); ustavopravna veda (4 ure); red. prof. dr. Gjorgje Tasič: ustavopravna veda (socijološki del: država in društvo, 2 uri); upravno pravo (3 ure); filozofija prava (metoda tolma« čenja zakona), (1 ura); red. prof. dr. Fran E11 e r: finančna veda (5 ur); kontr. red. prof. dr. Aleksander Bilimovič: narodno gospodarstvo (4 ure); problemi socijaltie politike (1 ura); hon. prof. dr. Karel Savn i k: budžetnopravna narava davčnih zakonov (2 uri); hon. prof. dr. Alojzij Ran t: državno računoslovje (2 uri); hon. prof. dr. Anton Kremžar: izbrane partije iz posebnega dela avstrijskega materijalnega kazenskega prava (2 uri); hon. prof. dr. Rudolf An dre j k a: upravno postopanje (2 uri); hon. nast. dt. Fran V o d o p i v e c: občinsko pravo v naši kraljevini s posebnim ozirom na Slovenijo (2 uri). — Seminarje oziroma vaje so imeli profesorji: dr Krek, dr. Skerlj, dr. Dolenc, dr. Pitamic, dr. Tasič, dr. Bili« movič, dir. Eller.
V. V poletnem semestru 1926, ki je trajal od 3. februarja do 28. junija 1926, so predavali: red. prof. dr. Gregor Krek: rim.sko pravo: glavni nauki o poedinih obligacijah s posebnim ozirom na današnje pravo
94 Razne vesti.
(1 ura); uvod v pandektno pravo (2 uri); obče državljansko pravo: splošni del obveznega prava (3 ure); zemljiškoknjižno pravo (1 ura); red. prof. dr. Anton Sku movič: institucije rimskega prava (3 ure); civilno pravdno postopanje (2 uri); osnovni ustroj izvršilnega postopanja (1 ura); red. prof. dr. Rado Kušej: cerkveno pravo; uvod, viri in ustava (4 ure); zgodovina cerkvenega prava (2 uri); kontr. red. prof. Mihajlo J a sin« s k i: piravna zgodovina južnih Slovanov (3 ure); staro rusko kazensko piavo, primerjalno s kazen.skim pravom južnih Slovanov (1 ura); interpre« tacija kastavskega in veprinaškega statuta (1 ura); interpretacija zakonika Štefana Dušana (2 uri); red. prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava: zasebno pravo (4 ure); zgodovinski razvoj javnega prava v obnovljeni Srbiji (2 uri); red. prof. dr. Stanko Lapajne; obveznosti (posebni del, 2 uri); posamezni delikti in quasis delikti (1 ura); pravo volila in dolžnega dela (1 ura); pravne grane=pose« strime mednarodnega zasebnega prava (1 ura); red. prof. dr. Milan Jkerlj: menično in čekovno pravo (3 ure); trgovinsko stvarno in obli« gacij,sko pravo (2 uri); red. prof. dr. Metod Dolenc: kazensko pravdno postopanje (4 ure); «Gorske bukve» kot podlaga slovenskega običajnega prava (2 uri); hon. prof. dr. Anton Kremžar: izbrane partije iz mate« rijalnega kazenskega prava (2 uri); red. prof. dr. Alfred Ser ko: forenzična psihopatologija (2 uri); hon. nast. ing. Igo Pehani: rudarsko pravo (2 uri); red. prof. dr. Leonid Pitamic: ustavno pravo Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev (4 ure); meddržavno pravo (1 ura); ustavnopravna veda (1 ura); red. prof. dr. Gjorgje Tasič: ustavnopravna veda (2 uri) in sicer: pravna teorija o državi (1 ura); zgodovina srbskega ustavnega prava (1 ura); upravno pravo (3 ure); filozofija prava (rezultati francoske pozitivistične socijologije v kazenskem in državljanskem pravu (1 ura); kontr. red. prof. dr. Aleksander Bilimovič: narodno gospodarstvo (5 ur) statistika (2 uri); red. prof. dr. Fran Eller: finančna veda (5 ur); hon. prof. dr. Karel Savnik; cilji in možnosti naše davčne reforme (2 uri); hon. prof. dr. Alojzij Ran t: državno računoslovje (2 uri); hon. nast. dr. Rudblf An dre j k a: upravno postopanje (2 uri); hon. nast. dr. Fran Vodopivee: občinsko pravo; organizacija policijske oblasti in njen delokrog (2 uri). —¦ Seminarje, oziroma vaje so imeli redni profesorji: dr. Polec, dr. Lapajne, dr. Škerlj, dr Dolenc, dr. Eller, dr. Pitamic in dr, Tasič
\'l. Fakulteta je izdala V, letnik Zbornika znanstvenih razprav, ki prinaša na 26 polah razprave 9 profesorjev. Zbornik je posvetila spominu svojega pokojnega odličnega člana profesorja dr. Ivana Zolgerja, kojemu je tudi univerza postavila spomenik v avli (delo Toneta Kralja).
VII. V zimskem semestru 192.5/26 je bilo na juridični fakulteti 322 rednih in 16 izrednih .slušateljev, med njimi 15, oziroma 9 žen.skih. V poletnem semestru 1926 pa je imela fakulteta 297 rednih in 4 izredne slušatelje, od teh 15. oziroma 4 ženske.
VIII. Pravnozgodovin«ki državni izpiti so se vršrii v predipisanih treh terminih. Izprašanih je bilo M)5 kandiditov, pri 14 (1,3.3%) je bil uspeh
Razne vesti. 95
odličen, pri 24 (22.9%) dober, pri 4<) (38.1%) z^do.sten. pri 27 (25.7 %) nezadosten. Pravosodni in državoslovni državni izpiti so se vršili vse leto. Pravosodnih izpitov je bilo 54, med njimi 6 (11.1 %) /, odličnim, 14 (25.9%) z dbbrim, 17 (31.5%) z zadostnim in 17 (31.6%) z nezadost« nim uspehom. Državoslovnih državnih izpitov je bilo 38, med njimi 15 (39.5%) z odličnim uspehom, 10 (26.3%) z dobrim, 11 {2H.9 %) z zadostnim in 2 (5.3 %) z nezadostnim uspehom. — Rigoroze je polagalo skupno 38 kand^idatov. Pravnozgodovinski rigoroz je delalo 11 kandidatov; pri 3 (27.3%) je bil uspeh odličen, pri 7 (63.6%) zadosten, pri enem (9.1 %) nezadosten. Pravosod^ni rigoroz je delalo 16 kandidatov; pri 1 (6.3 %) je bil uspeh odličen, pri 12 (75 %) zadosten, pri 3 (18.7 %) nezadosten. Državoslovni rigoroz je delalo 11 kandidatov. Pri 4 (36.1 %) je bil uspeh odličen, pri 7 (63.7%) pa zadosten.
IX. Za dioktorja prava so bili promovirani: dne 29. oktobra 1925: Martin G ros iz Stražišča pri Kranju; dne 16. januarja 1926: Alojzij Campa iz Velikih poljan pTi Ribnici; dne 30. januarja 1926: Aleš Stanovnik iz Horjula; dne 30. marca 1926 Viktor Korošec iz Ljubs Ijane; dne 15. maja 1926: Anton M o j z e r iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju, Aleksander Grobelnik iz Ljubljane, Mirko Brolih iz Gradca; dne 6. julija 1926: Adoli Obran iz Doline pri Ptuju; Miroslav De v iz Postojne, Janez L a v r i č iz Sodražice, Ivan Tomšič iz Tacna, Karel M i k u š iz Mokronoga. Dr. V. Korošec.
/. Kongres mednarodnega udruženja za kazensko pravo v Bruslju. Od 26. do 29. julija 1926 se je vršil v Bruslju pod pokroviteljstvom Belgijskega kralja L Kongres mednarodnega udruženja za kazensko pravo. Pripravljalno delo za kongres se je začelo že 1. 1925 s tem, da so dobile vse nacijonalne grupe udruženja (med njimi tudi jugoslovanska) poziv na kongres, (fbencm s temati, ki so bila na dnevnem redu kongresa, in sicer: 1. Ali naj očuvalno sredstvo nadomesti kazen ali naj jo samo dopolni? 2. Ali naj se ustanovi za kaznence delo na prostem brez na d z o r s t v a (a 1' apcrto) in v slučaju pritrdilnegaodgovora, kakonaj se to delo organizira? 3. Ali naj se ustanovi mednarodno kazensko p r a v o« sodstvo in v slučaju pozitivnega odgovora, kako naj Se to pravo sodstvo organizira:? O teh vprašanjih .so bili refe« rati najodličnejših kriminalistov iz različnih držav tiskani v «Revue inters nationale de droit penal» .št. 2 in 3, 1. 1926, med njimi tudi od naših kriminalistov referat prof. dr. Toma Zivanoviča (Beograd) o prvem vprašanju. Referent je prišel do zaključka, da v sedanjem kazenskem pravu očuvalno s.redstvo ne more nadomestiti kazni, ampak naj jo samo dopolni. Med drugimi poročevalci o tem načelnem vprašanju par excellence naj imenujemo Ferrija, a med Slovani Mifičko (Praha), Miloto (Bratis slava) in še prav posebno Makovskega (\'aršava), ki je postavil vprašanje na novo čisto socijološko osnovo. Glede drugega vprašanja je priobčen referat načelnika dr. Milana Kostiča (Beograd), ki se zavzema za delo
96 Razne vesti.
kaznencev na prostem brez nadzorstva (a 1'aperto), posebno v pogledu poljedelstva.
Kongres je uspel sijajno. Na njem je bilo zastopanih po oficijalnih delegatih več kot 22 držav iz Evrope, Amerike in Azije, ostalih udele« žencev je bilo skoro 300, pripadnikov več kot 30 narodnosti. Poloviea kongresnih dni je bila določena za teoretične diskusije, polovica pa za znanstvene ekskurzije v kaznilnice itd.
Glede 1. vprašanja, t. j. glede očuvalnih sredstev, je kongres sprejel resolucijo, ki je zadovoljila tako zastopnike klasične, kakor tudi poziti« vistične šolo in sicer, da kazen kot edina sankcija delikta ne zadostuje praktičnim potrebam socijalne zaščite proti duševno abnormalnim ne\ar= nim zločincem in proti mladostnikom^ in naj kazenski zakon vsebuje tudi očuvalna sredstva, določena z ozirom na osebnost storilca in da naj ima sodnik možnost, da upvorabi kazen a 1 i očuvalno sredstvo, ali pa eno i n drugo sredstvo, po okolnosti dejanja in z ozirom na osebnost storilca.
Druga resolucija (t. j. glede dela kaznencev izven kazenskih zavo« dov) smatra, da je delo izven kazenskih zavodov — v polsvobodi — naj« uspešnejše .sredstvo za poboljšanje in moralno po\'zdigo obsojence^• m progresivno spravi kaznence v stik s .socijalnim življenjem; zato naj zadobi ta institucija v skladu s prilikami in ekonomskimi pogoji v različ« nih državah širok razmah. — Zelo na široko se je bavil kongres s tretjim vprašanjem (t. j. z vprašanjem mednarodnega kazenskega pravosodstva) m vsebuje zadevna resolucija 12 točk. Predlaga se ustanovitev mednarod« nega kazenskega sodišča, ki naj bi sodilo o deliktih tako posameznih držav, kakor tudi individuov; mednarodne konvencije naj natančno dolo» čijo delikte, ki bodo spadali v kompetenoo tega sodišča in kazenske sankcije ter očuvalna sredstva, ki jih bo sodišče uporabljalo proti krivcem. Podrobne smernice prinaša resolucija glede zasedbe tega mednarodnega sodišča, glede mednarodne javne obtožbe (ki jo bo dvignil in zastopal .Svet Društva narodov), glede postopanja, pravnih lekov in iz\'ršljivosti obsodb. — Razen teh resolucij je kongres v prid unifikacije kazenskega prava sklenil, da naj se komisije, ki so jim v posameznih državah poverjene redakcije načrtov kazenskih zakonov, sestanejo na posebni mednarodni konferenci; na tej konferenci se bodo razmotrivala in unificirala načela, ustanovljena v načrtih kazenskih zakonov posameznih držav in se bodo na ta način po možnosti določila .skupna načela. (Po »Revue intemationale d'e droit penal», št. 4, 1. 1926.) Dr. H. LučoTnik.