D E L O V N A SILA IZ D R U G I H R E P U B L I K J U G O S L A V I J E V S L O V E N I J I IN P O S E B E J V L J U B L J A N I (s 24 tabelami v tekstu ter 20 slikami v tekstu in prilogi) IMMIGRATION AND EMPLOYMENT OF LABOUR FROM OTHER YUGOSLAV REPUBLICS IN SLOVENIA AND ESPECIALLY IN LJUBLJANA (with 24 Tables in Text and 20 Figures in Text and in Annex) M I L A N N A T E K SPREJETO NA SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA PRIRODOSLOVNE IN MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI DNE 8. JUNIJA 1968 UVOD V naši geografski literaturi so selitve še kaj malo obdelane. Pred- ložena razprava bi rada malo prispevala k zapolnitvi te vrzeli, in sicer s preučitvijo priseljevanja delovne sile iz drugih republik Jugoslavije v Slovenijo ter še prav posebej v Ljubljano in njenega tamkajšnjega zaposlovanja. Pri tem nam je bilo osnovno vodilo, da bi spoznali!, kakšne so razlike med posameznimi predeli države in kako vplivajo na smeri ter jakost selitvenih tokov. Priseljevanje delovne sile v Slovenijo oziroma v Ljubljano moramo motriti v okviru celotne današnje prebivalstvene oziroma selitvene pro- blematike, ki je značilna za vso našo državo (s sosedstvom vred). Saj je preseljevanje človeške delovne moči samo eden izmed številnih, a morda najizrazitejših zunanjih izrazov gospodarskega in družbenega razvoja posameznih predelov. Vsak zastoj v gospodarskem razcvetu se namreč najhitreje in najočitneje pokaže v spremembah smeri in jakosti selitvenih tokov. Prav zato je potrebno, da vse selitve — tudi selitve delovne sile — motrimo v luči razlik med gospodarskimi in demo- grafskimi procesi, ki so značilni za posamezne predele gospodarskega prostora. I DELOVNA SILA IZ DRUGIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE V SLOVENIJI Selitvena bilanca med Slovenijo in drugimi predeli Jugoslavije v luči celotne selitvene dinamike Slovenije Ze med drugo svetovno vojno so se pričela na ozemlju Jugoslavije izredno močna preseljevanja ljudi ne le na kratke razdalje, temveč tudi na daljavo. Vzroki so bih pač v takratnih političnih razmerah. Za živahne selitve prebivalstva v vse predele naše države, ki so sq začele takoj po končani vojni, pa so bili vzroki drugi: porušene pro- metne naprave, razdejane tovarniške in rudniške zgradbe ter obrtniška in druga poslopja splošnega družbenega standarda, pa tudi rodovitna zemlja, ki je z zakonom o agrarni reformi prišla v splošno ljudsko Geografski zbornik XI, 1969 407 4 MIlan Natek premoženje, vse to je klicalo in vabilo ljudi od vsepovsod na delo. Agrarna prenaseljenost, nizka stopnja izrabljenosti človeške delovne sile na posestno razdrobljenih kmetijah, pa nizek odstotek nekmečkega prebivalstva na deželi ter prebivalstva, živečega v mestih in v indu- strijskih krajih, po drugi strani pa še velikanske potrebe po delovni sili, ki so jo dlje časa nenasitno vsrkavale nekmetijske veje gospo- darskih in družbenih dejavnosti, vse to je pogojevalo in usmerjalo ta povojna preseljevanja. Za prvo povojno obdobje je bila značilna obnova gospodarstva in naglo razraščanje proizvodnih zmogljivosti v že obstoječih okvirjih, predvsem pa izredno intenziven razvoj novih industrijskih vej. Zaradi te hitre in skokovite industrializacije je postalo preseljevanje pri nas močnejše kakor kdaj koli poprej. Po podatkih popisa prebivalstva za leto 1961, je bilo takrat v naših naseljih 63,9 % avtohtonega prebival- stva, tj. ljudi, živečih v svojem rojstnem kraju. Iz istih podatkov pa moremo izluščiti za našo povojno selitveno dinamiko značilno dejstvo, da je 31. marca 1961 živelo v naši državi 6 706 632 ljudi, ki so .vsaj enkrat menjali kraj svojega bivališča. Toda med njimi je bilo kar 66 % takih, ki so se preselili šele po vojni. Ker je intenzivnost preseljevanja človeške delovne moči vedno odvisna od stopnje gospodarske razvitosti, je bila tudi v naši državi po vojni veliko močnejša kot poprej. Večala se je z rastjo in razmahom bolj razvitih, zlasti neagrarnih vej gospo- darstva. Poprečno število migrantov na leto (preračunano na 1000 pre- bivalcev) je bilo v obdobju 1946—1952 12,7%«, v letih 1953—1957 16,4%o in v letih 1958—1961 že 26,3%«. V letih 1948—1953 se je v Jugoslaviji preselilo na leto okrog 248 000 ljudi, v obdobju 1953—1961 pa že blizu 500 000.1 Če primerjamo podatke o deležu avtohtonega prebivalstva leta 1961 po posameznih predelih Jugoslavije, ugotovimo, da je bil ta delež največji na Kosmetu (70,4 %) in v SR Bosni in Hercegovini (72,7 %), že precej nižji v SR Makedoniji (65,8 %), v Črni gori (65,3%), v SR Hrvatski (60,5 %) ter v SR Srbiji (61,6 %, in sicer v Vojvodini 54,3 % in v ožji Srbiji 62,6 %). SR Slovenija kot najbolj razviti predel je imela najnižji delež (52,6 %), ker je pač kakor vsi gospodarsko in družbeno razviti predeli privabljala delovno silo z zelo širokih območij. Značilno pa je še, da se v Sloveniji z večanjem števila prebivalstva po naseljih viša tudi delež priseljencev. Ta pojav, ki prispeva k stopnjevani kon- centraciji prebivalstva, je seveda v sodobnih migracijskih procesih nor- malen: potrebe po delovni sili v večjih gospodarskih podjetjih so po- navadi nekajkrat močnejše kakor pa njene domače, krajevne ponudbe. Tako nastane zaposlitveni gradient,2 ki sproži preseljevanje delovne moči, s tem pa izredno močno naraščanje prebivalstva v kraju, kjer je sedež podjetja ali v najbližjih naseljih. 1 O b r a d o v i č S., Uticaj privrednog razvoja na migratorna kreta- nja u Jugoslaviji. Stanovništvo, IV, br. 1, str. 25—28, Beograd 1966. 2 M a l o v r h C., Ekonomika prostora. I. del, Činitelji gospodarskega prostora. Univerza v Ljubljani; Ljubljana 1962; prim. str. 42. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 5 Ta proces se v Sloveniji nekako v zadnjem desetletju prepleta z drugim, ki ni nič manj značilen za njeno migracijsko dinamiko1: pre- bivalstvo naše republike se vedno bolj izseljuje v tujino, medtem ko se k nam priseljujejo ljudje iz naših južnih republik. Vseskozi v zadnjih desetih letih je imela SR Slovenija s tujino negativni selitveni saldo, ki se giblje med 0,4 do 0,9 %o. V prvi polovici zadnjega desetletja (1959—65) je največ izseljencev iz Slovenije odšlo v zahodnoevropske države (85,3 %), preostali del pa se je razkropil po drugih kontinentih. Čeprav so po letu 1956 selitve skoraj že izgubile politično obeležje in so dobile povsem ekonomski značaj, se vendar v njih še kaže nekdanja politično-teritorialna, razme- jitev kot eden od osnovnih vzrokov. Kajti v navedenem časovnem razdobju se je izselilo iz naše republike v Italijo 4630 ljudi (selitveni saldo znaša —14188 oseb), v ZR Nemčijo 1638 ljudi (selitveni saldo — 1232), v Avstrijo 1226 prebivalcev (selitveni saldo —855) in v Fran- cijo 262 oseb (selitveni saldo — 64) itd. Našo domnevo potrjuje še regionalno poreklo izseljencev. Izseljevanje je bilo najmočnejše iz naših obmorskih občin, kjer znaša selitveni saldo v občini Izola —14,7 %o, v občini Piran —11,1 %« in v občini Koper — 6,95 %o. Tudi drugi ob- mejni predeli, ki gospodarsko niso najbolj razviti, so dali tujini po- membno število izseljencev (npr. Tolmin, Sežana idr.). Predvsem pa je treba podčrtati, da je naša sedanja ekonomska emigracija samo* nadaljevanje tradicije našega izseljevanja. Saj se je v letih 1959—65 izselilo iz Slovenije v tujino največ ljudi v starosti od 15. do 39. leta, to je v času njihove največje delovne storilnosti.3 Po drugi strani pa so posamezni slovenski predeli postali za pre- bivalstvo mnogih predelov Jugoslavije imigracijsko izredno privlačna žarišča, ki vsrkavajo vedno večje število priseljencev. V zadnjem ob- dobju se iz leta v leto veča število ljudi, ki so se iz drugih republik Jugoslavije priselili v Slovenijo, medtem ko je izseljevanje iz Slove- nije v druge predele naše države zelo ustaljeno. Prav zaradi tega pri- haja do vedno večjih razlik, ki se kažejo tudi v tem, da ima SR Slo- venija z ostalimi predeli Jugoslavije pozitivno selitveno bilanco. Pregled rezultatov zadnjega popisa prebivalstva Jugoslavije nam po- kaže, da se je do leta 1961 iz Slovenije izselilo v druge republike Jugoslavije 1194 ljudi več kot pa so znašale preselitve tamkajšnjega prebivalstva k nam.4 Potrebno pa je naglasiti, da to ni nikakršna zna- 3 B e r i č M., Selitve prebivalstva v LR Sloveniji 1956—60. Prikazi in študije, IX, št. 1, str. 6—22, Ljubljana 1962. G a n t a r R., Selitve v tujino. Prikazi in študije, XII, št. 9—10, str. 17 do 24, Ljubljana 1966. S i f r e r 2., Izseljevanje s slovenskega ozemlja. Prikazi in študije, VIII, št. 2, Ljubljana 1962, str. 24. V o g e l n i k D., Razvoj prebivalstva Slovenije zadnjih dvesto let z jugoslovanske in evropske perspektive. Ekonomski zbornik, VII, str. 213 do 348, Ljubljana 1965. 4 B r e z n i k D., Unutrašnje migracije stanovništva Jugoslavije. Jugo- slovenski pregled, XII, br. 1, str. 1—6, Beograd 1968. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 6 MIlan Natek čilnost Slovenije, temveč da so imele dotlej vse naše republike, razen Srbije, negativni migracijski saldo, kakršen se je izoblikoval z med- republiškimi selitvami prebivalstva. Potemtakem je SR Srbija tisto območje v naši državi, kamor je bil vse do leta 1961 usmerjen naš poglavitni selitveni tok. Dotlej se je iz drugih republik Jugoslavije naselilo v SR Srbiji 285 242 ljudi. Največ jih je prišlo iz Bosne in Her- cegovine (67,3%), Črne gore (19,4%) ter iz Hrvatske (11,7%). Pri podrobnejšem pregledu se nam pokažejo očitne razlike med posamez- nimi predeli SR Srbije. Področje Kosova in Metohije ima v medre- publiškem preseljevanju negativni migracijski saldo (— 18 387), med- tem ko je ožja Srbija že dobila več priseljencev kot pa je oddala iz- seljencev (selitveni saldo + 129 336). Podobno velja za AP Vojvodino (selitveni saldo + 274 293),5 kjer je k temu prispevala tamkajšnja po- vojna (agrarna) kolonizacija. Omembe vredne so razlike v selitvenem saldu Slovenije z drugimi predeli naše države. Negativni selitveni saldo ima SR Slovenija z naslednjimi področji v Jugoslaviji (demografskimi rajoni druge stop- nje):6 z osrednjo Hrvatsko (—3315), s Sumadijo (—3224; ta rajon zavzema območje Beograda, Mačve, Podrinja, Kolubare idr.), s Sre- mom in Bačko (—811)., s Srednjo Bosno (—621; sem sodita Zenica in Sarajevo) in z Banatom (—7). Iz vseh drugih predelov Jugoslavije se je priselilo v Slovenijo več ljudi kot pa so jih sprejeli od nje. Zato ima naša republika pozitivni selitveni saldo z naslednjimi predeli: z Bosansko Krajino ( + 2638) in Bosansko Posavino ( + 1078), z Liko in Severnim Primorjem ( + 697), Dalmacijo ( + 405), Vzhodno Srbijo ( + 385), Makedonijo ( + 357) itd. Vendar je bilo, kot sem že omenil, celotno priseljevanje k nam vse do leta 1961 nekoliko šibkejše kakor pa izseljevanje naših ljudi v druge predele Jugoslavije. Zdi se mi potrebno, da nakažem tudi razliko med vzhodnimi in zahodnimi predeli Slovenije, kakršna se nam kaže v selitveni statistiki prebivalstva. Vzhodna Slovenija je depopulacijsko območje, saj je do leta 1961 oddala zahodnim predelom republike 62 021 ljudi, od koder pa je dobila le 27 428 prebivalcev (selitveni saldo znaša — 34 593). Sploh je značilno, da so po podatkih za leto 1961 predeli osrednje in zahodne Slovenije mnogo privlačnejši za priseljence iz drugih republik kakor pa drugi. V vzhodni Sloveniji pa je mnogo več predelov, ki so že v preteklosti dajali svoje prebivalstvo drugim predelom Jugoslavije.7 Leta 1961 je živelo v SR Sloveniji kar 47,4 % preseljenega prebi- valstva: 63,2 % ali 476 915 priseljencev je prišlo iz vaških naselij, okrog 106 tisoč ljudi iz »mešanega tipa« naselij, ostalih 18,6% (tj. 140 027) pa iz mestnih naselij.8 Ob pregledovanju statistične dokumentacije ugoto- 5 Demografski i ekonomski aspekti prostorne pokretljivosti stanovništva u Jugoslaviji posle drugog svetskog rata. Inštitut društvenih nauka, Centar za demografska istraživanja. Izdal: Savezni biro za poslove zapošljavanja, Beograd 1968, strani 141. 6 S e n t i č M., Sema stalnih rejona za demografska istraživanja. Sta- novništvo, I, br. 2, str. 165—178, Beograd 1963. ' B r e z n i k D., o. c., str. 5. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v S l o v e n i j i . . . 7 SI. 1. Shema stalnih rajonov za demografska raziskovanja (rajoni I. stopnje) Fig. 1. The outline of permanent regions for demographic research (Re- gions of First Grade) vimo naslednje težnje: mestno prebivalstvo se naj številne je preseljuje v večja naselja, medtem ko je njegov priliv v naselja z manj kot 2000 prebivalci že mnogo manjši (44 %). V naselja od 2000 do 30 000 pre- bivalcev se je preselilo 31 % mestnega prebivalstva, ki je bilo v pre- teklih letih vključeno v selitveni tok. Obe naši največji mesti — Ljub- ljana in Maribor — sta dobili kar četrtino izseljencev iz drugih mest. Bistveno drugače je s preseljevanjem podeželskega oziroma vaškega prebivalstva. Kar 70 % vaškega prebivalstva, ki se je selilo, se je na- selilo v manjših krajih (do 2000 preb.), drugi so se napotili V večja naselja, kjer so našli stalno bivališče (16,4 % v naselja z 2 do 3 tisoč prebivalci); 13,4% jih danes domuje v Mariboru in v Ljubljani. Vse značilnosti priseljencev iz vaških in mestnih naselij se v osnovnih obri- sih kažejo pri priseljencih iz »mešanega tipa« naselij. Med njimi jih je več kot polovica, ki so se naselili v manjših krajih, dobra četrtina se jih je usmerila v večja naselja, ki imajo že mestni značaj, skoraj petino 8 Popis stanovništva 1961. Knjiga XII. Migraciona obeležja. Beo- grad 1966. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 8 MIlan Natek pa jih najdemo v Ljubljani i"n Mariboru. Ali drugače prikazano: leta 1961 je bilo med ljubljanskim prebivalstvom 58 % (ali 77 856) prise- ljencev: iz vaških naselij jih je prišlo 48,1 %, iz «mešanega tipa« naselij 16,2% ter iz mest 28,8%, medtem ko so se ostali preselili iz tujine (6,9 %). V strukturi mariborskega prebivalstva je 60,8 % priseljencev; med njimi je 52,8 % takih, ki so prišli iz vasi, 25,4 % iz mestnih oziroma industrijskih naselij, a 15,6% iz »mešanih« naselij. Tako se pokažejo nekatere razlike v poreklu mestnega prebivalstva med Mariborom in Ljubljano. V Mariboru zavzemajo podeželski priseljenci kar 32,1 % celotnega števila prebivalstva, v Ljubljani le 27 %. Iz drugih mestnih naselij je Maribor dobil 15,5 % svojih občanov, Ljubljana 16,7 %, med- tem ko obsegajo priseljenci iz »mešanega tipa« naselij 9,5 % maribor- skega in 9,4 % ljubljanskega življa.6 Ako bi še naprej razčlenjevali tovrstno osnovno gradivo, bi prišli do podobnih sklepov. Prebivalstvo manjših naselij, katerim kmetijstvo še vedno daje osnovni gospodarski značaj, se preseljuje v večja naselja, kjer so že tudi v strukturi go- spodarstva začrtani osnovni dejavniki urbanizacije. Prebivalstvo manj- ših mestnih in gospodarsko slabotnejših naselij pa se preseljuje v večja mesta, saj se mu tam nudijo vse večje možnosti raznovrstne zaposlitve kakor tudi mnogo večje udobnosti v vsakdanjem življenju. Vse do začetka petdesetih let je imela Slovenija z drugimi repu- blikami Jugoslavije negativno selitveno bilanco. Šele po letu 1952 je priseljevanje ljudi iz drugih predelov države v Slovenijo začelo po- Tabela 1 Selitvena bilanca SR Slovenije z drugimi predeli Jugoslavije v letih 1946 do 196110 1946-52 1953-57 1958-61 1962-66 1946-66 Priseljevanje: Poprečno letno število: 1649 3 018 5 969 8 698 4 476 Skupno štev. 11 543 15 090 23 876 43 491 94 000 Izseljevanje: Poprečno letno število: 1 857 2 653 3 507 4 249 2 930 Skupno štev. 12 999 13 265 14 028 21 232 61 524 Selitveni saldo: Letno popr. — 208 + 365 + 2 462 + 4 449 + 1 546 Skupno štev. — 1456 + 1825 + 9 848 + 22 259 + 32 476 9 Ibidem. w S e n t i c M. - O b r a d o v i č S., Novi izvori za izučavanje migracija. Stanovništvo, I, br. 3, str. 305—314, Beograd 1963. Demografski i ekonomski aspekti..., str. 46—49. Statistični letopis SR Slovenije 1967. Ljubljana 1967; prim. str. 94. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 9 stajati močnejše, kakor pa je znašal odtok prebivalcev SR Slovenije v druga območja Jugoslavije. Ne narašča pa samo absolutno število priseljencev v Slovenijo ali število izseljencev od nas, temveč tudi relativno zavzemajo selitve vedno večji obseg. Ako skušamo prikazati stopnjo priseljevanja in odseljevanja s slovenskega ozemlja (preraču- nano na 1000 preb.), ugotovimo, da je v letih 1946—52 znašal selitveni saldo — 0,2 %o, v letih 1953—57 že + 0,3 %o, v obdobju 1958—61 + 1,6 %o, in v letih 1962—66 + 2,7 %o.u Samo z relativnimi števili prikazana selitvena bilanca Slovenije nam ne daje zaokroženega vpogleda v ce- lotno selitveno dinamiko. Zato je potrebno, da vsaj v ilustracijo na- vedemo, da je stopnja priseljevanja v našo republiko v letih 1958—61 znašala 3,8 %o, v naslednjem petletnem razdobju pa že 5,3 %o. V 21-let- nem povojnem obdobju (1946—66) znaša selitveni saldo za Slovenijo v medrepubliškem preseljevanju + 32 476 ljudi, to je letno poprečje + 1546 oseb (prim. tabelo 1). Iz tabele 1 lahko tudi dobro razberemo, kako sta gospodarski raz- voj in njegova struktura med najpomembnejšimi pobudniki preselje- vanja. Priseljevanje v Slovenijo, kakor tudi celotna selitvena dinamika na našem ozemlju, se namreč še prav posebno povečuje in stopnjuje v zadnjih letih, ko je gospodarstvo doseglo pomemben razmah. Prav zato smemo pričakovati, da bodo selitve v prihodnjih letih tudi; pri nas zajele še veliko več ljudi.12 V povojnem času se je v SR Sloveniji spremenil selitveni tok, ki je bil povezan s poedinimi predeli v drugih republikah. Najprej je Slove- nija izenačila selitveno bilanco, potlej pa je postajala za prebivalce) drugih republik iz leta v leto privlačnejša doselitvena pokrajina. Naj- pomembnejše selitvene tokove ima vzpostavljene s posameznimi predeli Hrvatske ter z zahodnimi območji Bosne in Hercegovine, medtem ko je njena selitvena bilanca z drugimi predeli Jugoslavije dokaj izrav- nana. Z ozirom na demografske procese, kakršni so značilni za Slove- nijo danes, kakor tudi zaradi samega značaja njenega gospodarskega razvoja, moramo računati, da bo imela še naprej pozitivni selitveni saldo, ki ga bo oblikovalo stopnjevano medrepubliško priseljevanje ljudi.13 Podobno kot v drugih republikah je tudi v Sloveniji opazna kon- centracija prebivalstva v vseh večjih mestnih ali industrijskih naseljih. Semkaj je usmerjena večina priseljencev tako z domačega podeželja kakor tudi z ostalih območij Jugoslavije. Zato mestno prebivalstvo vse- skozi pospešeno raste. Naša manjša mesta (do 5000 prebivalcev) na- raščajo sicer počasneje kot večja. Večinoma se ljudje s podeželja pri- n Demografski i ekonomski aspekti..., str. 49—50. Statistični letopis SR Slovenije 1967, str. 55. Statistični letopis SR Slovenije 1964, Ljubljana 1964; prim. str. 82. 12 Na putu migracija. Ekonomska politika, XV, br. 767, str. 1580—1581, Beograd 1966. 13 Demografski i ekonomski aspekti..., str. 48, 50. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 10 MIlan Natek seljujejo v mesta, ki imajo močno razvite gospodarske in druge družbene dejavnosti.14 Leta 1948 je živelo v današnjih slovenskih mestih 26,9 % celotnega prebivalstva naše republike, osem let kasneje že 29,1 %, leta 1961 33,3 % in v začetku 1967. leta kar 37 %. Takšen demografski pritisk na naša mesta je v glavnem pogojen s hitrim naraščanjem gospodarskih in drugih družbenih dejavnosti, z naglo deagrarizacijo podeželskega prebivalstva, s spremembami njegove poklicne in zaposlitvene strukture prebivalstva, na kar je močno vplivalo dnevno nihanje delovne sile od kraja stanovanja do delovnega mesta in nazaj itd. V povojnih letih (1945—61) je v Sloveniji odšlo iz kmetijstva okrog 208 000 ljudi.15 Začetke procesa deagrarizacije slovenskega prebivalstva najdemo že v zadnjih desetletjih preteklega stoletja.16 Res so bili začetni deagrari- zacijski učinki slabotni in v primerjavi z današnjimi le z rahlimi kontu- rami začrtani v pokrajinsko fiziognomijo; kljub temu pomenijo pomem- ben mejnik v razvoju naše pokrajine in v stopnji njenega gospodar- skega in družbenega razvoja. Sele po drugi svetovni vojni, ko> je ob močno vzkipelih pobudah dobilo gospodarstvo nove možnosti razvoja, predvsem še ekstenzivnega, se je močno razmahnila ne samo deagrarizacija podeželskega prebival- stva, temveč tudi njegova urbanizacija, se pravi koncentracija v kraje z višjo razvitostjo in razvejenostjo gospodarstva, zlasti v vsa večja mesta. Demografska statistika nam kaže, da so v Sloveniji povečini mesta tista osnovna jedra, kamor se steka skoraj ves naravni prirastek našega prebivalstva. V zadnjih dvajsetih letih (1948-—67) so slovenska mestna naselja vsrkala blizu 82 % naravnega prirastka prebivalstva naše republike. V obdobju 1948—52 se je prebivalstvo naših mest po- večalo za toliko, kolikor je znašalo 63 % naravnega prirastka v naši republiki v tem času. Že v naslednjem osemletnem razdobju (1952—60) so slovenska mesta prevzela skoraj tri četrtine domačega naravnega prirastka. V zadnjih sedmih letih (1961—67) pa opažamo, da je prebi- valstvo v naših mestih oziroma v industrijskih naseljih narastlo kar za 11 % močneje, kakor pa je znašal naravni prirastek.17 Selitve s podeželja v mesta zajemajo samo del stalnih izseljencev, ki so opustili zaposlitev v kmetijstvu. Preostali del teh izseljencev je usmerjen v tako imenovani tip »mešanih naselij« ali pa tudi v druga kmečka naselja, ki so v neposredni bližini večjih oziroma močnejših gospodarskih središč, kjer se jim že tudi ponujajo ugodnejši pogoji 14 O b r a d o v i č S., o. c., str. 26. S e n t i č M. - O b r a d o v i č S., Ekonomski razvoj i migraciona kreta- nja u Jugoslaviji. Stanovništvo, III, br. 1, str. 12—16, Beograd 1965. 15 M a k s i m o v i č B., Prelazak polj opri vrednog stanovništva u ne- poljoprivredne delatnosti. Stanovništvo, II, br. 1, str. 2—20, Beograd 1964. B e r i č M., o. c. str. 17. 16 S i f r e r Z., Demografski razvoj kmečkega prebivalstva v Sloveniji. Prikazi in študije, VIII, št. 10—11, Ljubljana 1962, str. 66. v Statistični letopis SR Slovenije 1967, str. 60—61, 63—64 in 65. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 11 v najrazličnejših zaposlitvah.18 Takšne oblike preseljevanja ljudi po- rajajo poseben tip naselij s številnimi prehodnimi značilnostmi, ki jih pogojujejo tako imenovana »selitvena kolena«.19 Prav zato obeležuje zmerna rast števila prebivalstva skoraj vsa naselja »mešanega tipa«. V njih je leta 1961 živelo 54,2 % priseljencev. Iz vaških naselij se je vanje priselilo 58 % stanovalcev, iz drugih »mešanih« naselij 17,9 % in 20,5 % iz mest (2,6 % pa se je priselilo iz tujine, 1 % nepoznano).20 Priseljevanje (sezonske) delovne sile iz drugih republik Jugoslavije v SR Slovenijo v obdobju 1962—1967 Med osnovne vzroke selitvenih tokov iz gosto obljudenih kmetij- skih predelov v mesta ter v industrijska središča moramo razen razlik v narodnem dohodku in v višini osebnih dohodkov na zaposlenega po posameznih vejah gospodarstva šteti še pogosto premalo upoštevano nizko stopnjo izkoriščenosti človeške delovne moči.21 To velja posebno za tiste naše kmetijske predele, ki jih označujemo kot agrarno pre- naseljene. Razdrobljena zemljiška posest, katere proizvodnja je še vedno usmerjena predvsem v samooskrbnast domačije, nizka stopnja mehanizacije kmečkega gospodarstva, pomanjkljivo posodobljenje ce- lotne kmetijske proizvodnje in večine njenega tehnološkega procesa, ob vsem tem pa še vedno močno sezonsko kolebanje kmetijske proiz- vodnje, to so le nekateri činitelji, ki ne vplivajo najsmotrneje na gospo- darsko izrabo delovne sile na kmetijah. Ugotovljeno je, da je delovna sila najmanj izrabljena na kmetijah Kosmeta. Pri obstoječi strukturi kmetij in njihovega prebivalstva bi namreč za gospodarno poslovanje tamkajšnjega kmetijstva zadosto- valo samo 48 % na njih živeče delovne sile. Nekoliko bolj izrabljena je delovna sila na kmetijah v Črni gori (53 %), Bosni in Hercegovini (57 %) ter v ožji Srbiji (55 %), na Hrvatskem in v Makedoniji (64 %), v Vojvo- dini (65 %) ter v Sloveniji (79 %). Ves preostali del na kmetijah živeče delovne sile je nezadostno zaposlen, kar predstavlja višek, ki samo bremeni ekonomsko sposobnost in moč naših kmečkih gospodarstev.22 Ta ugotovitev velja za današnjo strukturo razdrobljenosti kmetij kakor tudi za današnjo stopnjo njihovega proizvodnega procesa. Prav v tem pojavu moramo iskati enega izmed osnovnih vzrokov prenaseljenosti 18 Demografski i ekonomski aspekti..., str. 80—81. 19 2 a g a r M., Kozjansko, gospodarsko-geografska problematika. Geo- grafski zbornik, X, str. 17—155, Ljubljana 1968; prim. str. 117. 30 Demografski i ekonomski aspekti..., str. 90. 21 M a r k o v i č P., Promene agrarne strukture kao rezultat migracija poljoprivrednog stanovništva. Stanovništvo, IV, br. 4, str. 282—299, Beo- grad 1966. 22 Rezerve poljoprivredne radne snage na individualnim gazdinstvima Jugoslavije. Skoplje 1964, str. 224 + priloge. Migracijama na izvoru. Ekonomska politika, XV, br. 766, str. 1547 do 1548, Beograd 1966. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 12 MIlan Natek našega podeželja, ki na naj raznovrstne j še načine učinkuje na obliko- vanje in usmeritev selitvenih tokov. Tudi na Slovenskem razslojevanje podeželja ni potekalo vzporedno s skokovitim razvojem industrije. Intenzivno selitveno gibanje prebi- valstva, ki je samo v zadnjih desetih letih (1957—66) zajelo blizu 43 % ljudi v SR Sloveniji, prostorsko in številčno stopnjevani obseg dnevnega nihanja delovne sile, pa zaradi izseljevanja naših ljudi v tujino, ni moglo zadostiti vsem domačim potrebam po delovni sili. Sicer je res, da je zaposlitev v nekmetijskih panogah naraščala počasneje kot pa naravni prirastek prebivalstva ter stopnja deagrarizacije podeželja. V tem času (1957-—66) se je število zaposlenih izven kmečkih gospo- darstev povečalo za 43% (ali od 352 000 na 505 000; v letih 1957—65 celo za 48 %!); naravni prirastek prebivalstva je prispeval 142 808 oseb, a število v kmetijstvu zaposlenih se je zmanjšalo za okrog 22 % (73 000). Prav zavoljo tega je tudi pri nas v Sloveniji delovna sila ne- nehno težila v ekonomsko emigracijo v tujino. Slovenski ekonomski izseljenci povojnega obdobja so po najrazličnejših poteh odhajali v zahodnoevropske države, a v mnogo manjšem številu tudi v nekatere prekomorske dežele. Po drugi strani pa je ekstenzivnemu razvoju pre- nekaterih vej našega gospodarstva (predvsem še gradbeništva, komu- nalnih dejavnosti, deloma še tudi industrije itd.) v teh letih vedno pri- manjkovalo težaške, predvsem nekvalificirane delovne sile. Nastajajoči primanjkljaj so v prvem povojnem obdobju zapolnjevali sezonski de- lavci iz Pomurja (predvsem iz Prekmurja)2® ter deloma že iz sosednjih predelov Hrvaškega Zagorja in Medžimurja. Pozneje, ko priliv sezoncev iz omenjenih predelov ni več zadostoval neštetim vsakdanjim potrebam našega celotnega gospodarstva,24 so v vse večjem številu pričeli priha- jati v Slovenijo še delavci iz drugih republik Jugoslavije in to skoraj iz vseh njenih predelov. Sprva so bili to še predvsem sezonski, kmalu nato pa že stalnejši selitveni tokovi. Svoj največji obseg so doslej do- segli leta 1963, ko je prišlo iz drugih republik V Slovenijo kar 23 203 sezonskih delavcev (kolikor jih je zajetih v statističnih podatkih za- vodov za zaposlovanje).'25 2S S e v e r B., Prekmurci v Ljubljani. Svet ob Muri, III, št. 1—2, str. 63—71, Murska Sobota 1958. 24 Po kriteriju republiškega zavoda za zaposlovanje so med sezonske delavce uvrščeni: » . . .kot sezonsko zaposlitev je smatrati tisto delovno razmerje za določen čas, ki ga delovna organizacija v prijavi prostih delov- nih mest posebej označi »kot zaposlitev sezonske narave«, oziroma tisto de- lovno razmerje, ki ga gospodarska organizacija iz kakršnih koli razlogov ne označi kot sezonsko pa ga je vendar glede na naravo delovnega procesa določene panoge ali stroke z vso gotovostjo tretirati kot iz leta v leto po- navljajoči se pojav«. Zato se naše gradivo v objavljenih tabelah št. 2, 3 in 4 nanaša le na ta delež iz drugih republik priseljene delovne sile. Prim.: Informacija o zaposlovanju sezonskih delavcev. Zavod SRS za zaposlovanje, Ljubljana, januar 1964, str. 20. 25 N a t e k M., Nekateri sodobni demogeografski pojavi v Sloveniji. Geografski obzornik, XIII, št. 3—4, str. 121—125, Ljubljana 1966. N a t e k M., Priseljevanje delovne sile v Slovenijo. Naši razgledi, XVI, št. 7 (366), str. 149—150, Ljubljana 1967. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . 13 Za vse kraje, ki jih je zajela nagla industrializacija, je značilen sorazmerno visok delež sezonsko zaposlenih delavcev. Toda le nekatere veje gospodarstva so naravnost in neposredno odvisne od tistih, narav- nih činiteljev, ki dajejo njihovemu delovnemu procesu v teku leta pečat sezonstva (kmetijstvo, gradbeništvo, deloma še nekatere veje industrije gradbenega materiala, prehrambena industrija itd.). V Sloveniji se prično dela v »klasičnem« gradbeništvu vsaj mesec dni kasneje kot pa npr. v Dalmaciji, v Makedoniji, v južni Srbiji idr. Vzrok temu je pred- vsem v podnebnih pogojih pa tudi v subjektivnih razlogih, kot npr. v neizgrajenem sistemu licitacij, v spreminjanju investicijskih elabo- ratov itd.26 Seveda je za takšno gospodarstvo, ki je bolj ali manj od- visno od podnebnih prilik, značilna ekstenzivnost in avtarkičnost, predvsem pa še nizka stopnja akumulativnosti, ki ni zmožna ustvariti večje materialne podlage za razširjeno reprodukcijo. Te oblike gospo- darjenja pogojujejo še nekateri drugi družbeni dejavniki: množica nepismenih in nekvalificiranih delavcev, nizka stopnja mehanizacije tehnološkega procesa, polikulturni značaj kmetijstva in ne nazadnje razdrobljena zemljiško-posestna struktura, ki je tako značilna za naša kmečka gospodarstva. Tabela 2 Priseljevanje sezonske delovne sile v SR Slovenijo Iz SR: 1962 1963 1964 1965 1966 1967 SR Bosna in Hercegovina 6 809 10 812 6 880 2388 3573 2447 v. i. 159 64 36 148 69 SR Hrvatska 6 678 8 791 5 403 3242 2340 2148 v. i. 131 62 60 72 93 SR Srbija 1 092 3105 2 688 986 779 560 v. i. 285 87 37 77 74 SR Makedonija 134 443 190 45 65 34 v. i. 323 43 24 142 53 SR Črna gora 8 52 57 15 43 38 v. i. 650 110 26 287 88 Skupaj: 14 721 23 203 15 218 6676 6800 5227 v. i. 150 66 44 101 77 Opomba: v. i. = verižni indeks. Regionalno poreklo sezonskih delavcev, ki so se v letih 1962 do 1967 zaposlili v Sloveniji, se v bistvu ni spremenilo* (primerjajte ta- belo 2). Se vedno jih največ prihaja iz SR Bosne in Hercegovine (od 26 Informacija o zaposlovanju sezonskih delavcev..., str. 14. (27) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 7 14 MIlan Natek 45 do 53 % od vseh priseljenih sezoncev) ter iz SR Hrvatske (od 35 do 48 %). 2e mnogo manj jih pride iz SR Srbije (7,4 do 18 %), medtem ko jih je iz Makedonije in Črne gore komaj omembe vredno število. S tem pa nočemoi trditi, da ta območja Jugoslavije ne dajejo jugoslo- vanskemu gospodarstvu večjega in pomembnejšega števila sezoncev. Prav nasprotno! Tudi od ondod vodijo številni in močni tokovi sezon- skih delavcev, ki pa so usmerjeni drugam, predvsem v bližnje predele. Tudi sezonska zaposlitev ima namreč omejen obseg. Razdalja med kra- jem stalnega bivanja in krajem začasne zaposlenosti ima odločilen pomen. Ponavadi je daljava poti med domom in krajem zaposlitve premo sorazmerna s trajanjem posameznih bolj ali manj časovno ome- jenih opravil. Pa še tukaj prihajajo do veljave razlike med posamez- nimi vrstami sezonskih del. Poznano je, da se v Jugoslaviji letno sezonsko zaposli okrog pol milijona ljudi, po veliki večini s kmetij; zaposlijo se ali na družbenih kmetijskih posestvih ah pa v nekmetijskih dejavnostih. Njihovi sezon- ski selitveni tokovi so usmerjeni na daljavo, do 100 in več kilometrov daleč od doma.27 Ponavadi sezonci tudi ne hodijo več na delo šele potem, ko so že na svojih domačijah opravili vsa težja in pomembnejša dela, temveč odidejo že zgodaj spomladi in se na zimo z denarnimi pri- hranki vračajo pod krove svojih domačij. Zeni ali drugim odraslim v hiša je prepuščeno gospodarjenje na zemlji in vsa skrb za nedorasle otroke. Le tu in tam še srečujemo primere, da se moški v času košnje ali žetve, če so na sezonskem delu v tujini ali doma, vrnejo na svoje domačije, kjer pomagajo pri spravilu sena ali žitne letine.28 To so že redke izjeme, saj hodijo na sezonsko delo predvsem ljudje z majhnih kmetij, na katerih je tudi nemogoče gospodarno zaposliti vso njihovo delovno moč, in s tistih kmečkih obratov, ki ne poznajo ne speciali- zirane in ne tržne proizvodnje.29 V zadnjih letih število sezonskih delavcev iz naših južnih republik v Sloveniji rahlo pojema. Brez dvoma je to posledica nekaterih pozi- tivnih premikov in stabilizacijskih procesov, ki jih je v naše gospodar- stvo prinesla gospodarska in družbena reforma. Kljub temu, da se je prav v zadnjih letih zaradi zaustavitve naraščanja števila zaposlenih v družbenem sektorju gospodarstva znatno povečal pritisk skoraj na vsa nezasedena ali na novo odprta delovna mesta, pa opažamo tudi nazadovanje v priseljevanju sezoncev v Slovenijo. Vzroki so nedvomno: 1. v večjih možnostih zaposlitve drugje, predvsem v nekaterih gospo- darsko zelo razvitih deželah Zahodne Evrope, 2. v občutno zmanjšanih investicijah, kar je najbolj prizadejalo gradbeno dejavnost, kjer je še vedno zaposlenih največ sezoncev iz drugih republik, in 3. v zmanjšani fluktuaciji delovne sile. 27 Na putu migracija, str. 1581. 28 Mnogi sezonski delavci z Glamočkega polja (zah. Bosna), ki so za- posleni v Avstriji, se v času košnje sena vračajo na svoje domačije. Prim.: Na putu migracija . . . , str. 1581. 2» M ar k o v i c P., o. c. str. 287—289. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 15 Ako primerjamo zaposlovanje sezoncev iz južnih republik v SR Sloveniji med dvema časovno enakima obdobjema (1962—1964 in 1965 do 1967), ugotovimo, da je bilo v prvem triletju (1962—1964) skoraj trikrat intenzivnejše (faktor znaša 2,84) kakor pa v drugem (1965 do 1967). V celotnem šestletju se je zaposlilo v Sloveniji 71 845 sezoncev iz drugih republik Jugoslavije, od katerih jih je dobilo kar 74 % delo v prvem triletju (1962—1964 = 53 142 sezoncev).* Poleg že zgoraj na- vedenih dejstev, ki so neposredno prispevala k zmanjšanju priseljeva- nja in zaposlovanja sezoncev, je treba še računati, da se je velik del nekdanjih sezonskih delavcev iz južnih republik Jugoslavije za stalno (t. j. za nedoločen čas) zaposlil pri nas. (Še prav posebno je prišlo do teh sprememb po letu 1964, ko je v nakopičeno problematiko našega sezonstva posegla družba z nekaterimi intervencijskimi ukrepi). Zato bi bilo prav zanimivo spoznati številne spremembe, ki so nastopile potem, ko se je »sezonec« po formalni plati preobrazil v »delavca« v stalnem delovnem razmerju. Ugotovimo lahko, da so kljub navidezni formalno-pravni spremembi v delovnem procesu oziroma v delovnem režimu teh doseljencev še vedno ohranjene močne prvine sezonstva. To je do neke meje razumljivo, saj so delavci iz drugih republik prišli k nam v Slovenijo večinoma sami, brez svojcev oziroma brez najožjih družinskih članov, katere so pustili na svojih domačijah, kamor se tudi sami večkrat na leto vračajo za krajši čas. Kakor večina sezoncev so tudi naši tesno navezani na svoje domače socialno okolje in povečini tudi ne pretrgajo vseh stikov z njim. Saj imajo dovolj večjih ah manj- ših težav pri vživljanju v novo družbeno okolje in novi življenjski način, pa tudi jezikovna pregraja jim preprečuje hitrejše vključevanje v novo okolje ter jih hkrati trdneje kot karkoli drugega povezuje med seboj. Velika večina jih tudi nima objektivnih možnosti, da bi si v kraju zaposlitve ah blizu njega uredila osnovne življenjske pogoje za svoje skromne družine, čeprav bi si to mnogokrat zeleh. Prav zato obdrže v marsičem pečat sezonstva, ki se kaže obojestransko, v odnosu delavca do podjetja kakor tudi podjetja do delavca.30 Še nekateri drugi razlogi, ki neposredno izhajajo iz delovnega raz- merja teh zaposlencev, nas opozarjajo na sezonski ritem, njihovega dela. Ob praznikih na primer se delavci za več dni vračajo na svoje domove; te dni ponavadi prežive ob delu na kmetiji. Večdnevni iz- ostanek z dela je pogojen z več kakor osemurnim delavnikom, kakršen je pač značilen skoraj za vse sezonske dejavnosti. Del rednega nad- urnega dela dobi sezonec izplačanega v obliki osebnih dohodkov (po- višanih), drugi del pa izkoristi v obliki krajših dopustov. Poleg vsega tega je tudi razporeditev izrabe pripadajočega rednega letnega dopusta (seveda pri delavcih, ki so v stalnem delovnem razmerju) drugačna, kot jo običajno poznamo pri drugih zaposlencih. Ti delavci (»sezonski« * Na tem mestu se naj še enkrat zahvalim S. Binterju, J. Verbeku in M. Žoharju, uslužbencem Republiškega zavoda za zaposlovanje, za vso po- moč in skrb pri zbiranju in urejanju podatkov o sezonskih delavcih. 30 Informacija o zaposlovanju sezonskih delavcev..., str. 14. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 16 MIlan Natek delavci v trajnem delovnem razmerju) svoj redni letni dopust izrabijo v tako imenovani »mrtvi sezoni«, t. j. ponavadi v zimskih mesecih, ko dejavnost na naših gradbiščih še vedno najbolj usahne. Drugi pomembnejši činitelj, ki vpliva na pojemajočo moč priselje- vanja delovne sile v Slovenijo, je v zmanjšani fluktuaciji zaposlenih delavcev. Poznano je, da je le-ta še pred nekaj leti bila v našem gospo- darstvu izredno močna (kakor je to značilno za vse dežele v razvoju). Ako fluktuacijo izrazimo kot odstotno razmerje med številom odliva iz socialnega zavarovanja (ki je bil v preteklosti vedno slabotnejši od priliva) in absolutnim številom zaposlenih oseb, ugotovimo, da je vse tja do leta 1965 zajemala okrog dve petini zaposlencev. Najmočnejša je bila pri nekvalificiranih delavcih ter pri zaposlencih z nižjo stro- kovno izobrazbo. Ni bilo pa nobenih bistvenih razlik med sezonsko in stalno zaposlenimi delavci. Leta 1963 je bila intenzivnost fluktuiranja delovne moči najmočnejša v gradbeništvu, kjer je kar 70,3 % zapo- slenih delavcev odšlo iz delovnih organizacij, pa v komunalnih dejav- nostih, kjer jih je odšlo 64,3 %. Slede kmetijstvo (54 %), gozdarstvo (52%), industrija gradbenega materiala (49,3%) itd. Ce skušamo s podatki republiškega zavoda za zaposlovanje prika- zati še fluktuacijo sezonsko zaposlenih delavcev v letih 1964 in 1965, spoznamo, da je pričela v tem času polagoma pojenjavati.i Podatki kažejo, da se je 1964. leta 20 319 sezoncev prvič v tem letu zaposlilo' (med njimi so všteti tudi slovenski sezonski delavci!). Med letom pa je kar 30,8 % teh delavcev zamenjalo delodajalca. Med njimi je 23,2 % takih, ki so se v tem letu že drugič zaposlili, 4,8 % se jih je zaposlilo tretjič in 2,2 % je takih, ki so štirikrat ali celo večkrat v tem letu menjali delovno organizacijo na Slovenskem. Toda že v naslednjem letu — 1965 — je fluktuacija znatno manjša, saj je zajela samo petino sezoncev na Slovenskem. Delež vdrugič zaposlenih se zniža na 13,5 %, delež tretjič zaposlenih pa zviša na 5,1 %. Odstotek ostalih sezoncev, ki so se štirikrat ali večkrat v tem letu zaposlili, se je znižal nia 1,5 %. Vzroke za fluktuacijo sezonsko zapoislenih delavcev moramo iskati tudi v neorganiziranem načinu njihovega zaposlovanja. Niso osamljeni primeri, da si delavci iz drugih republik sami iščejo zaposlitev, da tavajo od podjetja do podjetja celo po več dni, navadno tudi brez lastnih sredstev za preživljanje. V mnogih primerih pa celo na vulgaren način izsiljujejo pri delovnih organizacijah sredstva za preživljanje. Končno so prisiljeni sprejeti delo kjer koli, ne da bi bili poprej sezna- njeni z značajem tega dela, z življenjskimi pogoji itd. Precej jih pa, ko se seznanijo z novim okoljem in če se jim ponudi boljši zaslužek, samovoljno, brez poprej dogovorjenega odpovednega roka, zapusti de- lovno mesto.31 Danes, ko se zaposlenost zmanjšuje ali kvečjemu stagnira, pojenjuje tudi fluktuacija delovne sile v naših podjetjih. Leta 1966 se je v 3 1 L u b e j B. - T l a k e r M., Poročilo o gibanju delovne sile v grad- benih gospodarskih organizacijah na območju petih ljubljanskih občin za leto 1964. Komunalni zavod za zaposlovanje, Ljubljana 1964. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 17 Jugoslaviji prijavilo za zaposlitev več kot 654 tisoč oseb, samo 298 tisoč zaposlenih pa je odšlo iz delovnega razmerja. Ta izredno močan pritisk brezposelnih ali vsaj nezadostno zaposlenih na prosta delovna mesta zmanjšuje fluktuacijo. V poprečju se za vsako izpraznjeno ali na novo uvedeno delovno mesto potegujeta kar po dva delavca.32 Gradbeništvo' je še vedno tista veja našega gospodarstva, ki zapo- sluje največ priseljenih sezonskih delavcev (prim. tabelo 3). Ce je v zadnjih letih njihov delež vidno nazadoval, pa s tem ne trdimo, da se je v enakem razmerju zmanjšalo število vsega v tej panogi zaposlenega prebivalstva. (Od leta 1962 do 1966 se je število v gradbeništvu zapo- slenih zmanjšalo za 2500 oseb, t. j. za okrog 6 %.)33 Vzrokov za vse manjše možnosti zaposlovanja v gradbeništvu ne moremo iskati samo v pojenjajočih investicijskih naložbah, v izredno močno povečani meha- nizaciji, ali celo v prehodu na industrijski način gradenj, temveč pred- vsem v dejstvu, da postajajo zaradi že prej nakazanih vzrokov delavci vedno bolj navezani na podjetje in počasi se že prilagajajo novim možnostim, ki bi jim naj tudi v perspektivi zagotavljale ohranitev ustreznega delovnega mesta. Tabela 3 Zaposlitvena struktura v SR Slovenijo priseljenih delavcev (v odstotkih) 1 1963 1964 1965 1966 1967 Industrija 8,0 6,3 9,9 4,0 7,6 Kmetijstvo 9,1 10,7 20,0 24,3 23,3 Gozdarstvo 7,1 7,0 10,3 8,3 8,3 Gradbeništvo 59,9 60,3 36,4 39,0 37,9 Promet 5,8 4,2 7,9 9,8 6,2 Trgovina in gostinstvo 1,1 0,6 1,4 1,7 3,0 Obrt 1,3 1,8 2,4 4,1 4,1 Komunala 7,4 8,8 11,5 8,2 9,2 Zdravstvo in social. dej. 0,3 0,1 0,1 0,1 0,4 Uprava in drugo — 0,2 0,1 0,5 — S k u p a j 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Kmetijstvo je v Sloveniji druga najpomembnejša gospodarska veja, ki zaposli največ, že skoraj eno četrtino delavcev iz drugih republik. 32 V o g e l n i k D., Demografski procesi i stabilizacija. Ekonomist, XIX, br. 1—4, str. 375—397, Beograd 1966. Perspektiva je u perspektivi. Ekonomska politika, XVI, br. 710, str. 296 do 297, Beograd 1967. Statistički godišnjak SFRJ 1967, XIV, Beograd 1967; prim. str. 102. 33 Statistični letopis SR Slovenije 1967, str. 96. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 18 MIlan Natek V nasprotju z gradbeništvom in še nekaterimi drugimi panogami, delež v kmetijstvu zaposlenih sezoncev iz drugih republik celo stalno napre- duje. Ali smemo v tem pojavu iskati iz leta v leto stopnjevani pomen kmetijstva? V tej rasti zremo odsev močne fluktuacije, ki je značilna tudi za to vejo našega gospodarstva. Obenem pa menimo, da je za večino delavcev, pa najsi bodo to domačini ali priseljenci iz drugih republik, zaposlitev v kmetijstvu le začasna in je marsikdaj bolj tre- nuten izhod iz življenjske stiske kot pa zavestno hotena trajna vklju- čitev v to gospodarsko dejavnost. Obenem pa je kmetijstvo z gradbe- ništvom in komunalnimi dejavnostmi tista veja zaposlitve, ki ji stalno primanjkuje domače težaške delovne moči. V zadnjem času je vedno pomembnejši delež priseljencev zaposlen tudi v terciarnih dejavnostih. Vendar je absolutno število v teh vejah družbenih dejavnosti zaposlenih priseljencev izredno nizko; povečini gre za delovna mesta pomožnega oziroma nekvalificiranega osebja (snažilke, kurirji, vratarji, dvoriščni delavci, delavci v skladiščih, nekaj prodajalcev, večje število natakarjev in drugih gostinskih delavcev itd.). V preglednici nakazana zaposlitvena struktura iz naših južnih re- publik priseljenih delavcev je le začasna, trenutna podoba njihove zaposlitve. Drugih podatkov, ki bi nam omogočili eksaktneje in nazor- neje prikazati še vse nadaljnje težnje pri menjavanju zaposlitev ter fluktuacijo iz ene veje gospodarstva v drugo, žal nimamo na razpo- lago. Na osnovi anketnih podatkov, ki smo jih zbrali za večino zapo- slenih delavcev (priseljenih iz drugih republik) na območju mesta Ljub- ljane, ugotavljamo, da je med priseljenimi delavci stalno in živo pri- sotna težnja za zaposlitvijo v industriji ali v drugih panogah gospo- darstva, katerih proizvodni proces je vse manj odvisen od vremenskih ah drugih naravnih nevšečnosti. To pa pomeni, da delavec, ki se je sprva napotil v svet na sezonsko delo (predvsem v nekmetijske veje gospodarstva), postaja sčasoma vse manj in manj navezan na zemljo svoje domačije. Moč priselitvenih tokov človeške delovne moči moremo prikazati še v primerjavi z rastjo števila vseh v Sloveniji zaposlenih ljudi. Pri tem ugotovimo očitne razlike ne samo med posameznimi leti, temveč tudi med poedinimi dejavnostmi. Od leta 1962 do 1966 se je v Sloveniji število zaposlenih dvignilo za 33 800 oseb (od 470 600 na 504 400, ali za 7 %), v tem času (od 1963—66) pa je dobilo začasno ali trajno za- poslitev okrog 52 000 priseljencev.®4 Seveda se nam ob tem podatku postavlja vprašanje, kolikšen delež priseljenih delavcev je dlje časa ostal v Sloveniji, in koliko se jih je že po prvi (sezonski) zaposlitvi vrnilo na svoje domove ali pa odšlo drugam na izpraznjena ali na novo odprta delovna mesta? Prav tako zanimivo je vprašanje, kolikšen delež v Sloveniji zaposlenih delavcev iz drugih republik Jugoslavije se je vključil v mednarodni selitveni tok človeške delovne moči, ki je usmer- jen proti zahodu? Na zastavljeni vprašanji bi bilo nujno odgovoriti 84 Ibidem. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 19 še prej, preden bi se lotili prepotrebnega pregleda o izvoru oziroma o poreklu naših zaposlencev. Ako smo upravičeni že samo na osnovi podatkov, ki so zbrani za mestna območje Ljubljane za leto 1966, ne- katera temeljna spoznanja posplošiti ter jih razširiti na ves preostali del slovenskega gospodarskega prostora, spoznamo, da se je približno ena tretjina od drugod priseljenih delavcev za stalno ali vsaj za daljni čas zaposlila v Sloveniji, preostali del pa se je ponovno vključil v se- zonski selitveni tok delovne sile. Seveda moramo upoštevati, da je med uradne statistične podatke vključenih manj kot polovica delavcev, ki iščejo in tudi dobe zaposlitev v Sloveniji. Šele ob pravilnem vredno- tenju teh dveh pridržkov lahko ugotovimo dejanski delež delavcev iz drugih republik, ki so v povojnem času dobili zaposlitev pri nas. Računati pa moramo še z dejstvom, da intenzivnost priseljevanja de- lovne sile v Slovenijo ni bila vsa povojna leta enaka. Sprva — v dobi obnove in v začetnem stadiju industrializacije — je bilo mogoče povsod zaposliti s kmetij prihajajoče ljudi, pa tudi manjše razlike v višini osebnih dohodkov niso močneje vplivale na preseljevanje. Ce je že prihajalo do selitev večjega obsega, so jih navadno povzročili in usmer- jali z administrativnimi ukrepi. Sele v drugi polovici petdesetih let začno vse močneje trkati na vrata slovenskih podjetij tudi delavci iz drugih predelov Jugoslavije. S tem je bil vzpostavljen »most« med predeli z znatnimi viški delovne sile in kraji, kjer jo je vedno več pri- manjkovalo. Potem se je iz leta v leto stopnjevala moč priseljevanja — predvsem nekvalificiranih delavcev — vse dotlej, dokler ni bila z gospo- darskimi in drugimi ukrepi močno zavrta. Ako skušamo na osnovi povedanega podati pregled rasti celotnega števila zaposlencev v primerjavi s številom priseljenih delavcev, bomo dobili naslednjo podobo. Od leta 1962 do 1963 se je zaposlenost pri nas zvišala za 14 092 oseb, in v letu 1963 se je zaposlilo v Sloveniji 23 200 delavcev iz drugih republik. Do naslednjega leta se je zaposlenost po- večala za 7 % (od 484 655 na 515 173 oseb, t. j. za 34 518), iz južnih republik pa je prišlo 15 218 delavcev. Leta 1965 se je v primerjavi z letom poprej število zaposlenih le za malenkost povečalo (za 907 ljudi), a vseeno je še prišlo k nam 6676 delavcev iz drugih predelov Jugosla- vije. Toda leto 1965 pomeni temeljno preokretnioo v naši zaposlitveni politiki. Saj se je že do naslednjega leta (1966) število zaposlenih v SR Sloveniji zmanjšalo za več kot 3 % (15 700 delavcev), iz južnih republik pa je prišlo 6800 delavcev. Podatki nam ne nudijo nobenega temeljite j šega vpogleda v dejansko situacijo zaposlovanja ali odpušča- nja delavcev. V tem primeru bi nas zanimalo, kateri delavci — »do- mači« ali priseljeni od drugod — se v današnjem nezavidljivem zapo- slitvenem položaju trdneje kot prej oklepajo svojega delovnega mesta. Na osnovi tega bi mogli spoznati, na račun katere kategorije zapo- slencev se krči današnji obseg zaposlenosti. Skratka, vsa družbeno- ekonomska gibanja na današnji stopnji razvoja se zrcalijo v zmanjša- nem številu zaposlenih ter v povečani stopnji brezposelnih. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 20 MIlan Natek V obdobju 1963—1966 se je število zaposlenih v slovenskih indu- strijskih podjetjih povečalo za 27 900 delavcev, v njih pa je dobilo zaposlitev okrog 4900 ljudi — priseljenih iz drugih območij Jugoslavije. Tudi v prometu se je povečala zaposlenost, in sicer za 4900 oseb, kamor je bilo vključenih okrog 3200 priseljencev iz drugih republik. Število v trgovini ter v gostinstvu zaposlenih se je dvignilo za 4600, a samo 558 priseljencev se je moglo vključiti v te dve panogi terciarnih dejav- nosti. V teh letih se je tudi število delavcev zaposlenih v komunalnih dejavnostih dvignilo za 4500 in v njih je v tem času dobilo zaposlitev kar 4385 priseljencev. Tudi v tistih vejah gospodarstva, v katerih se je v zadnjem štiriletnem razdobju zaposlenost zmanjšala, so številni pri- seljenci našli svoje delovno mesto. Število zaposlencev v gradbeništvu se je zmanjšalo za 2500 delavcev, a v najrazličnejših vejah njegovih dejavnosti se je zaposlilo več kot 28 000 priseljencev. Podobno je v gozdarstvu, kjer se število zaposlenih ni bistveno spremenilo, čeprav je v njem dobilo zaposlitev blizu štiri tisoč delavcev iz južnih republik. V vsem tem zaporednem nihanju zaposlitvene strukture »domače« ali priseljene delovne sile zremo privlačno moč posameznih vej našega gospodarstva, ki se navsezadnje kaže v številčnem obsegu vključevanja ljudi v proizvodni proces. Prikazani pregled pa nas nehote opozarja še na nekaj. V vseh tistih vejah našega gospodarstva, v katerih se v zadnjih letih število zaposlenih ni bistveno spremenilo, pa se je v njih v istem obdobju zaposlilo mnogo ali vsaj omembe vredno število delavcev iz drugih republik, se kaže močan značaj sezonstva. Brez dvoma je v naznačenem pritisku priseljencev na prosta de- lovna mesta, ki so le v nekaterih vejah gospodarstva, začrtana njihova kvalifikacijska struktura. Večina jih prihaja s podeželja, mnogi narav- nost s kmetij, kjer si niso mogli pridobiti kakršne koli kvalifikacije, ali pa se izučiti katere koli obrti. Zato so priseljenci, še posebno tisti v srednjih letih starosti, ki se prvič zaposle, v ogromni večini nekva- lificirani delavci. Sele sčasoma, ko se prilagodijo novim, v nekmetij- skih vejah gospodarstva že ustaljenim delovnim, navadam, se začno na delovnem mestu samem, neposredno v proizvodnem procesu, stro- kovno izobraževati in izpopolnjevati. Mnogi si pridobe strokovno kvali- fikacijo, ki jim ne zagotavlja samo višjih mesečnih zaslužkov, temveč tudi lažje in stalnejše delovno mesto. Poleg tega pa si delavec s kvali- fikacijo pridobi vse večje možnosti zaposlitve na ustreznih delovnih mestih v drugih delovnih organizacijah. Res je, da je danes, kakor tudi v preteklosti, v večini gradbenih (in tudi v mnogih drugih) pod- jetjih veliko pomanjkanje in temu ustrezno povpraševanje po kvali- ficiranih delavcih, še posebno po delavcih tistih strok, ki so postale de- ficitne v letih močnega razcveta našega gradbeništva (npr. zidarji, te- sarji, teracerji idr.). Temu osnovnemu motivu, ki je postal gibalo mnogih pozitivnih sprememb v kvalifikacijski strukturi — predvsem v gradbeništvu zaposlenih delavcev — moramo» pridejati še enega, ki z druge, materialne strani vzpodbuja, usmerja in vodi težnje in ho- tenja delavcev samih po strokovnem izpopolnjevanju. Tista kategorija 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . 21 delavcev, ki se je samo sezonsko zaposlila, hoče ves čas, kar je odsotna s svoje domačije, temeljito izkoristiti. V kolikor se jim v matičnem podjetju ne nudi nadurna zaposlitev, si poiščejo priložnostno zaposlitev pri vseh mogočih delih, ki jih opravljajo v popoldanskih in v zgod- njih večernih urah. Ne le da imajo kvalificirani delavci tudi pri teh priložnostnih opravilih mnogokrat prednost pri zaposlitvi, temveč tudi ure njihovega dela so mnogo više cenjene in bolje plačane kot pa delo navadnega delavca-težaka. Poleg nekaterih že orisanih osnovnih karakteristik priseljenih de- lavcev (predvsem sezonsko zaposlenih), nas zanima še čas njihovega SI. 2. Zaposlitveni režim, v SR Sloveniji zaposlenih delavcev iz drugih re- publik Jugoslavije v letih 1963 do 1967 Fig. 2. The dynamics of the employment of workers from other Yugoslav republics in the Socialist Republic of Slovenia during the period 1963—1967 Geografski zbornik XI, 1969 4 2 5 22 MIlan Natek prihoda oziroma zaposlitve v Sloveniji (gl. si. 2). Letni (časovni) režim (sezonskega) zaposlovanja je odvisen od ritma in sezonskega nihanja produkcijske dejavnosti. Razčlenitev nekajletnih podatkov o času za- poslitve sezonskih delavcev pri nas, je pokazala, da se delavci iz drugih republik najmočneje priseljujejo in zaposlujejo pri nas v času od marca do maja. V poprečju se je do meseca maja zaposlilo 45,6 % vseh v teh letih priseljenih sezoncev. V letu 1964 se je do zadnjega aprila zapo- slilo že blizu tri petine sezoncev, tudi v naslednjem letu že več kot polovica (50,7 %), le v letu 1966 komaj ena tretjina. V zadnjem petletju se je v prvi polovici leta zaposlilo kar 70,7 % delavcev iz južnih repu- blik. Tudi s temi oznakami se pokažejo razlike med posameznimi leti; naj jih samo omenim. V 1963. letu, ko je Slovenija dobila največ sezoncev iz drugih republik, se jih je v prvih šestih mesecih zaposlilo 67,3 %, vsi drugi pa so se vključili v delo šele v drugi polovici leta. V prvi polovici leta 1966 se jih je zaposlilo 58,1 % (glej tabelo 4). Omenjene ter v preglednici razčlenjene značilnosti zaposlitvenega re- žima v naši republiki zaposlenih sezoncev pa niso zgolj odsev naključ- nega in časovno determiniranega kopičenja razpoložljive sezonske de- lovne sile, ampak so predvsem izraz spleta družbeno-ekonomskih činiteljev, ki vodijo in preusmerjajo gospodarsko-investicijsko kakor tudi zaposlitveno politiko. Vsekakor je v zadnjih letih tudi med sezon- skimi delavci vedno več takih, ki ne dobijo zaposlitve. Mnogi tavajo iz kraja v kraj in iščejo sebi najbolj primerno delo. Zato se v zadnjem času večina sezoncev trdneje kakor kdajkoli poprej oklepa svojega delovnega mesta. Večina jih ostane na delu skozi vso glavno sezono, ako jim tega ne preprečijo objektivni razlogi. Brez dvoma pa moramo v prikazanem časovnem režimu zaposlovanja sezonskih delavcev iskati prenekatere spremembe, ki spremljajo in usmerjajo dejavnosti tistih gospodarskih vej, ki kažejo še močan značaj sezonstva. Mehanizacija proizvodnega procesa je v mnogočem pripomogla k spremembam nje- gove tehnologije. Ob tem se je navadno človeška delovna moč sproščala oziroma se zaposlovala na ustreznejših delovnih mestih, ali pa v drugih področjih. Tudi v gospodarskih dejavnostih z močnim poudarkom na sezonskem značaju proizvodnega procesa (npr. gradbeništvo, komunalne dejavnosti, industrija gradbenega materiala idr.), se kažejo vse manjše potrebe po nekvalificiranih delavcih, ki pa jih je med sezonci največ. Drugi pokazalec, ki nas opozarja na klasični režim sezonskega za- poslovanja delavcev, priseljenih v Slovenijo, se očrtu je v njihovem časovno neenakomernem ritmu vključevanja v proizvodni proces (prim. tabelo 4). V obravnavanem obdobju se je npr. do konca meseca sep- tembra zaposlilo pri nas več kot devet desetin sezoncev iz drugih republik. V ostali četrtini leta pa je dobilo delo le 8,5 % priseljencev (t. j. 4889 delavcev). Ako iz našega pregleda izvzamemo podatke za leto 1963, ko je prišlo v Slovenijo največ sezoncev, se nam pokaže nov pojav v procesu sezonskega zaposlovanja. Za zadnja leta je namreč značilno, da se delež sezonskih delavcev, ki se zaposle v drugi polovici leta, rahlo veča. Brez dvoma se tudi v tem odraža ena izmed splošnih 408 Geografski zbornik XI, 1969 Tabela 4 Letni režim, zaposlovanja sezoncev v SR Sloveniji v letih 1963—1967 Leto i -m. IV. V. VI . v n . v i n . IX . X. XI . x n . Letno 1963 4 002 5 235 3656 2735 1682 2197 1548 1238 618 292 23 203 «/o 17,2 39,8 55,5 67,3 74,5 84,0 90,7 96,0 98,7 100,0 1964 5 473 3 417 2133 984 999 755 834 483 97 43 15 218 %> 35,9 58,3 72,3 78,8 85,4 90,4 95,9 99,1 99,7 100,0 1965 1 655 1 725 785 941 465 264 423 268 129 21 6 676 »/o 24,8 50,7 62,5 76,6 83,6 87,5 93,8 97,8 99,7 100,0 1966 1 316 946 856 831 599 791 328 807 253 73 6 800 %> 19,4 33,3 45,9 58,1 66,9 78,5 83,3 95,2 98,9 100,0 1967 1 195 1 095 894 538 349 310 279 274 179 114 5 227 «/o 22,9 43,9 61,0 73,1 78,0 83,9 89,2 94,5 97,8 100,0 Skupaj 13 641 12 418 8324 6029 4094 4317 3412 3070 1276 543 57 124 •/o 23,9 45,6 60,2 70,7 77,9 85,5 91,5 96,9 99,1 100,0 24 MIlan Natek SI. 3. Zaposlitveni režim v letih 1966 in 1967 v Slovenijo priseljenih delavcev iz treh republik Jugoslavije Fig. 3. The dynamics of employment of workers from three Yugoslav republics in Slovenia in the years 1966 and 1967 stabilizacijskih oblik usmerjenosti našega gospodarstva v poreformnem obdobju. Zaradi najrazličnejših razlogov se pokažejo razlike v režimu za- poslovanja med priseljenci iz posameznih predelov Jugoslavije. V zad- njih petih letih se je v prvi polovici leta zaposlilo v Sloveniji kar 73,7 % sezonskih delavcev iz Hrvatske, 69,6 % iz Bosne in Hercegovine, 67,4% iz SR Srbije, 65,5% iz SR Makedonije in 43,8% iz SR Črne gore. Največje skrajnosti se pokažejo pri zaposlovanju hrvatskih sezon- cev. V prvi polovici leta 1965 se jih je zaposlilo kar 80,5 %, leta 1966 pa samo 66,9 % (za leto 1965 je treba upoštevati, da je bilo v drugi, 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v S l o v e n i j i . . . 25 polovici leta 1965, zaradi ukrepov gospodarske reforme, zmanjšano za- poslovanje). Na splošno se je v tem obdobju zaposlilo že v prvi polovici leta vedno več kot dve tretjini sezonskih delavcev iz SR Hrvatske. Mnogo večja nihanja v režimu zaposlovanja smo spoznali pri sezonskih delavcih iz Bosne in Hercegovine. Do konca junija 1966. leta se jih je zaposlilo samo 53,3 %, drugače pa v letu 1964, ko jih je v tem času prišlo v Slovenijo skoraj že štiri petine (79,5 %). Na podobna nihanja v zaposlitvenem režimu naletimo pri sezoncih iz SR Srbije. Leta 1963 jih je prišlo v Slovenijo 3105, od katerih se jih je do 1. julija zaposlilo 54,8%. Podoben odstotek je bil leta 1966 (56,4%), medtem ko se je v letih 1964 (78,6 %), 1965 (79,2 %) in 1967 (78,3%) zaposlilo do tega datuma skoraj že štiri petine sezoncev. Se na mnogo večje razlike na- letimo pri sezoncih, ki so se priselili iz SR Makedonije in iz SR Črne gore. Ker pa je njihovo število sorazmerno nizko (SR Makedonija 777 delavcev, SR Črna gora 205) in v primerjavi z vsemi drugimi komaj omembe vredno, morejo včasih že poedinci močno vplivati na spre- membo celotne podobe njihovega zaposlitvenega režima (gl. si. 4). Ob razčlenjevanju ustreznih podatkov po republikah se nam je razkrila še tale značilnost. Razdalja med krajem zaposlitve in izvorom sezonske delovne sile vpliva na režim njenega vključevanja v proizvod- njo. Ugotovili smo, da se sezonci iz bližnjih, sosednjih predelov Hrvat- ske (od koder jih je tudi največ iz te republike) zaposlijo v Sloveniji prej kakor pa delavci iz Bosne in Hercegovine ali Srbije. Ko se namreč pojavijo znaki stalnejšega lepega vremena, prično na gradbiščih, v kme- tijstvu in povsod drugod, kjer je značaj dela pogojen z vremenskim koledarjem, z vsemi deli v veliko večjem obsegu kot dotlej. S tem je sprožen priliv potrebne delovne sile. Zaradi najrazličnejših objektivnih, pa tudi subjektivnih razlogov je mogoče prej in hitreje dobiti sezonce iz bližnjih, sosednjih predelov, kakor pa iz oddaljenih pokrajin. Brez dvoma se v današnjem zaposlitvenem režimu sezonskih de- lavcev vsaj do neke stopnje odražajo težke razmere, ki jih pogojuje znatno število nezaposlenih delavcev. Zato se danes mnogi sezonci vra- čajo na delo v podjetja, kjer so bili zaposleni prejšnje leto. V naših gradbenih podjetjih so vedno številnejši primeri, ki že kažejo na zmanjšano fluktuacijo sezonskih delavcev, kakor tudi na osnovno težnjo sezoncev, da si zagotovijo stalno delovno razmerje ali pa vsaj vsako- letno sezonsko zaposlitev. Morda so danes prav zaradi tega razlike v časovnem režimu zaposlovanja sezonskih delavcev, ki prihajajoč iz različnih predelov Jugoslavije k nam, še manjše. V vsakem normalno razvijajočem se gospodarstvu smemo priča- kovati, da bo nihanje sezonsko zaposlenih delavcev vedno manjše. Vzporedno z rastjo moči in z razvejanostjo posamezne gospodarske veje se tudi vplivi sezonstva blažijo. Tudi to nam morejo najbolj nazorno karakterizirati podatki o začasno — sezonsko zaposlenih delavcih, ka- terih število se iz leta v leto manjša. Tudi letna nihanja števila zapo- slenih sezoncev pri nas predstavljajo iz leta v leto vse manjše relativne vrednosti v odnosu na celotno število zaposlenih. To pa že lahko po- (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 26 MIlan Natek meni, da je sezonska narava proizvodnje vedno manj značilna za naše gospodarstvo. Upravičeno smemo pričakovati, da bodo v našem gospodarstvu z njegovo intenzifikacijo tudi vnaprej sezonske zaposlitve počasi, a vztrajno pojemale. Vendarle pa se postavlja vprašanje, ali bo res mo- goče že v doglednem času intenzivirati gospodarstvo, ki zaposluje kar 62 % delavcev z nedokončano osnovno šolo, med njimi mnogo nepis- menih, in ali nam bo torej še dolgo lahko doseljena nekvalificirana delovna moč polnila vrzeli, ki nastajajo s selitvami naše domače delovne moči, zlasti tistimi, ki so usmerjene v tujino? II DELOVNA SILA IZ DRUGIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE ZAPOSLENA V LJUBLJANI V LETU 1966 Ljubljana je postala s svojim dinamičnim gospodarstvom, pred- vsem pa še kot republiško središče z močno razvejanimi terciarnimi in kvartarnimi dejavnostmi izredno privlačno mesto. Zato nas ne pre- senečajo izredno močni selitveni tokovi prebivalstva, ki so z vsega slo- venskega ozemlja usmerjeni proti Ljubljani kot najmočnejšemu do- selitvenemu središču na Slovenskem. Še prav posebno velja to za ne- kvalificirano — težaško delovno silo, ki jo ljubljanska mestna aglo- meracija z izredno intenzivnostjo vsrkuje vase, ki pa se le počasi raz- kraja in vključuje v novo okolje. Tudi iz drugih republik Jugoslavije je v Ljubljano usmerjen močan selitveni tok (nekvalificirane) človeške delovne moči. Ta tok in razlogi, ki so ga povzročili, nujno zahtevajo, da smo njihovo preučitev postavili v program našega geografskega dela. Prepotrebnega in dovolj zanesljivega statističnega gradiva o pri- seljevanju delovne sile iz drugih republik v Ljubljano( ali v katero koli drugo našo naselje) pa nimamo na razpolago v primerni obliki. Podatki komunalnih zavodov za zaposlovanje so v marsičem nezanesljivi in jih ne moremo uporabiti za kakršne koli posplošitve, saj v njih ni zajeta več kot polovica priseljenih delavcev. Prav zato nam morejo služiti bolj za ilustracijo in za napotila pri iskanju pojavov in procesov obrav- navane problematike. Pa še drugi vzgibi so nas napotili, ko smo se od- ločili, da bomo skušali s svojo anketo, izvedeno po vseh večjih in po- membnejših ljubljanskih podjetjih, zajeti večino iz drugih republik priseljenih ter v Ljubljani zaposlenih delavcev (sezonskih kakor tudi vseh drugih) in s tem dobiti popolnejši vpogled v njihove najrazno- vrstnejše strukture. Z anketo smo zajeli 180 delovnih (gospodarskih) organizacij na območju mesta Ljubljane (45 gradbenih podjetij oziroma njihovih enot, 77 industrijskih in obrtnih podjetij, 7 podjetij promet- nega značaja, 30 gostinskih in trgovskih podjetij, 3 kmetijska gospodar- stva in 18 komunalnih podjetij). 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 27 Seveda smo v anketo uvrstili samo tiste delavce, ki so bili v Lju- bljani zaposleni v letu 1966. Ob tem je potrebno pripomniti, da so med ljubljanskimi gradbenimi delavci izostali podatki za ljubljanski delovni enoti gradbenega podjetja »Save« z Jesenic in SGP Hrastnik, kjer nam ni uspelo dobiti ustreznih evidenčnih seznamov za njihove delavce. Med industrijskimi podjetji nimamo podatkov za kovinsko predelovalno in- dustrijsko podjetje »Saturnus«, katerega uprava nam navkljub večkrat- nim prošnjam in obljubam ni dovolila pregledati kartoteko zaposlenih, kakor nam tudi ni poslala ustreznih, večkrat obljubljenih ter od samo- upravnih organov v podjetju odobrenih anketnih podatkov.* Obseg zajetja. Po ljubljanskih podjetjih zbrani podatki zajemajo vse delavce, ki so se rodili v drugih republikah Jugoslavije. Iz našega popisa smo izločili vse tiste Slovence, ki so bili rojeni v drugih re- publikah. Prav tako nismo upoštevali tistih, res zelo redkih zaposlenih priseljencev, ki so se naselili v Sloveniji pred letom 1950, pa imajo rojstne kraje v drugih predelih naše države. Pri kasnejši obdelavi po- datkov so bili iz osnovnega gradiva izločeni še vsi tisti delavci, ki so se v letu 1966 dvakrat ali celo večkrat zaposlili v ljubljanskih podjetjih, katere smo zajeli z našim popisom. Za vsakega takega delavca smo pustili njegov kartotečni listek v tistem podjetju in v tisti gospodarski veji, kjer je bil (nazadnje) zaposlen v času našega popisa. S tem smo se v glavnem izognili večjim napakam, ki bi sicer nastale, saj bi bili delavci, ki so se dvakrat ali celo večkrat v letu 1966 zaposlili oziroma menjali delodajalca v Ljubljani, prav tolikokrat tudi upoštevani v naši računski obdelavi podatkov. Na ta način smo lahko iz našega osnov- nega popisnega gradiva izločili 847 delavcev. Za nadaljnjo obdelavo nam je tako ostalo 20 114 kartotečnih listkov. S tem pa seveda ne trdimo, da smo zajeli vse v tem letu v Ljub- ljani zaposlene delavce iz drugih republik (sezonske ali stalne). To naše mnenje potrjuje dvoje utemeljenih razlogov: 1. Z anketo nismo zajeli vseh podjetij oziroma delovnih organizacij v Ljubljani, za katere smemo trdno računati, da tudi zaposlujejo iz drugih republik prise- ljeno človeško delovno moč. V to skupino delodajalcev moramo uvrstiti najrazličnejše urade in zavode, predstavniške pisarne, bolnišnice, pro- dajalne idr., kjer so na delovnih mestih nekvalificiranih delavcev predvsem ženske kot snažilke, pomožne delavke ipd. 2. Naša anketa ni bila na vsem območju Ljubljane istočasno opravljena. Zato je ute- meljen razlog, da z njo nismo mogli zajeti vseh delavcev. Z zbiranjem gradiva smo pričeli že v drugi polovici oktobra 1966, končali pa šele v mesecu marcu naslednjega leta. S tega vidika so podatki zbrani v letu 1967 najbolj popolni, saj so v njih zajeti vsi zaposlenci in prikazana so vsa njihova gibanja v preteklem letu, medtem ko je gradivo iz leta 1966 manj zanesljivo oziroma nepopolno. Kljub temu namreč, da proti koncu leta močno upada število na novo zaposlenih priseljencev tako * Tudi na tem mestu se še enkrat zahvaljujem vsem vodjem personal- nih služb v ljubljanskih podjetjih, ki so mi s številnimi nasveti pomagali pri zbiranju in urejanju gradiva. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 28 MIlan Natek v gradbeništvu, komunalnih dejavnostih, v kmetijstvu itd., pa so še vendarle posamezni, res že manj številni, a vendarle vsaj omembe vredni primeri zaposlovanja delavcev v mesecu novembru in decembru. Res pa je tudi, da je to število že tako nizko, da ne bi moglo v nobenem primeru spremeniti osnovnih potez v značilnostih priseljevanja in za- poslovanja v Ljubljani (prim. tudi tabelo 4). Drugi razlog, ki govori našim odločitvam v prid, pa je v samem dejstvu, da se proti koncu leta zaposlujejo večinoma delavci, ki so že v prejšnjih mesecih delali v tem kraju. S popisom oziroma z anketo smo želeli dobiti te-le osnovne po- datke za vse v Ljubljani zaposlene priseljence: spol, starostno struk- turo in zakonski stan, kraj rojstva in naselje stalnega oziroma začas- nega prebivališča v Ljubljani ah v njeni okolici, leto in mesec zapo- slitve v Ljubljani, in za tiste, ki so v letu 1966 izstopili iz delovnega razmerja, tudi podatek, kdaj so prenehali z delom. Nadalje smo želeli izvedeti za delavčevo kvalifikacijo (dejansko ali priznano) in za kraj ter panogo njegove zadnje zaposlitve. Na osnovi teh podatkov bi mogli kvantitativno očrtati smeri selitvenih tokov, ne samo tistih iz zadnjega obdobja, temveč še mnogo prejšnjih. Kajti s podatki o rojstnem kraju, stalnem in začasnem bivališču in o kraju zadnje zaposlitve moremo spoznati vsaj tri osnovne smeri selitev bodisi aktivnega bodisi vsega drugega prebivalstva. Potrebno je še povedati, da ni bilo mogoče povsod dobiti enako- vrednih podatkov. Kljub temu, da smo v posameznih podjetjih morah še z najrazličnejšimi posrednimi posegi (pregled delovnih knjižic, ma- tičnih knjig v podjetju zaposlenih itd.) nadoknaditi pomanjkljivo iz- polnjeno osebno kartoteko zaposlenih delavcev (kakor tudi tistih, ki so v letu 1966 že odšli iz delovne organizacije), so še vseeno ostale ne- katere vrzeli. Za vsakega delavca posebej pa ni bilo mogoče ugotoviti kraja njegovega stalnega prebivališča kakor tudi ne kraja njegove zad- nje zaposlitve. Vendar smo tudi ta dva podatka mogli zbrati za več kot polovico priseljencev (npr. podatek o stalnem bivališču za 69,5 % vseh priseljenih delavcev, podatek o kraju zadnje zaposlitve pa za 62,5 %). Zato menim, da nam morejo biti dovolj zanesljiv kažipot za spoznavanje nekaterih osnovnih migracijskih pojavov. Vse zbrano gradivo o priseljencih iz drugih republik je urejeno po njihovih rojstnih krajih oziroma po občinah. Naslonih smo se na uprav- no-teritorialno razdelitev Jugoslavije z dne 31. marca 1961, da bi bila lažja primerjava med podatki prebivalstvenega popisa iz 1961. leta in podatki o v Ljubljani zaposlenih priseljencih. Vsekakor bi bila pri- mernejša ureditev podatkov po krajih oziroma občinah stalnega pre- bivališča priseljenih delavcev, saj se večinoma tudi tja stekajo vsa pri- hranjena denarna sredstva. Toda zbrano gradivo bi nam uporabo tega kriterija omogočilo samo za 13 973 (t. j. 69,5 %) priseljenih delavcev., Ugotovili smo, da se velika večina teh delavcev ni preseljevala na večje razdalje. Saj jih ima kar 85,4 % svoje stalno bivališče v rojstni občini, 5,2% jih živi kje drugje v svoji repubhki, samo desetina ima svoje 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 29 stalno prebivališče v drugih republikah Jugoslavije (2 %) ali pa že v Sloveniji (7,4 %) oziroma na širšem območju Ljubljane (6,2 %, prim. tabeli 17 in 18). Prikazana razmerja med krajem rojstva in današnjim krajem stalnega bivališča nam pravzaprav zelo prepričljivo kažejo iz- redno skromno mobilnost tistega dela aktivnega prebivalstva, ki je bil zaposlen v Ljubljani v letu 1966. Vse kaže, da ta del prej še ni bil številneje vključen v selitvenih tokih. Zato menim, da je bil edini mogoč izhod v prikazu priseljenih delavcev po njihovih rojstnih krajih. Poleg številčnih podatkov, ki smo jih dobili z obdelavo ankete, smo skušali še v razgovorih s posameznimi priseljenci dojeti nekatere osnovne težnje, ki so jih vodile in jim določale smeri preseljevanja. S tem smo mogli v poglavitnih potezah spoznati vzroke in posledice tega priseljevanja. Ponavadi selitve povzročajo in usmerjajo demografsko- socialni (naravni prirastek, delež kmetijskega in mestnega prebivalstva, odstotek aktivnega prebivalstva, gostota obljudenosti itd.) in ekonom- ski činitelji (narodni dohodek na osebo, delež dohodka, ki ga dajeta industrija in obrt, višina osebnih dohodkov na zaposlenega, investicije, razpoložljiva stanovanja itd.).35 V njih iščemo in odkrivamo osnovne gibalne sile, ki jim nešteti krajevni ali pokrajinski činitelji pridenejo še svojstvena krajevna ali pokrajinska obeležja in barvitosti. Prav za- radi tega je bilo potrebno urediti zbrano gradivo po ustrezni politično- teritorialni ureditvi, ker se nam le tako plastično izluščijo posebnosti in značilnosti priseljencev iz poedinih predelov Jugoslavije. Ako bi skušali iz zbranega gradiva poiskati sedmim osnovnim zna- kom (spol, kraj rojstva, stalnega in začasnega bivališča, leto prihoda v Ljubljano, kvalifikacijska sestava in kraj zadnje zaposlitve), od ka- terih ima vsak od 2 do 8 različnih vrednosti, ustrezne medsebojno po- gojene pokazovalce, potem bi nam bilo na razpolago 12 096 različnih pokazovalcev, t. j. kombinacij med danimi znaki in ustreznimi vred- nostmi. Seveda bi se nam v tej množici številčnih podatkov pokazale mnoge nove vrednosti, s katerimi bi mogli kvantitativno in kvalita- tivno spoznati in oceniti selitveno gibanje delovne sile v Sloveniji ozi- roma v Ljubljani. To pa bi zahtevalo mehanografsko obdelavo zbranih podatkov. Zato smo se odločili, da bomo pojav priseljevanja delavcev v Ljubljano prikazali s posameznimi znaki ter njim ustrezajočimi vred- nostmi. Saj nam tudi to omogoča vpogled v glavni proces. Med posameznimi vejami gospodarstva se kažejo prenekatere raz- like. Zato smo se namenili, da v njihovem sklopu prikažemo vse po- javne oblike, ki jih poraja priseljevanje oziroma zaposlovanje delavcev iz drugih republik v Ljubljani. Tako nam bodo pri obravnavi priselje- nih delavcev mogla zaživeti premnoga najbolj značilna obeležja in raz- like, ki se kažejo pri zaposlencih v gradbeništvu in v industriji, obrti in trgovini z gostinstvom, v kmetijstvu in v komunalnih dejavnostih. 35 M i l j o v s k i K., Neki momenti koji se morajo uzeti u obzir kod analize migracionih kretanja i njihovih smetnji. Stanovništvo, I, br. 2, str. 244—248, Beograd 1963. Demografski i ekonomski aspekti..., str. 60—64. (27*) Geografski zbornik XI , 1969 4 1 9 30 MIlan Natek ŠTEVILO IN ZAPOSLITVENA STRUKTURA PRISELJENIH DELAVCEV V letu 1966 je delalo na območju mesta Ljubljane 20 114 delavcev, ki so se bili priselili iz drugih predelov Jugoslavije. Med njimi je bila skoraj ena osmina žensk (12,4 %). Največ zaposlenih je delalo v grad- beništvu (12 162 ali 60,5 %) ter v industriji z obrtnimi dejavnostmi (4539 ali 22,5 %). Komunalne dejavnosti so nudile delo in zaslužek 1367 ali 6,8 % priseljencem, trgovina z gostinstvom 1076 priseljencem (ali 5,3%); v prometu je delalo 675 % (3,4%) delavcev, preostalih 295 (1,5 %) priseljencev pa je bilo zaposlenih v kmetijstvu. Od celotnega števila v Ljubljani zaposlenih je tedaj odpadlo 13,9 % na delavce, ki so se priselili iz drugih republik Jugoslavije. Ako pa vzamemo za pri- merjavo število zaposlenih samo v tistih panogah gospodarstva, ki smo jih z našim preučevanjem zajeli, potem ugotovimo, da je bilo na dan 30. septembra 1966 med zaposlenimi kar 18 % delavcev iz naših južnih republik. Seveda bi bil omenjeni delež še nekoliko višji, če bi v obseg našega anketiranja vključili vsa, tudi najmanjša podjetja na območju ljubljanskega mesta. Vseeno pa moremo ugotoviti, da je po posamez- nih gospodarskih dejavnostih zaposlen zelo različen delež priseljenih delavcev. V gradbeništvu je bilo v Ljubljani tega dne zaposlenih 14 981 oseb, od tega kar 56,1 % iz drugih republik naše države (32,5 % in 49,5%; prvo število v oklepaju kaže ustrezni delež za leto 1964, drugo pa za leto 1965). Istega leta so imela ljubljanska komunalna podjetja 2759 delavcev, med njimi je 34,4 priseljenih z juga (14,9 % in 31,2 %). Kmetijstvo je nudilo zaposlitev 1224 ljudem, od tega jih je bilo 21,3 % iz drugih republik (8 % in 12,1 %). Industrijska in obrtna podjetja so leta 1966 zaposlovala 36 563 delavcev in uslužbencev, od katerih jih je bilo 10,1% (7,4% in 9%) iz južnih predelov države. V prometu je delalo 9175 oseb, med katerimi je bilo tudi 6,7 % prise- ljencev z juga (5,3% oziroma 6,6%). Trgovina in gostinstvo sta nudila zaposlitev 17 626 prebivalcem Ljubljane in okolice, med katerimi je 5 % priseljencev z juga (3,5 % in 4,4 %).36 Pri nas so torej, kakor smo že večkrat poudarili, še vedno največje možnosti za zaposlitev delavcev iz drugih republik v tistih vejah gospodarstva, ki zahtevajo še naj- večji delež nekvalificiranih delavcev. Obenem pa so to tudi dejavnosti, katerih se domača (tudi težaška) delovna sila vedno bolj izogiblje; saj ponavadi od delavca zahtevajo* težaških naporov, a dajejo sorazmerno nizke osebne dohodke (prim. si. 5 v prilogi). Nekatere značilnosti v priseljevanju človeške delovne moči iz na- ših južnih republik v Ljubljano spoznamo ob ustreznih številčnih po- datkih v tabeli 5. Le škoda, da nam tabela ne more nuditi vpogleda v dinamiko in intenzivnost zaposlovanja v njej zajetih delavcev. Kljub temu pa moramo za posamezno leto ugotoviti število delavcev (kar predstavlja razliko med številom zaposlenih in tistimi, ki so iz delov- 86 Statistički godišnjak SFRJ 1967, Beograd 1967, str. 582. 408 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 31 Tabela 5 Leto zaposlitve delavcev iz drugih republik Jugoslavije v Ljubljani (v letu 1966) Dejavnost: do i960 1961 1962 1963 1964 1965 prišli 1966 odšli razlika Industrija 770 229 333 612 914 596 1085 746 + 339 Gradbeništvo 1449 453 670 1181 1788 2014 4607 3856 + 751 Trgovina 138 35 47 120 241 188 307 187 + 120 Promet 161 36 44 125 150 100 59 62 — 3 Komunala 151 44 60 89 180 310 533 438 + 95 Kmetijstvo 35 16 13 32 48 44 107 70 + 37 Skupaj : 2704 813 1167 2159 3321 3252 6698 5359 + 1339 nega razmerja izstopili), ki so se za dlje časa (več let) zaposlili v ljub- ljanskem gospodarstvu. V osnovi smemo trditi: čim. več časa je že minulo od leta zaposlitve, tem manjše število priseljencev, ki so se takrat zaposlili, je danes še v Ljubljani (gl. si. 4). Vzroka za takšno stanje pa ne smemo iskati samo v močni fluktuaciji, ki je v preteklih letih zajemala mnogo večje število delavcev kot danes, temveč tudi v samem številu priseljenih delavcev. Ako se je v zadnjih dveh letih zaposlilo znatno manj delavcev kakor v prejšnjih letih, se kažejo do neke mere tudi v tem zmanjšane možnosti zaposlitve, ali pa da je imela ta zaposlitev v veliko primerih le sezonski značaj. Zaposlitveni saldo samo med priseljenci iz drugih republik, se pravi presežek priselitev oziroma zaposlitev nad številom delavcev, ki so opustili delo v ljub- ljanskih podjetjih, je znašal ob koncu leta 1966 + 1339 oseb. Drugače povedano: v letu 1966 je 26,7 % zaposlenih priseljencev, ki so samo v tem letu delali v Ljubljani, zapustilo delo. Število zaposlenih se je najmočneje zmanjšalo v gradbeništvu in v komunali, kjer je skoraj tretjina (31 %) priseljencev opustila zaposlitev; v kmetijstvu jo je opu- stila blizu četrtina (23,7 %). Ustrezni delež je znatno manjši pri delavcih, ki so zaposleni v industriji (16,4 %) ter v trgovini in v gostinstvu (17,4 %), medtem ko je v prometu najnižji (9,2 %). Vsekakor v fluktua- ciji delovne sile ne opažamo bistvenih razlik med celotnim številom v Sloveniji zaposlenih delavcev in priseljenci iz drugih republik, ki delajo na območju mesta Ljubljane. Drugo spoznanje je v tem, da je fluk- tuacija delovne sile najmočnejša pri nižjih stopnjah strokovne uspo- sobljenosti in to ne glede na to ali gre za sezonske ali za stalne de- lavce.37 Vendar pa ugotavljamo, da sta danes v celotnem slovenskem gospodarstvu priliv in odliv zaposlencev iz delovnega razmerja nekako» izravnana, medtem ko se delavci iz naših južnih republik še vedno 37 Informacija o zaposlovanju sezonskih delavcev, str. 7. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 32 Milan Natek močneje doseljujejo in tudi zaposlujejo v najrazličnejših vejah ljubljan- skega gospodarstva kot pa to zaposlitev opuščajo. Ker nimamo na razpolago ustreznih podatkov za vse priseljene zaposlence v Sloveniji, tudi ne moremo spoznati nekaterih splošnih teženj, ki se kažejo pri njihovem zaposlovanju. Vseeno pa skušajmo na osnovi podatkov, ki smo jih zbrali po lju- bljanskih podjetjih, prikazati vsaj nekatere najvidnejše značilnosti. V zadnjih letih se je število zaposlenih v gospodanskih panogah na območju Ljubljane vidno zmanjšalo (od leta 1964 do 1965 za 3,2 %, v naslednjem letu pa spet za 2,5 %). Istočasno pa se veča ne samo delež, temveč tudi absolutno število delavcev, ki so prišli iz drugih predelov države v naše glavno mesto.38 To pomeni, da se »domača« (slovenska) delovna sila skoraj iz vseh vej gospodarstva na območju Ljubljane hitreje in intenzivneje zaposluje ah v negospodarskih panogah ah pa v drugih krajih izven mesta, oziroma v tujini, kakor pa se zmanjšuje celotno število zaposlenih v gospodarstvu. Vzroke za to najbrž ne smemo iskati v previsoki ali v neustrezni kvalifikacijski strukturi »domačih« delavcev, temveč predvsem v dejstvu, da je imelo ljubljan- sko gospodarstvo mnogo delavcev iz odročnih in gospodarsko pasivnih predelov Slovenije. Kasneje, ko so bile dane tudi objektivne možnosti za zaposlitev v tujini, so si mnogo od njih poiskali tam stalno ali vsaj sezonsko zaposlitev. Tudi v tem je eden izmed vzrokov, ki so nudili večje in miorda tudi relativno ugodnejše zaposlitvene možnosti delavcem, ki so se v velikem številu priseljevali v Slovenijo. V zadnjih treh letih (1964—66) se je v vseh vejah gospodarstva (razen v trgovini z gostinstvom) na območju Ljubljane število zaposlenih zmanjšalo, toda po različnih vejah različno močno, najmočneje (za 31 %) v kmetijstvu, najmanj (za 5 %) pa v gradbeništvu. Medtem pa se je število zaposlenih pri- seljencev povečalo za različne odstotke, od 19 % (v prometu) do 81 % (v kmetijstvu ter v komunali). Pregled po posameznih osnovnih go- spodarskih vejah nam daje naslednjo podrobnejšo podobo: število v industriji in v obrti zaposlenih se je v zadnjih dveh letih (1964—66) zmanjšalo za 5,2 %, medtem ko se je število priseljencev iz drugih republik, ki so zaposleni v teh dveh dejavnostih na območju Ljubljane, povečalo za 30 %. Podobno je v kmetijstvu, kjer se je zaposlenost zmanjšala za 33,7 %, število zaposlenih »tujcev« pa povečalo za 81 % (sicer samo od 144 na 261 delavcev), v komunalnih dejavnostih (zmanj- šanje zaposlenosti za 16 %, porast priseljencev za 81 %), v prometu (zmanjšanje zaposlenosti za 5 %, porast priseljencev za 19 %) ter v gradbeništvu, ki je imelo leta 1966 12 % manj delavcev kot leta 1964, a 52 % več delavcev iz drugih republik Jugoslavije. Edinole v trgovini ter v gostinstvu se je število zaposlenih povečalo za 4,6 %, pa tudi šte- vilo priseljencev iz drugih republik je naraslo za 51 %. * Statistički godišnjak SFRJ, za leto 1965 (str. 654), 1966 (str. 602) in 1967 (str. 582). 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 33 Vse to nas v podrobnostih opozarja na pojav diferenciacije zapo- slenosti, ki se najbolj vidno kaže v deležu domačih in priseljenih de- lavcev, zaposlenih po posameznih vejah gospodarstva, Ali je proces te zaposlitvene diferenciacije v vseh ozirih le zunanji odraz sprememb kvalifikacijske in poklicne strukture domačih in priseljenih delavcev ali pa temelji mnogo bolj v možnostih zaposlovanja drugje? Vsekakor je res, da je s tem pojavom pogojena ne samo razlika v zaposlitveni strukturi med »domačimi-« in priseljenimi delavci, temveč da vse 1x> poraja tudi razlike v višini osebnih dohodkov. K temu pridejo pa še neštete razlike v vsakdanjih oblikah življenja. ČASOVNI REŽIM ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IZ DRUGIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI Tako kot je v preučevanju selitev delovne moči pomembno leto odselitve oziroma priselitve, prav tako je za vse priseljence značilen režim njihovega zaposlovanja med letom. Kajti v njem odsevajo pre- nekatere značilnosti spletov med gospodarskodružbenimi in naravnimi činitelji geografskega okolja. Z družbeno in gospodarsko razvitostjo pojenjujejo prevladajoči vplivi posameznih naravnih dejavnikov, ki so bili še v nedavni preteklosti v ospredju, in so dajali še posebno vidno obeležje zaposlitvenemu režimu v mnogih gospodarskih vejah, Tabela 6 Zaposlitveni režim v Ljubljani zaposlenih priseljencev iz drugih republik Jugoslavije (v letu 1966) Mesec: Gradbe- ništvo Industrija Trgovina Promet Komu-nala kmetijstvo Skupaj I. 257 310 66 58 65 16 772 II. 481 306 47 35 97 17 983 III. 2 135 441 111 65 267 84 3103 IV. 1 370 448 105 71 205 33 2 232 V. 1 189 373 121 54 96 30 1 863 VI. 964 395 104 52 96 46 1 657 VII. 1 107 348 89 44 76 10 1 674 VIII. 1 380 391 74 77 84 11 2 017 IX. 1 669 510 132 65 128 19 2 523 X. 1 020 459 91 58 125 6 1759 XI. 428 352 66 53 62 14 975 XII. 162 206 70 43 66 9 556 Skupaj: 12 162 4539 1076 675 1367 295 20 114 (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 34 Milan Natek SI. 6. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih priseljencev iz drugih področij Jugoslavije (1 = gradbeništvo, 2 = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo) Fig. 6. The dynamics of employment according to branches of activities in 1966 in Ljubljana of employed immigrants from other Yugoslav areas (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping) Razčlenitev podatkov, ki nam prikazujejo mesec zaposlitve pri- seljenih delavcev po posameznih panogah gospodarstva, nam nudi na- slednja spoznanja (tabela 6 in slika 6): V prvih štirih mesecih v letu se je zaposlilo 35,2 % priseljencev iz drugih republik v Ljubljano, v prvi polovici leta že več kot polovica (52,7 %). Do konca septembra je dobilo delo v Ljubljani okrog 84 % vseh priseljencev. Seveda so tudi v tem pogledu znatne razlike med posameznimi vejami gospodarskih dejavnosti. V prvi polovici leta je v kmetijstvu dobilo zaposlitev 76,6 % priseljencev, a do konca septembra že 90,1 %. Podobno je v komunalnih dejavnostih: v prvi četrtini leta se je zaposlilo 46,3 % priseljencev, v prvih šestih mesecih 60,5 % in do začetka oktobra še nadaljnjih 21,1%. V prometu in v industriji ter v trgovini pa opažamo, da doslej med letom ni bilo večjih kolebanj v zaposlovanju priseljencev. V prvi tretjini leta je dobilo delo v indu- striji 32,2 % priseljencev od vseh, ki so se zaposlili v tej veji gospo- darstva; do konca junija se je njihov delež dvignil na 50,1 %, a v zadnji četrtini leta se je še vedno zaposlilo 22,2 % delavcev. Brez dvoma se v tem zrcalijo mnoge značilnosti industrijskih dejavnosti, ki v pri- merjavi z drugimi vejami gospodarstva nimajo močnejših znakov se- zonskega kolebanja v proizvodnji. Zato pa je v gradbeništvu v prvih štirih mesecih dobilo delo 34,9 % vseh v tej panogi zaposlenih prise- ljencev; v prvih šestih mesecih 52,6 %, a v naslednjem četrtletju pa še naslednjih 34,2 %. Časovni režim zaposlovanja ženske delovne sile iz drugih republik na območju mesta Ljubljane se v osnovnih potezah ujema z nakazanimi značilnostmi. Do večjih neujemanj pride pri tistih priseljenkah, ki so se zaposlile v kmetijstvu in v komunalnih dejav- 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . 35 nostih. V prvi polovici leta je dobilo delo v kmetijstvu 85,3 %, v ko- munali pa 66,4 % vseh v teh dveh vejah gospodarstva zaposlenih žensk iz drugih republik. Prav gotovo je temu vzrok tudi v nizkem številu v kmetijstvu in v komunah zaposlenih priseljenk. Druga, čeprav le rahlo nakazana značilnost, ki se pokaže v letnem režimu zaposlovanja delavk, je v tem, da se priseljenke tekom leta enakomerneje vključu- jejo v proizvodni proces kakor moški. Eden izmed vzrokov za to je razviden iz anketnega gradiva, ki nam pokaže, da moška delovna sila hitreje reagira na neštete zaposlitvene spremembe in je tudi sicer mnogo gibljivejša od ženske. V zgornjem prikazu letnega režima zaposlovanja priseljencev so zajeti vsi delavci, ki so bili v letu 1966 v delovnem razmerju s katero koli gospodarsko organizacijo v Ljubljani, ne oziraje se,' katerega leta so se zaposlili pri nas. Seveda so s tem zabrisane številne posebnosti v zaposlitvenem režimu posameznega leta. Zato je potrebno, da se se- Sl. 7. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti zaposlenih delavcev, ki so se iz drugih republik Jugoslavije priselili v Ljubljano v letu 1966 (1 = skupno število zaposlenih priseljencev, 2 = gradbeništvo, 3 = industrija, 4 = komu- nalne dejavnosti) Fig. 7. The dynamics of employment according to branches of activities of the employed workers who immigrated from other Yugoslav republics into Ljubljana in 1966 (1 — total number of employed immigrants, 2 — con- struction, 3 — industry, 4 — communal utilities) Geografski zbornik XI, 1969 4 2 5 36 Milan Natek SI. 8. Zaposlitveni režim po regionalnem poreklu v Ljubljani zaposlenih delavcev iz drugih republik Jugoslavije v letu 1966 Fig. 8. The dynamics of employment according to regional origin of workers from other Yugoslav republics employed in 1966 in Ljubljana znanimo z zaposlitvenim režimom v posameznem letu in ugotovimo vse pomembnejše neskladnosti, pa tudi skladnosti z večletnimi popreč- nimi vrednostmi. Značilne poteze zaposlitvenega režima v letu 1966 so naslednje (gl. sliko 7). V prvi tretjini leta je samo v prometu in v komunali delež na novo zaposlenih višji kot v prejšnjih letih. V vseh drugih panogah pa se je v tem času zaposlil manjši delež pri- seljencev. Podobno je stanje ob koncu prvega polletja: delež zaposlenih v gradbeništvu se je približal večletnemu poprečju, medtem ko je delež priseljencev, zaposlenih v komunali, pod njim. 2e ob koncu septembra se nam pokaže skoraj popolnoma obrnjena podoba. Dotlej se je namreč v vseh panogah, razen v trgovini z gostinstvom, zaposlilo sorazmerno več priseljencev kot pa v prejšnjih letih. Nekatere navedene značil- nosti v zaposlitvenem režimu leta 1966 nas opozarjajo, da klasične oblike sezonskega zaposlovanja izgubljajo skoraj v vseh vejah gospo- darstva svojo nekdanjo prevladujočo veljavnost. V vsem tem nedvomno tudi odsevajo ukrepi, s katerimi je že pred leti naša družba korenito posegla v reševanje perečih vprašanj sezonskih delavcev, ter sadovi naše reforme, ki ni naklonjena ekstenzivnim oblikam gospodarjenja. Ob vsem tem pa nas še zanima, ali se v zaposlitvenem režimu kažejo razločki med posameznimi predeli, od koder prihaja delovna sila. Med letom se v njem vidno zarišejo razlike med posameznimi republikami. Ako iz našega premotrivanja, zaradi majhnega števila 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 37 priseljencev, izločimo zaposlence iz Črne gore in Makedonije, v prvi tretjini leta v zaposlitvenem režimu ne najdemo večjih razlik med doseljenci iz posameznih predelov naše države (v tem času se je z vseh predelov naše države zaposlilo pri nas že okrog 35 % priseljencev, gl. si. 8). Razlike pa nastopijo ob koncu prvega polletja: s Kosova in Me- tohije se je dotlej zaposlilo 58,3 % vseh priseljencev v teh letih, iz Hrvatske in iz ožje Srbije ter iz Vojvodine 51,3%, a iz Bosne in Her- cegovine 53,5%. Se večje razlike se pokažejo ob koncu septembra: do tedaj se je iz Hrvatskega zaposlilo že 95,3 % priseljencev, s Kosova in Metohije 87,7 %, iz Bosne in Hercegovine 85 %, iz ozemlja ožje Srbije in Vojvodine 80,7 %. Iz teh rezultatov se vidi, da se v zaposlitvenem režimu še vedno pojavljajo močni vplivi sezonstva in da je vpliv se- zonskega ritma v režimu vključevanja priseljencev v proizvodni proces tem močnejši, čim bliže so pasivni in gosto obljudeni predeli z ne- zadostno zaposleno delovno silo zaposlitvenemu središču. Močno so- odločuje tudi splošna razvitost prizadetega področja. Delavci, ki pri- hajajo k nam iz predelov z nerazvitimi proizvajalnimi silami, pri- našajo s seboj mnoge kali, ki dajejo celotnemu njihovemu vključevanju v proizvodnjo še vedno močan pečat sezonstva. SI. 9. Zaposlitveni režim in regionalna struktura v letu 1966 v Ljubljano priseljenih delavcev iz nekaterih področij Jugoslavije Fig. 9. The dynamics of employment and the regional structure of workers from some areas in Yugoslavia employed in Ljubljana in 1966 (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 38 Milan Natek V letu 1966 sta bila priseljevanje in zaposlovanje delavcev iz po- sameznih predelov države dokaj različna kakor prejšnja leta (gl. si. 9). Do konca aprila je samo iz sosednjih predelov Hrvatske dobilo za- poslitev mnogo več priseljencev kot v prejšnjih letih. Od povsod dru- god iz države pa se je v tem času zaposlil v Ljubljani manjši delež priseljencev. Ob koncu prvega polletja je bil delež zaposlenih pri- seljencev iz Bosne in Hercegovine manjši kot v minulih letih, medtem ko je bil pri zaposlencih iz vseh drugih predelov države za malenkost višji. Toda že konec septembra odkrijemo v zaposlitvenem režimu vidne spremembe. Tedaj je imela edino le Hrvatska nižji delež zaposlenih (87,3 %) kot v prejšnjih letih, medtem ko se je pri delavcih iz vseh drugih republik znatno dvignil. V teh spremenjenih značilnostih se kažeta dve osnovni potezi. Prva je v tem, da se je v vseh preteklih letih že v prvih devetih mesecih zaposlilo v Ljubljani nenavadno visoko število priseljencev s Hrvatskega. V letu 1966, ko se že tudi v zapo- slovanju kažejo prvi vplivi gospodarske reforme, so se tudi delavci iz sosednje Hrvatske morali prilagojevati splošnim možnostim zaposlo- vanja. Ob drugi potezi, da se je namreč v zadnji četrtini leta zmanjšal delež delavcev iz drugih republik, pa se v njej odražajo nove možnosti zaposlovanja v tem letnem času. Povečani delež delavcev s Hrvatskega, ki so se v zadnji četrtini leta 1966 vključili v zaposlitev, kaže tudi na to, kako lahko delavci iz bližnjih predelov hitreje reagirajo na prosta (izpraznjena) delovna mesta. O zaposlitvenem režimu priseljenih delavcev bi dobili enostransko podobo, ako ne bi istočasno opozorili na številne izstope priseljenih zaposlencev iz delovnega razmerja. V obojem, v zaposlovanju in v pre- nehanju zaposlitve sta zajeta dejavnika, ki vzajemno vplivata na ni- hanje zaposlitvenega režima. Njuni vzročno pogojeni učinki so še prav posebno močni v ustaljenem gospodarstvu, kjer ni večjih možnosti za ekstenzivno zaposlovanje novih delavcev. Prav zaradi tega število za- Tabela 7 Režim zaposlovanja priseljencev v Ljubljani v letu 1966 Število priseljencev Absol. porast prisel- jencev: Razmerje odšli: prišli: Zaposleni koncem leta Indeks porasta: Prišli: Odšli: 1965 1966 Gradbeništvo 4607 3856 + 751 1 1,2 7 555 8 306 109,9 Industrija 1085 746 + 339 1 1,45 3 454 3 793 109,9 Trgovina 307 187 + 120 1 1,64 769 889 115,6 Promet 59 62 — 3 1 0,95 616 613 99,5 Komunala 533 438 + 95 1 1,21 834 929 111,4 Kmetijstvo 107 70 + 37 1 1,53 188 225 119,7 Skupaj : 6698 5359 + 1339 1 1,25 13 416 14 755 110,0 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 39 poslenih tako počasi narašča, oziroma se spreminja njihova zaposli- tvena struktura. Kljub temu, da smo za različna letna obdobja ugo- tovili zelo različne deleže delavcev, ki so se v letu 1966 vključili v delo v Ljubljani, je nujno potrebno, da vsa ta spoznanja še dopolnimo s podatki o odhodu (prekinitvah delovnega razmerja) priseljencev iz delovnih organizacij. Sele s tem se nam bo pokazala resnična podoba o celotnem številu v ljubljanskem gospodarstvu zaposlenih priseljencev (prim. tabelo 7 in si. 9). Od 5359 priseljenih delavcev, ki so v letu 1966 z ljubljanskimi gospodarskimi organizacijami prekinili delovno po- godbo, jih je 31 % izstopilo iz podjetij do 30. aprila, do začetka julija 46,6% in do konca septembra že 81,4%. V prvi tretjini leta je bil dotok delovne sile iz drugih predelov države v vse veje gospodarstva znatno močnejši kakor pa njen odliv. Potemtakem je konec meseca aprila delalo v Ljubljani 474 delavcev iz južnih republik več, kot pa jih je bilo zaposlenih v začetku leta. V naslednjih dveh mesecih, v maju in v juniju, je bilo zaposlovanje 1,6-krat močnejše kot pa odliv. V tem času se je edinole v prometu zaposlilo pet delavcev manj kot pa jih je odšlo (—16). V prvem polletju je znašal torej zaposlitveni saldo v Ljubljano priseljenih delavcev iz drugih republik + 994 zaposlencev. Tudi v tretji četrtini leta 1966 so bile še znatne možnosti za zapo- slitev novih delavcev iz drugih republik. Tedaj se je na novo vključilo v ljubljanska podjetja 2285 priseljencev, odšlo pa jih je 1873, kar nam da vrednost zaposlitvenega salda + 412 oseb. V tem času se je število zaposlenih priseljencev v prometu ponovno zmanjšalo (— 1), prav tako v komunalnih dejavnostih (— 39), medtem ko v vseh drugih dejavnostih beležimo porast števila priseljencev iz drugih republik (gradbeništvo + 314, industrija + 95, trgovina z gostinstvom + 37 in kmetijstvo + 7). Bistveno drugačne možnosti za zaposlovanje priseljencev pa so bile v zadnji četrtini leta 1966, ko znaša zaposlitveni saldo —67 delavcev. To pomeni, da so se v teh treh mesecih zmanjšale možnosti novih za- poslitev; delo je dobilo 921 priseljencev, medtem pa je iz ljubljanskih podjetij odšlo 988 priseljencev. Edinole v trgovini ( + 9) in v industriji ( + 88) v tem času beležimo pozitivni zaposlitveni saldo, iz vseh drugih vej gospodarstva pa je odšlo več delavcev kot pa se jih je na novo zaposlilo (gradbeništvo —103, kmetijstvo — 36, komunala — 22, pro- met — 3). Sklepni pregled zaposlitvene bilance priseljencev po ljubljanskih podjetjih nam pokaže, da je bilo konec leta 1966 v ljubljanskem gospo- darstvu zaposlenih 10 % več delavcev iz naših južnih republik kakor pa v začetku omenjenega leta. Število zaposlenih je najmQČneje narastlo v kmetijstvu (19,7 %) in v trgovini (15,6 %), manj pa v komunali, indu- striji ter v gradbeništvu (okrog 10 %). Edinole v prometu se je število priseljenih zaposlencev zmanjšalo za 0,5 %. Vsekakor je na prikazano rast števila v Ljubljani zaposlenih delavcev iz drugih republik učinko- vala intenzivnost njihovega vključevanja kakor tudi izstopanja iz de- lovnega razmerja. Vrednost razmerja med delavci, ki so se zaposlili in tistimi, ki so odšli iz podjetij, je največja v trgovini in v gostinstvu, (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 40 Milan Natek kjer se je zaposlilo 1,64-krat več priseljencev kot pa jih je odšlo. Tudi v kmetijstvu (1,53) in v industriji (1,45) je faktor pozitivnega zaposlit- venega salda sorazmerno visok, medtem ko je v gradbeništvu in v ko- munali že znatno manjši (okrog 1,2). Čim večji je faktor, tem večja je razlika med številom na novo zaposlenih priseljencev in tistih, ki so odšli. Potemtakem je bila v letu 1966 fluktuacija najmočnejša pri tistih priseljencih, ki so bih zaposleni v komunali. Med njimi je kar 71 % takih, ki so se v tem letu zaposlili ali pa odšli iz te veje gospo- darstva. Enako visok odstotek fluktuacije zasledimo v gradbeništvu (69,6 %) in v kmetijstvu (60 %). Znatno manjši pa je bil pri zaposlencih v trgovini (45 %) in v industriji (40,4 %), a najnižji pri delavcih v pro- metu (18 %). Iz vsega tega je tudi mogoče razbrati nekatere želje priseljenih delavcev, v katero vejo gospodarstva bi se želeli v največ- jem številu vključiti. Toda te želje so marsikdaj v nasprotju z objek- tivno danimi možnostmi za njihovo vključevanje v različne stroke. Še posebej velja opozoriti na režim zaposlovanja priseljencev v letu 1966. V njem so se pokazale nekatere značilnosti, ki so v prejšnjih letih zabrisane ali pa le rahlo nakazane. Pregled po mesecih nam po- kaže, da se je v mesecu marcu zaposlilo največ priseljencev. Drugi višek je bil septembra, a tretji izraziteje nakazan samo v tem letu, v juniju. Najmanj priseljencev je dobilo delo v novembru in decembru pa v januarju in februarju, medtem ko je intenzivnost zaposlovanja v aprilu in maju, juliju in v oktobru nekako v višini letnega poprečja. Pregled zaposlovanja po posameznih panogah gospodarstva nam ne kaže bistvenih razlik. Primarni letni maksimum zaposlovanja v indu- striji je v septembru, v gradbeništvu v marcu, v komunalnih dejav- nostih pa šele v aprilu. Sekundarni maksimum nastopi v gradbeništvu v septembru, v industriji v juniju, v komunali pa tudi v juniju ter v septembru (gl. si. 7 in 9). Grafikon, ki ponazarja zaposlitveni režim, nas nehote opominja, da moramo vzporedno z vključevanjem novih delavcev v proizvodnjo opozarjati tudi na število izpraznjenih (v redkih primerih novih) de- lovnih mest. To je še posebno aktualno sedaj, ko se število zaposlenih nenehno zmanjšuje. Prav zato je tako močan pritisk nezaposlenih, ali na neustreznih delovnih mestih zaposlenih delavcev, skoraj na vsa izpraznjena delovna mesta. V letu 1966 je največ priseljencev opustilo delo v septembru in šele na drugem mestu je marec. V tem pogledu ni večjih razlik med posameznimi vejami gospodarstva, saj sta bila v vseh september in marec meseca z najštevilnejšimi odhodi. Poglavitne značilnosti zaposlitvenega režima nas opozarjajo, da je priseljevanje kakor tudi zaposlovanje delovne sile iz drugih republik Jugoslavije v Ljubljani še vedno pod izrazitimi vplivi sezonskega zna- čaja. Temu pojavu ni kriva samo tradicija sezonskih delavcev samih, temveč v prvi vrsti gospodarski sistem kakor tudi tehnična oprem- ljenost gospodarskih podjetij ter tehnološki proces proizvodnje. Kajti že danes ne more več samo obilica sezonskih delavcev v osnovi spre- minjati zaposlitvenega režima, temveč ga lahko neposredno oblikuje 464 Geografski zbornik XI, 1969 Tabela 8 Mesečno naraščanje števila priseljenih zaposlencev v Ljubljani v letu 1966 (stanje konec meseca) 31. dec. 1965 I. n. m. IV. V. VI. VII. VIII. IX. X . XI. XII. Gradbeništvo 100 98 97 101 103 105 107 108 110 111 112 112 110 Industrija 100 101 101 101 102 103 105 105 106 107 109 110 110 Trgovina 100 100 100 102 104 107 110 111 113 114 115 116 116 Promet 100 100 101 100 101 100 100 100 100 100 100 100 100 Komunala 100 100 103 109 116 116 119 118 116 114 116 111 111 Kmetijstvo 100 102 103 115 117 125 135 137 138 139 129 120 120 Skupaj : 100 99 99 102 103 105 107 108 109 110 111 111 110 42 Milan Natek samo bolj ali manj sproščeno gospodarstvo s svojimi specifičnimi tržnimi in ekonomskimi zakonitostmi. V zaposlitvenem režimu se neposredno odraža zaposlitveni saldo, ki je vedno bolj izraz stopnje razvitosti proizvajalnih sil in sredstev, vse manj pa je v njem čutiti učinke stihijskega delovanja nekaterih naravnih (predvsem podnebnih) komponent geografskega okolja. Ob vsem tem pa nas še najbolj zanima, kako je zaposlitveni režim vplival na rast celotnega števila v Ljubljani zaposlenih priseljencev v letu 1966 (t. j. na zaposlitveni saldo; prim. tabelo 8). V glavnem je v janu- arju in februarju odšlo iz ljubljanskih podjetij več priseljencev kot pa se jih je na novo zaposlilo. Toda že marca je 2 % več priseljenih zaposlencev kot jih je bilo 31. decembra 1965. Odtlej naprej pa je iz meseca v mesec v ljubljanskih podjetjih čutiti rahlo naraščanje števila zaposlenih priseljencev. V oktobru in v novembru je njihova zapo- slenost dosegla najvišje število (14 931 in 14 898, t. j. 11% več kot 1. 1966), v decembru pa se je znižala na 14 755 (kar predstavlja 10 % letnega porasta). Tudi v tem oziru so nadvse opazne razlike med posa- meznimi vejami gospodarstva. Število v kmetijstvu zaposlenih pri- seljencev je pričelo naraščati že v januarju in se je stopnjevalo vse do konca septembra, ko je doseglo svoj višek z 261 zaposlenci; do konca leta pa se je zmanjšalo za 16 %. Tudi v komunalnih dejavnostih se iz meseca v mesec zvišuje število zaposlenih priseljencev: v mesecu juniju je bilo v teh dejavnostih največje število zaposlenih delavcev iz drugih republik (990 ah 19 % več kot 1. 1. 1966. leta), nakar se je rahlo zmanjšalo (september 951 zaposlencev), a v oktobru zabeležimo ponovni dvig (968 delavcev). Podobno je naraščalo število zaposlenih v industriji ter v trgovini z gostinstvom. Razlika je samo v tem, da je število zaposlenih priseljencev v trgovini v letu 1966 naraščalo močneje kot pa v industriji (10 %). Pri obeh panogah se je število zapo- slenih najmočneje dvignilo v zadnjih dveh mesecih v letu.! Vendar se je zaposlenost priseljencev v industriji počasneje dvigala kot v trgo- vini, kjer je bil porast mnogo bolj skokovit, še posebno od meseca aprila do junija, torej v času, ko se je že pričela turistična gostinska sezona. V nasprotju z drugimi vejami gospodarstva pa je gradbeništvo tisto, kjer je bilo v januarju in v februarju manj zaposlenih kot konec leta 1965. Sele spomladi začne naraščati v tej dejavnosti zaposlenost priseljenih delavcev in doseže svoj višek v oktobru in v novembru (8453 oziroma 8432 delavcev), medtem ko je bilo konec decembra 1966 zaposlenih 10 % več priseljencev kot v istem času preteklega leta, ali toliko kot v avgustu tekočega leta (okrog 8300 priseljencev). Tudi ta pregled nam nazorno odkriva, kako se mnoge specifične oblike sezonskega zaposlovanja še vedno kažejo v gradbeništvu, komu- nah in v kmetijstvu, pa tudi v trgovini z gostinstvom. Pri zadnjem moramo računati z dejstvom, da se z jesenjo zmanjša število v gostin- stvu zaposlenih, a istočasno se v trgovini oziroma v njenih skladiščih povečajo potrebe po dodatni delovni sili, ki je največkrat zaposlena le za določen čas. 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 43 V LJUBLJANO PRISELJENI DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK PO KRAJU ZADNJE ZAPOSLITVE S popisom, smo mogli le za 12 528, t. j. za 62% vseh v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih priseljencev ugotoviti kraj njihove zadnje za- poslitve. Temu znaku smo pri obdelavi gradiva prisodih 12 vrednosti. Z njimi smo želeli v našem modelu raziskav spoznati različne pojave, ki jih poraja in preoblikuje naše imigracijsko žarišče. In prav s tem so se nam tudi odprli številni novi pogledi na selitveno problematiko človeške delovne moči (gl. tabelo 9 in 10). Na osnovi empirične raziskave smo spoznali, da je bilo v letu 1966 med delavci iz naših južnih republik kar 15,9 % priseljencev, ki so se sploh prvič v svojem življenju zaposlili izven svoje domačije. Vsi drugi so že bili, še preden so prišli v Ljubljano, v delovnem razmerju. 1,8 % jih je delalo v svojem domačem kraju (seveda izven svoje kme- tije), skoraj 5 % v podjetjih na območju svoje rojstne občine in dobra osmina (12,7 %) na območju svoje matične republike (toda že izvein občine stalnega bivališča). Po podjetjih v drugih republikah je bilo zaposlenih 11 %, a v Sloveniji že kar 53,7 %. Podrobnejša razčlenitev nam je odkrila, da jih je že 39,6 % prej, preden so se zaposlili v pod- jetju, kjer jih je zatekel naš popis, delalo na območju mesta Ljubljane. Med njimi je 0,8 % takih, ki so bih že kdaj poprej zaposleni v podjetjih, kjer so se v letu 1966 ponovno zaposlili; 32% se jih je prestavilo iz enega podjetja v drugo, iz ene gospodarske panoge v drugo, 14,2 % priseljencev pa je bilo zaposlenih kje drugje v SR Sloveniji. Preseneča nas, da je med priseljenci sorazmerno visok delež de- lavcev, ki so prvič stopili v delovno razmerje. To je še toliko presenet- ljivejše, ker si jih je sorazmerno največ poiskalo prvo zaposlitev v trgovini in v gostinstvu (27 %) ter v industriji (21,1 %). Nikakor pa nas ne presenečajo podatki o novincih, ki so se zaposlili v kmetijstvu (17,9 %), v komunali (14,2 %), v gradbeništvu (13,3 %) ali v prometu (11,2%), saj te veje gospodarstva še vedno nudijo največje možnosti za zaposlitev nekvalificiranih delavcev. In velika večina takšne delovne sile prihaja k nam v Slovenijo. Drugo spoznanje, ki nam ga odpira podrobnejša razčlenitev po- datkov v preglednici, nas vsaj posredno opozarja na stopnjo gospodar- ske razvitosti izvenslovenskih predelov, ki so dajali doslej delovno silo Ljubljani. Kolikor smo mogli namreč na podlagi zbranih podatkov ugotoviti, je bilo samo 19,3 % v Ljubljano priseljenih delavcev zapo- slenih v svojih republikah, še preden so dobili delo in kruh pri nas. Ta odstotek je najvišji pri delavcih, ki so zaposleni, v gradbeništvu (24,4%) ter v kmetijstvu (22,2%). Pri zaposlencih v drugih vejah go- spodarstva je že znatni nižji: v prometu 14,3%, v komunali 11,3%, v industriji 11,8% ter v trgovini z gostinstvom 10,7%. Zanimivo je, da dobimo skoraj podobno razmerje, ako prikažemo število delavcev, ki so bih — pred priselitvijo v Ljubljano oziroma v Slovenijo — zaposleni ali doma ah v drugih republikah Jugoslavije. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 44 Milan Natek Tabela 9 in 10 Območje zadnje zaposlitve v Ljubljano priseljenih delavcev V republiki stanovanja V drugih republikah Dejavnost: Republika ali področje 1. z ap os li te v: v k ra ju st an ov an ja : v ob či n i st an ov an ja : d ru gj e v re p u b li k i: sk u p aj : B H CG Hr. Mak. Gradbeništvo: 982 154 470 1177 2783 57 46 635 39 Industrija: 671 46 75 250 1042 16 6 55 3 Trgovina: 133 4 10 39 186 1 — 18 — Promet: 29 2 6 29 66 1 — 12 — Komunala: 148 8 37 73 266 5 7 62 — Kmetijstvo: 32 6 17 17 72 — — 33 — S k u p a j : 1995 220 615 1585 4415 80 59 815 42 Bosna in Hercegovina 619 75 339 618 1651 9 747 4 Črna gora 22 4 5 6 37 6 — 2 1 Hrvatska 978 82 182 654 1896 28 4 — 1 Makedonija 28 7 11 20 66 2 — 6 — Srbija in Vojvodina 279 37 39 246 601 10 5 30 2 Kosovo in Metohija 69 15 39 41 164 34 41 30 34 S k u p a j : 1995 220 615 1585 4415 80 59 815 42 Med priseljenci, ki so v Ljubljani zaposleni v kmetijstvu, je takih 40,7 %, in tudi v gradbeništvu zavzemajo visok odstotek — 39,3 %, medtem ko je njihov delež v drugih dejavnostih mnogo nižji: v pro- metu 21,2%, v komunalnih dejavnostih 20,4%, v industriji ter v trgo- vini z gostinstvom po 15,4%. Ves preostali del priseljencev v Ljubljano pa je pred tem že bil zaposlen ali v Ljubljani ali pa v drugih predelih Slovenije. Tudi v tem oziru so jasno začrtane razlike med priseljenci, ki delajo v različnih vejah gospodarstva. 30,8 % v ljubljanskem grad- beništvu zaposlenih priseljencev je že pred zadnjo zaposlitvijo delalo v Ljubljani, v kmetijstvu je takih 28,4 %. V vseh drugih vejah pa je njihovo število še znatno višje: med priseljenci, ki so v letu 1966 bili zaposleni v trgovini, prometu ali v komunali, jih je bilo kar 48 % že prej zaposlenih v Ljubljani. Najvišji pa je ta delež pri delavcih v obrti in v industriji, saj znaša kar 54,8 %. Vse to nam s številnimi podrob- 464 Geografski zbornik XI , 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 45 iz drugih republik (po dejavnostih in področjih; stanje 1966). V SR S l o v e n i j i S rb ij a In V oj vo d in a K os m et S k u p aj : (U C id 11 v L ju b lj an i (m es tn o ob m oč je ): v is te m p o d je tj u : sk u p aj v L J u b lj an i: sk u p aj v S lo ve n ij i; Skupno število zajetja: vs i v Ljubljani zaposleni pri- seljenci 320 1 1098 1207 1802 487 2289 3496 7 377 12 162 34 1 115 281 1532 207 1739 2020 3177 4 539 4 — 23 45 204 36 240 285 494 1 076 5 — 18 50 107 18 125 175 259 675 21 — 95 176 336 169 505 681 1042 1 367 — — 33 23 21 30 51 74 179 295 384 2 1382 1782 4002 947 4949 6731 12 528 20 114 210 1 971 791 1627 472 2099 2890 5 512 8 825 4 — 13 9 34 7 41 50 100 150 55 1 89 747 1601 358 1959 2706 4 691 7 618 12 — 20 22 51 4 55 77 163 269 — — 47 138 441 63 504 642 1 290 2 084 103 — 242 75 248 43 291 366 772 1 168 384 2 1382 1782 4002 947 4949 6731 12 528 20114 nimi, a značilnimi dokazi potrjuje že večkrat izrečeno domnevo: kme- tijstvo in gradbeništvo sta tisti panogi ljubljanskega gospodarstva, kamor se more najprej vključiti kar največje število priseljencev. Velika večina priseljencev si prične šele kasneje, ko se že dodobro vživi v nove delovne navade in ko se seznani z novim okoljem, pre- birati delovna mesta, ali iskati lažje zaposlitve, a z višjimi osebnimi prejemki. Mnogi si želijo tudi zagotoviti stalno zaposlitev ali v industriji in trgovini ali v prometnih dejavnostih. To spoznanje nam najbolj nazorno osvetljujejo z anketo zbrani podatki. Od 2020 priseljencev, ko- likor jih je bilo pred vključitvijo v ljubljansko industrijo zaposlenih v Sloveniji, jih je kar 71,6% delalo izven kmetijstva, komunale, grad- beništva in rudarstva. Vsi preostali (574) priseljenci pa so prišli v indu- strijo iz prej navedenih vej slovenskega gospodarstva. Med delavci iz drugih republik, ki so že bili v Ljubljani zaposleni, jih je prišlo v indu- (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 46 Milan Natek strijo 30,5 % iz kmetijstva, komunale in gradbeništva (iz drugih slo- venskih predelov pa 37,3 %). Tudi pregled po republikah nam pokaže nadvse zanimive regio- nalne posebnosti (gl. tabelo 10). Tako je delež delavcev, ki so prvič stopili v delovno razmerje, najnižji pri priseljencih s Kosova in Meto- hije (8,9%) in iz Bosne in Hercegovine (11,2%), pri vseh drugih pa zajema že okrog eno petino priseljencev (Makedonija 17,2%, Hrvatska 21 %, Srbija z Vojvodino 22 % in Črna gora 22 %). Toda tudi s Kosmeta je prišlo v Ljubljano najmanj delavcev, ki so pred tem že bili zapo- sleni v svojem domačem kraju (12,2%); podobno je s priseljenci iz SR Črne gore (15 %). Med hrvatskimi in bosanskimi priseljenci je takih delavcev 19,5 oziroma 18,7 %. Se višji je ta delež pri delavcih iz Voj- vodine in Srbije (okrog 25 %) ter iz Makedonije (23,3 %). In prav zategadelj je tako različen delež priseljencev, ki so pred zaposlitvijo v Ljubljani že bili na delu izven naše republike. Med Bosanci jih je bilo kar 17,6% zaposlenih v drugih republikah (t. j. 971; od tega na Hrvatskem 747, v SR Srbiji 210). Med priseljenci s Kosmeta jih je pred zaposlitvijo pri nas delalo v drugih predelih države 31,4 % (t, j. 242, od tega v Srbiji in Vojvodini 103, v Črni gori 41, v Makedoniji in v Bosni in Hercegovini po 34 ter na Hrvatskem 30). Iz vseh drugih predelov države pa je v Ljubljani manjši delež delavcev, ki so pred tem delali po drugih republikah (npr. med hrvatskimi delavci v Ljubljani samo 1,7%, t. j. 89; od tega jih je delalo v Bosni 28, v Srbiji 55, v Črni gori 4 itd.). Skoraj dve petini pri nas zaposlenih priseljencev sta že imeli predzadnjo zaposlitev v Ljubljani. Tretjina makedonskih delavcev v Ljubljani je že prej delala v tem mestu (13,5 % pa v drugih predelih Slovenije). Med bosanskimi priseljenci je takih 38 % (in 14,4 % v drugih krajih Slovenije), med srbskimi in vojvodinskimi 39,1%; 37,7 % priseljencev s Kosmeta je že tudi delalo v Ljubljani (v ostali Sloveniji 9,7 %), 41 % zaposlenih priseljencev iz Črne gore (9 % v ostali Sloveniji) ter 42 % s Hrvatskega (16 %). Vsi omenjeni podatki nam neizpodbitno dokazujejo, kako pomembna je še vedno bližina zapo- slitvenih središč pri vključevanju delavcev iz sosednjih predelov v delovni proces. Kajti 57,6 % priseljencev s Hrvatskega je že bilo zapo- slenih v Sloveniji, 52,6 % iz SR Bosne in Hercegovine, 50 % iz SR Črne gore, 47 % s Kosmeta in Makedonije in 50 % iz ožje Srbije in Vojvo- dine. To nam tudi potrjuje, kako močno privlačnost ima slovensko oziroma ljubljansko gospodarstvo za delavce iz drugih republik. In z vsem tem je tudi ponovno potrjena osnovna usmerjenost selitvenih tokov človeške delovne sile, ki pelje iz manj razvitih področij v raz- vitejša. 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji. . . 47 NEKATERE DEMOGRAFSKE IN EKONOMSKE ZNAČILNOSTI PRISELJENIH DELAVCEV Da bi se mogli čim podrobneje seznaniti še z nekaterimi drugimi osnovnimi karakteristikami delavcev, ki so se do konca leta 1966 pri- selili v Ljubljano, bomo prikazali še njihovo spolno, starostno in kva- lifikacijsko sestavo kakor tudi pregled po zakonskem stanu. Prav tako želimo prikazati njihovo preseljevanje iz kraja rojstva do današnjega stalnega prebivališča. Ob vsem tem pa bomo skušali ugotoviti tudi razlike med priseljenci, ki prihajajo z različnih področij Jugoslavije. Zaposleni priseljenci po spolu in zakonskem stanu V letu 1966 je bilo med priseljenci, zaposlenimi v Ljubljani, 12,4 % (2492) žensk. Tako nizek odstotek priseljenk nas niti ne preseneča: 1. V selitvene tokove človeške delovne moči so vključeni povečini moški, še prav posebno v tiste, ki so usmerjeni v oddaljene predele. 2. Zaposlitvene možnosti v ljubljanskem gospodarstvu so ugodnejše za moško delovno silo kot za žensko (gl. tabelo 11). Razumljivo je, da se priseljenke izogibajo nadvse težavnemu delu v gradbeništvu ali v ko- munali, zato jih je samo 2 % med zaposlenimi v gradbeništvu. V ko- munalnih podjetjih zavzemajo 8,7 %, a v prometu 10 % priseljenih zaposlencev. Med delavci iz drugih republik, ki delajo v kmetijstvu, je 16,3% žensk. Edinole v industriji (36,5%) in v trgovini z gostin- stvom (33,3 %) zavzemajo ženske med priseljenci že pomembnejši delež. Druga značilnost, z veliko večjimi razlikami med moškimi in žen- skami, se pokaže v strukturi zakonskega stanu. Med ženskami, ki so prišle v Ljubljano iz drugih republik, je namreč mnogo večji delež po- Tabela 11 Zaposlitvena struktura priseljencev po spolu in zakonskem, stanu M O Š K I Ž E N S K E S am .: P or oč .: R az v. : (v do - ve c) S k u - p aj : D el ež : S am .: P or oč .: > N S Sk u - p aj : D el ež : °/o Gradb. 6305 5538 77 11 920 67,7 71 148 23 242 9,7 Ind. 1216 1637 28 2 881 16,3 643 968 47 1658 66,6 Trg. 279 435 5 719 4,1 128 217 12 357 14,3' Prom. 189 415 3 607 3,4 18 47 3 68 2,7 Komun. 485 758 5 1 248 7,1 45 70 4 119 4,8 Kmet. 100 146 1 247 1,4 12 36 — 48 1,9 Skupaj.: 8574 8929 119 17 622 100,0 917 1486 89 2492 100,0 (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 48 Milan Natek ročenih (59,6%) in razvezanih (oziroma v zelo redkih primerih tudi vdov; 3,6%) kot pri moških (50,7% oziroma 0,7%). Seveda je delež poročenih žena, zaposlenih v posameznih vejah gospodarstva, dokaj različen. Najvišji je pri zaposlenkah v kmetijstvu (75 %) in v prometu (69,2 %), medtem ko se v drugih dejavnostih giblje med 58,5% (in- dustrija) in 61,2 % (gradbeništvo). Največ neporočenih moških je za- poslenih v gradbeništvu (53 %), a najmanj v prometu (31,2 %). V vseh drugih zaposlitvenih panogah je bila v letu 1966 več kot polovica za- poslenih priseljencev že poročenih. Potrebno je še poudariti, da velika večina zakonskih mož, katerih žene so zaposlene v Ljubljani, dela v ljubljanskih podjetjih; le tu in tam se primeri, da je mož zaposlen izven Ljubljane, in še to le za krajši čas. Osnovna težnja priseljenih in za- poslenih zakoncev je, da so zaposleni v istem kraju, ni pa nujno, da tudi v istem podjetju ali pa v isti veji gospodarstva. Tabela 12 Regionalna struktura priseljencev po spolu in zakonskem stanu M O S K I Ž E N S K E Področje: S a m .: P or oč .: R az v. : S k u - p a j: D el ež i •/o S a m .: P or oč .: 1 R a zv .: S k u - p a j: »J Gradbeništvo Industrija Trgovina Promet Komunala Kmetijstvo 8 702 1 031 205 192 833 141 717 40 6 9 47 6 606 65 4 11 22 25 10 025 1 136 215 212 902 172 23 1 1 1 121 7 1 4 3 24 4 1 28 6 2 1 1 S k u p a j 11 104 825 733 12 662 25 1 160 5 38 Po področjih: Bosna in Hercegovina Črna gora Hrvatska Makedonija Srbija in Vojvodina Kosovo in Metohija 5 489 56 3 736 108 856 859 446 5 289 2 51 32 237 381 7 95 13 6 172 61 4 406 117 1 002 904 1 11 2 5 6 1 135 1 23 1 1 1 3 17 1 8 3 9 S k u p a j 11104 825 733 12 662 25 1 160 5 38 poslencev nad starejšimi ni samo pokazalec njihove izredno močne mobilnosti, ki je sicer med pomembnimi prvinami preseljevanja člove- ške delovne moči; v njej so začrtane tudi številne druge ugodnosti in prednosti, ki jih ponavadi poraja mladostni polet delovne sile. Toda številne prednosti teh ugodnosti so zaradi slabe kvalifikacijske struk- ture priseljenih zaposlencev tako močno zabrisane, da pri večini de- lavcev, kakor tudi v celotni stopnji njihove storilnosti, ne pridejo do kakršnega koli močnejšega izraza. Med mladimi priseljenci je izredno veliko število že poročenih delavcev. Čeprav temu pojavu v naši podrobni razčlenitvi gradiva nismo posvetili večje pozornosti, pa smemo vseeno postaviti naslednjo domnevo: mnogo mladih delavcev je že pred poroko, še prav posebno 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 59 dejavnosti in po regionalni strukturi priseljencev; stanje 1966) SFRJ PRISELITVE V SR SLOVENIJO v V oj vo d in i n a K os ov em v d ru gi h re p u bl ik ah sk u p aj : na ob m oč ju m es ta L ju b lj an e na ob m oč ju lj . ob či n d ru gj e v S lo ve n ij i m 0. 3 m Cfl s k u p n o št ev il o za je ti h : št ev il o v L j. za p os le n ih : de le ž (v • /.) za je tj a: 40 5 222 436 30 109 575 10 822 12162 89,2 3 — 18 160 30 30 220 1 374 4 539 30,4 1 — 5 19 — 3 22 242 1076 22,5 1 — 6 50 3 25 78 296 675 43,8 — 1 5 91 7 2 100 1 007 1 367 73,7 — — 24 29 5 2 36 232 295 78,7 45 6 280 785 75 171 1031 13 973 20114 69,5 30 1 185 209 19 42 270 6 627 8 825 75,0 2 1 6 9 — 2 11 78 150 52,0 9 1 29 431 35 97 563 4 998 7 618 62,6 4 1 11 13 1 6 20 148 269 55,0 — 2 33 107 17 21 145 1 180 2 084 53,7 — — 16 16 3 3 22 942 1 168 80,7 45 6 280 785 75 171 1031 13 973 20 114 69,5 pa po njej, odšla z doma za vsakdanjim kosom kruha in za zaslužkom. Ustvaritev lastnega družinskega žarišča — gospodinjstva zahteva sred- stva, ki jih delo doma na kmetiji ali druga zaposlitev v domačem kraju ne nudita dovolj. Zato je med temi mladimi priseljenci izredno veliko število sezonskih delavcev: spomladi vstopijo v delovno razmerje, jeseni ga prekinejo. Čeprav imajo doma zemljo in dom, se vseeno zaposle za leto ah dve (morda celo za več let): zaslužek jim je potreben za pre- ureditev, včasih tudi za gospodarsko preusmeritev domačije. Številni so nagibi, ki usmerjajo in vodijo ljudi s podeželja v mesto, z gosto- obljudenih agrarnih predelov v industrijsko in sploh v gospodarsko razvita območja. In čeprav so se v začetku mnogi priseljenci odločili za eno ali morda celo za več zaporednih sezonskih zaposlitev izven (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 60 Milan Natek svoje domačije, pa se kasneje pokaže, da so zelo redki med njimi, ki se po nekaj letih vrnejo na svoje domačije. Velikanska večina se vedno bolj in bolj oddaljuje od zemlje, ki jih je zredila. Zato se pri njih ijz leta v leto podaljšuje zaposlitev; vse redkeje se vračajo na svoje do- move in vse bolj postajajo mobilni. Preseljujejo se iz kraja v kraj, a kjer se jim ponudijo ugodni delovni in življenjski pogoji, se ustavijo in stalno zaposle. S tem pa se znova prične vživljanje v novo socialno okolje z vsemi dobrimi in bolečimi posledicami. REGIONALNA STRUKTURA V LJUBLJANI ZAPOSLENIH PRISELJENCEV 2e večkrat nakazane razlike med priseljenci, ki so prišli v Ljub- ljano iz različnih predelov države, nas nehote pritegnejo, da se še v podrobnostih seznanimo z njihovo regionalno strukturo. Kajti v njej so začrtane številne posebnosti, ki povzročajo tudi nešteto problemov pri vzajemnem vživljanju priseljencev v nove delovne in družbene navade, kakor tudi v prilagojevanju novemu socialnemu okolju. 2e v prejšnjem poglavju smo spoznali, kako so v nekaterih demografskih in ekonomskih značilnostih priseljencev trdno zakoreninjene pokrajin- ske posebnosti. Vsekakor daje pokrajinski okvir mnogim priseljencem nezbledljive sledi, ki se še dolgo časa kažejo v najrazličnejših potezah v njihovem vsakdanjem življenju. Obenem pa s pregledom regionalne strukture priseljenih delavcev najbolje spoznamo prostorsko gibljivost človeške delovne moči, ter smeri in jakosti selitvenih tokov, ki so sre- dotežno usmerjeni proti vsem močnim gospodarskim in družbenim središčem. Poleg tega nam poznavanje regionalne strukture priseljenih delav- cev omogoča podrobnejšo razčlenitev zgodovinskih in družbenih čini- teljev, ki so v posameznih obdobjih raznovrstno vplivali na preneka- tere strukture (demografske in ekonomske) naših priseljencev. Prav v njih se naj trd o vratne je držijo nekateri že davno preživeli, toda v ljudeh z zakoreninjeno tradicijo podedovani nazori. Razkroj stoletnega patriarhalnega življenja je tem hitrejši in tem temeljitejši, čim moč- nejša in vsestransko pogojena je razkrojevalna moč, ki jo poraja so- dobni gospodarski potencial na določenem območju. Cim bliže smo gospodarskemu, družbenemu, kulturno-prosvetnemu središču, tem prej in hitreje se v prebivalstvenih strukturah pokažejo korenite spremembe. Toda kadar pojenjujejo, ali celo usahnejo moči gospodarskega razvoja, zaznamo tudi zastoje v teh spremembah. Za podrobnejši pregled o regionalnem izvoru naših priseljencev nam pač ne zadostuje okvir republik. Pregled samo po republikah bi nam podobo odselitvenih področjih celo zabrisal. Zato bomo izvor pri- 464 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 61 seljencev prikazali po demografskih rajonih prve in druge stopnje (prim. tabelo 19 in 20, si. 1 in 5).41 V letu 1966 je bilo v Ljubljani zaposlenih največ priseljencev iz SR Bosne in Hercegovine, in sicer 8825, t. j. 43,9% (prim. tabelo 19). Tudi priseljenci s Hrvatskega zavzemajo zelo visoko število — 7618, t. j. 37,9 % vseh v Ljubljani zaposlenih priseljencev. Desetina delavcev iz drugih republik je prišla iz območja Srbije in Vojvodine, 5,8 % s Kos- meta, 1,3 % s področja Makedonije in 0,8 % iz Črne gore. Med pri- seljenci je 2492 ali 12,4 % žensk. Toda največ žensk je prišlo iz Hrvat- ske (1469 ali 58,9%), znatno manj iz Bosne in Hercegovine (525, t. j. 21,1 %), iz Srbije in Vojvodine (17,4 %), samo po 1,1 % iz Črne gore in Makedonije, ter 0,4 % s Kosmeta. Tabela 19 Regionalna in zaposlitvena struktura v Ljubljani zaposlenih priseljencev v letu 1966 Področje: Grad- beništvo : Indu- strija: Trgo- vina: Pro- met: Kme- tijstvo: Komu- nala: Skupaj: ž. sk. ž. sk. ž. sk. ž. Sk. ž. sk. ž. sk. ž. sk. SR BiH 59 6 152 345 1259 76 361 8 238 1 115 36 700 525 8 825 SR C G 3 56 20 67 4 11 - 8 - - 1 8 28 150 SR Hrv. 147 4 162 962 2097 212 457 49 306 47 164 52 432 1469 7 618 SR. Mak. - 112 25 100 3 15 - 19 - 2 - 21 28 269 Srbija z Vojvodino 31 842 299 869 62 179 11 90 — 10 30 94 433 2 084 Kosmet 2 833 7 147 — 53 — 14 — 4 — 112 9 1 168 Skupaj 242 12162 1658 4539 357 1076 68 675 48 295 119 1367 2492 20 114 Precej drugačna je zaposlitvena struktura priseljencev s posamez- nih območij. V njej prihajajo do polne veljave naj razno vrstne j še go- spodarske in zgodovinsko-družbene razlike med po edinimi predeli države. V gradbeništvu dela 50,6 % delavcev iz Bosne in Hercegovine, 34,2 % iz SR Hrvatske, iz Srbije in Vojvodine ter s Kosmeta po 6,9 %. Toda v industriji in obrti je bilo zaposlenih 4539 priseljencev, od ka- terih jih je iz Hrvatske 46,2 %, 27,8 % iz Bosne in Hercegovine, 19,2 % iz Srbije in Vojvodine. Podobno izstopa med zaposlenci v trgovini in v prometu delež priseljencev s Hrvatske in Bosne, medtem ko je v komunali zaposlenih največ delavcev iz Bosne in Hercegovine (700), slede priseljenci iz Hrvatske (432), Kosmeta (112), Srbije in Vojvodine (94) itd. Te splošne značilnosti v regionalni in zaposlitveni strukturi priseljencev pa bomo. podrobneje razčlenili v naslednjih odstavkih.i 41 Šema stalnih rej ona za demografska istraživanja. Institut društvenih nauka, Beograd 1963. (27*) Geografski zbornik XI, 1969 4 1 9 Tabela 20 V Ljubljani zaposleni priseljenci iz drugih republik po stalnih demografskih rajonih I. in II. stopnje in po panogi dejavnosti (stanje 1966) Rajon H. stopnje Gradbeništvo Industrija Trgovina Promet Kmetijstvo Komunala Skupaj : Rajon X. stopnje žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi SR Bosna in Hercegovina 59 6152 345 1259 76 361 8 238 1 115 36 700 525 8825 Bosanska krajina 27 4099 135 672 38 255 3 95 — 61 13 594 216 5776 Grmeč 17 2360 54 346 18 151 2 51 — 16 7 480 98 3404 Kozara 9 1246 48 223 11 87 1 33 — 41 3 82 72 1712 Področje Jajca — 99 6 21 4 5 — 2 — 2 — 5 10 134 Področje Banje Luke 1 394 27 82 5 12 — 9 — 2 3 27 36 526 Bosanska Posavina 23 1609 170 439 21 74 3 118 1 43 21 71 239 2354 Ozrensko področje — 485 6 37 1 2 3 72 — 3 — 2 10 601 Srednja Posavina 3 231 15 50 3 15 — 3 — 29 — 14 21 342 Ukrina 10 512 105 248 13 41 — 29 — 8 18 37 146 875 Semberija 10 381 44 104 4 16 — 14 1 3 3 18 62 536 Osrednja Bosna 4 228 15 62 7 15 — 8 — 4 — 5 26 322 Majevica — 73 5 16 2 5 — 2 — 4 — 1 7 101 Zeniško področje 2 70 7 22 3 5 — 2 — — — 1 12 100 Visoško področje — 68 — 8 1 1 — 1 — — — 3 1 81 Sarajevo 2 17 3 16 1 4 3 — — — — 6 40 Vzhodna Bosna 2 94 9 26 4 4 1 11 3 10 16 148 Birčansko področje — 52 4 9 3 3 — 5 — 2 — 2 7 73 Sutjeska 2 42 5 17 1 1 1 6 — 1 — 8 9 75 Hercegovina 3 122 16 60 6 13 1 6 4 2 20 28 225 Trebinje 3 44 10 24 2 5 — 1 — 1 1 5 16 80 Neretva — 45 4 19 2 4 1 4 — 1 — 3 7 76 Livanjsko področje — 33 2 17 2 4 — 1 — 2 1 12 5 69 SR Črna gora 3 56 20 67 4 11 8 1 8 28 150 Severna Črna gora 1 43 10 32 3 5 — 4 — — 1 7 15 91 Črnogorsko primorje z zaledjem 2 13 10 35 1 6 — 4 — — — 1 13 59 SR Hrvatska 147 4162 962 2097 212 457 49 306 47 164 52 432 1469 7618 Slavonija 12 458 87 231 14 34 7 29 3 29 1 34 124 815 Jugovzh. Slavonija 2 69 27 63 3 7 1 12 1 6 1 12 35 169 Severovzh. Slavonija — 37 7 29 5 7 — 4 — 5 — 2 12 84 Podravska Slavonija 3 210 32 76 3 9 2 5 2 16 — 6 42 322 Posavska Slavonija 7 142 21 63 3 11 4 8 — 2 — 14 35 240 Osrednja Hrvatska 106 3265 717 1508 153 325 34 213 28 92 41 271 1079 5674 Bilogora — 118 26 60 5 13 3 9 — — — 4 34 204 Medžimurje z varaž- dinskim področjem 76 2159 466 953 80 171 16 114 21 67 31 186 690 3650 Hrvatsko Zagorje 11 720 114 240 35 69 6 42 — 8 4 44 170 1123 Gornja Posavina 1 38 12 20 5 10 — 4 — 2 1 6 19 80 Zagreb 4 37 43 88 12 21 5 16 2 3 1 7 67 172 Rajon II. stopnje Rajon I. stopnje Gradbeništvo Industrija Trgovina Promet Kmetijstvo Komunala Skupaj: žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi Pokolpje in Banija 14 193 56 147 16 41 4 28 5 12 4 24 99 445 Lika in se v. Primorje 11 249 109 218 29 47 4 46 16 21 5 61 174 642 Gorski Kotar in Lika 7 183 68 135 12 21 2 33 16 20 5 42 110 434 Hrvatsko Primorje 2 31 22 40 4 10 1 6 — 1 — 18 29 106 Istra 2 35 19 43 13 16 1 7 — — — 1 35 102 Dalmacija 18 190 49 140 16 51 4 18 22 5 66 92 487 Dalmatinska Zagora 11 118 10 41 3 8 2 7 — 7 — 10 26 191 Severna Dalmacija 2 29 21 42 5 24 — 1 — 11 4 54 32 161 Južna Dalmacija 5 43 18 57 3 19 2 10 — 4 1 2 34 135 SR Makedonija — 112 25 100 3 15 — 19 — 2 — 21 28 269 Pelagonija 14 2 13 2 2 __ 2 31 Kumanovsko področje — 15 2 6 1 1 — 2 — — — 1 3 25 Ohridsko področje — 45 7 23 — 2 — 7 — — — 10 7 87 Skopi je — 3 6 22 1 4 — 6 — — — 2 7 37 Štipsko področje — 12 5 14 — — — 1 — 2 — 1 5 30 Tetovsko področje — 14 2 11 — 4 — 1 — — — 7 2 37 Povardarje — 9 1 11 1 2 2 22 o A O ra M » N CT O Srbija in Vojvodina 31 842 299 869 62 179 11 90 — 10 30 94 433 2084 Šumadija 4 142 46 140 13 30 1 11 — 1 — 8 64 332 Beograd — 28 19 52 6 12 — 4 — — — 4 25 100 Mačva 1 18 5 11 1 2 1 1 — — — — 8 32 Podrinje — 46 9 19 — 1 — 1 — — — 1 9 68 Kolubara 1 17 2 19 4 8 — 1 — — — 1 7 46 Šumadija 1 16 10 31 1 5 — 4 — 1 — — 12 57 Podonavje 1 17 1 8 1 2 2 3 29 Starovlaški predel 74 24 72 6 15 — 11 — 1 — 9 30 182 Užičko področje • — 23 4 11 1 5 3 5 42 Področje čačka — 8 9 26 — — — 7 — — — 3 9 44 Ibar — 6 5 9 1 1 — — — 1 — — 6 17 Rasina — 11 5 17 4 6 — 1 — — — 1 9 36 Sandžak — 26 1 9 — 3 — 3 — — — 2 1 43 Vzhodna Srbija 17 113 148 416 24 76 7 26 — 5 27 54 223 690 Mlava — 12 6 17 2 5 — 4 — — — 1 8 39 Krajina 16 73 129 359 17 61 5 18 — 5 26 49 193 565 Timok 1 14 13 33 3 6 1 2 — — 1 2 19 57 Pomoravje — 14 — 7 2 4 1 2 — — — 2 3 29 Južna Morava 1 388 38 129 7 17 — 31 — 1 1 16 47 582 Niško področje — 64 7 28 2 3 — 12 — — — 2 9 109 Toplica — 119 9 28 — 5 — 6 — 1 — — 9 159 Nišava — 9 3 11 — 1 — 3 — — — 2 3 26 & s> C •S. v •c C g «-I C TO o s. < w o < a 3 Rajon XI. stopnje Rajon I. stopnje Gradbeništvo Industrija Trgovina Promet Kmetijstvo Komunala Skupaj: žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi žen. vsi Jablanica 38 11 34 4 7 7 __ 1 5 16 91 Vranjsko področje 1 158 8 28 1 1 — 3 — — — 7 10 197 Banat 3 52 16 45 2 14 4 2 21 117 Južni Banat — 25 14 31 — 7 — 3 — — — — 14 66 Severni Banat 3 27 2 14 2 7 — 1 — — — 2 7 51 Srem in Bačka 6 73 27 67 10 27 3 7 2 2 5 48 181 Južna Bačka 3 20 10 26 4 12 1 17 59 Severna Bačka 1 8 2 8 2 5 2 3 — — 2 3 9 27 Zahodna Bačka 2 16 7 12 2 4 1 3 — 1 — 1 12 37 Srem — 29 8 21 2 6 1 — 1 — — 10 58 Kosovo in Metohija 2 838 7 147 53 14 4 112 9 1168 Kosovo 1 343 2 43 — 12 — 3 — 1 — 42 3 444. Zvečan 1 240 2 40 — 21 — 3 — — — 51 3 355 Šarsko področje — 188 3 43 — 9 — 5 — — — 9 3 254 Metohija — 67 — 21 — 11 — 3 — 3 — 10 — 115 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 67 Priseljenci iz SR Bosne in Hercegovine V zadnjih letih daje SR Bosna in Hercegovina slovenskemu go- spodarstvu največ priseljene delovne sile. Tudi ljubljanska podjetja so imela v letu 1966 največ delavcev iz te republike. Med bosanskimi priseljenci v Ljubljano prevladujejo moški s 94%, priseljenk je le 6 %, ki so zaposlene največ v industriji (61 %), v trgovini z gostin- stvom (14%) ter v gradbenih podjetjih (11,2%). Nekoliko drugačna je zaposlitvena struktura moških priseljencev iz Bosne in Hercegovine: v gradbeništvu jih dela 73,4%, v industriji 914 (11%), v komunalnih podjetjih 664 ali 8 %, v trgovini in v gostinstvu 3,4 %, v prometu 2,8 % ter 1,4 % v kmetijstvu. Seveda se pokažejo med poedinimi predeli SR Bosne in Hercego- vine velike razlike (gl. tabelo 20 in si. 5). Najštevilnejši so doseljenci iz severne in zahodne Bosne. Od tod jih je bilo v letu 1966 kar 8130 ali 92,1 %. Kar 5776 ljudi je bilo iz Bosanske Krajine, kar je predstavljalo 1,2 % vse tamkajšnje delovne sile. Druga najmočnejša skupina prise- ljencev je prišla iz Bosanske Posavine (2354, t. j. 26,4%), medtem ko jih je iz vseh drugih predelov SR Bosne in Hercegovine mnogo manj (iz Osrednje Bosne 322 ah 3,6%, iz Hercegovine 225 ali 2,6% ter iz Vzhodne Bosne 148 ah 1,7%). V Slovenijo se torej priseljujejo največ prebivalci iz severozahodne Bosne, iz krajev, ki teže proti severu in proti železniški progi Dobo j—Bosanski Novi—Sunja.42 Toda tudi v okviru Bosanske Krajine in Bosanske Posavine se pokažejo razlike. Samo z območja Grmeča (t. j. iz Bos. Krajine) je prišlo v Ljubljano 3404 delavcev, kar predstavlja 37,4 % vseh v Ljub- ljani zaposlenih Bosancev. Med temi jih je največ iz občin Cazin (1560) in Velike Kladuše (1002), ki zavzemata skrajni severozahod re- publike. Leta 1966 je bilo 11,6% aktivnega, pri tem 19,2% aktivnega moškega prebivalstva cazinske občine zaposlenega v Ljubljani. Tudi Velika Kladuša je dala ljubljanskemu gospodarstvu 8,3 % vsega svo- jega aktivnega prebivalstva, pri tem 17,3 % aktivnih moških. Oglejmo si za te dve najznačilnejši občini, ki sta dali Ljubljani več kot 29 % vseh iz Bosne in Hercegovine priseljenih delavcev, še nekatere druge demografske značilnosti. Obe občini sta še vedno povsem kmečki z več kot tremi četrtinami kmetijskega prebivalstva (Cazin 75,9 %, Velika Kladuša 84,4 %). Prebivalstva, zaposlenega izven kmetijstva, je še iz- redno malo (Cazin 16 %, Velika Kladuša 12 %). Pri tem pa prebivalstvo sorazmerno močno raste, saj je rodnost — ob zmerni umrljivosti •— izredno visoka (Cazin okrog 45 %o, Velika Kladuša 42 %o). Vse to pri- speva k veliki prenaseljenosti in k izredno nizki življenjski ravni, zato pa tudi k močnemu izseljevanju ne le aktivnega, temveč tudi drugega prebivalstva. Izseljena delovna sila je zato tudi po veliki večini ne- kvalificirana: med priseljenci iz Cazina v Ljubljano je kar 71% ne- kvalificiranih delavcev, med priseljenci iz Velike Kladuše pa 69 %, kar 42 B j e l o v i t i č M., Bosanci na radu u Sloveniji. Geografski pregled, V, str. 167—168, Sarajevo 1961; prim. str. 167. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 68 Milan Natek je znatno nad poprečjem bosanskih delavcev v Ljubljani (64 %). Zna- čilna je tudi starostna struktura preseljencev v razmerju do starostne strukture vsega aktivnega prebivalstva obeh občin. Kar 42 % aktiv- nega moškega prebivalstva starosti do 20 let se je iz cazinske občine zaposlilo v Ljubljani, iz velikokladuške pa 44 %. Delovne sile v sta- rosti 21—31 let je v Ljubljani iz občine Cazin kar 33,4 %, iz občine Velika Kladuša pa 25,2 °/o, delovne sile v starosti 31—45 let iz Cazina 20 % in iz Velike Kladuše 11 %, medtem ko je prišlo starejših delavcev (nad 45 let) v Ljubljano iz občine Cazin samo še 3 % in iz občine Ve- lika Kladuša 1,3 %. S tem je seveda postala starostna sestava delovne sile, ki je ostala doma, izredno neugodna, kar prav gotovo neposredno vpliva na produktivnost in usmerjenost tamkajšnjega kmetijstva. Razen iz občin Cazin in Velika Kladuša sta s področja Grmeča dali v Ljubljano izredno veliko delovne sile še občini Bosanska Krupa (435 priseljencev) in Bihač (362), z območja Kozare občine Sanski most (686), Prijedor (215), Omarska (115) in Ključ (270). Z območja Jajca jih je prišlo največ iz občine Mrkonjič Grad (53), z banjaluškega območja pa iz občin Laktaši (84), Ivanjska (119), Banja Luka (97) in Krupa na Vrbasu (87). S področja Ozrena jih je največ prišlo iz občin D oboj (288) in Teslič (185). Iz Srednje Bosanske Posavine se jih je največ priselilo iz občin Modrica (134), Gračanica (66), Odžak (37), Gradačac (45) in Bosanski Brod (48). Z ukrinskega območja jih je prišlo v Ljub- ljano največ iz občin Bosanska Gradiška (303), Prnjavor (294) in Srbac (192), iz Semberije pa iz občin Bijeljina (362), Brčko (79) in Ugljevik (72). Z vseh drugih območij oziroma demografskih rajonov 1. stopnje se je priselilo v Ljubljano manj kot 100 delavcev. Med njimi pa so vendar delavci iz vseh občin SR Bosne in Hercegovine razen iz dveh (Barici in Ljubinje). Ta regionalni pregled porekla priseljencev gotovo odraža razno- likosti družbenogospodarske strukture posameznih predelov SR Bosne in Hercegovine. Toda močno odločilno je tudi, da sta Bosanska Kra- jina in Bosanska Posavina Sloveniji najbližja predela te republike, medtem ko se iz drugih njenih predelov delavci močno izseljujejo drugam po Jugoslaviji in v tujino. Za vse predele SR Bosne in Hercegovine sta značilna visoka stop- nja naravnega prirastka prebivalstva (v Bosanski Krajini 24,5 %o, v Bosanski Posavini 22,1 %o, v Hercegovini 18,1 %o) in visok delež kmeč- kega prebivalstva (Bosanska Krajina 60 %, Bosanska Posavina 67,5 %, Vzhodna Bosna 64,4 %, Hercegovina 41 %, toda Osrednja Bosna samo 23,6%). Velika večina prebivalstva živi na podeželju, po vaseh. Le v Osrednji Bosni, kjer so v vsej republiki najbolj razvite neagrarne de- javnosti (industrija in rudarstvo), je mestnega prebivalstva blizu 35 % (v Vzhodni Bosni 7 %, v Hercegovini in v Bosanski Posavini okrog 14%, v Bosanski Krajini 17%). Temu primerna je porazdelitev zapo- slenih izven kmetijstva: največ jih je v Osrednji Bosni (72,7%), med- tem ko jih je v vseh drugih predelih republike že mnogo manj (od 25 do 33 %). Od razlik v gospodarski usmerjenosti in zaposlitveni struk- 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 69 turi prebivalstva je odvisna višina narodnega dohodka na prebivalca. Le-ta je v Osrednji Bosni nekaj več kot dvakrat višji kakor v drugih predelih republike. Tam je najvišji tudi tisti delež dohodka na pre- bivalca, ki ga prispevata industrija in obrt (okrog 70 % vsega dohodka), medtem ko znaša ta delež v drugih predelih republike samo od 33 do 41 %. Vse to vpliva tudi na selitve in na razlike v gostoti obljudenosti. Industrijska področja privlačujejo prebivalstvo od drugod, iz kmetij- sko prenaseljenih predelov odteka delovna sila v razvitejša področja z razvejanimi industrijskimi dejavnostmi. Prav v tej luči je treba; mo- triti tudi priseljevanje bosanskohercegovske delovne sile v Slovenijo in v Ljubljano. Da nam postanejo vsi ti demografski in ekonomski dejavniki v odselitvenih predelih in demografski procesi, ki se zaradi njih porajajo, še preprosteje dojemljivi, navedimo tudi za ljubljansko območje ne- katere ustrezne podatke. Naravni prirastek prebivalstva znaša tam okrog 8,2 % o, narodni dohodek na prebivalca pa je petkrat do šestkrat višji kakor v krajih zahodne Bosne. Izven kmetijstva je zaposlenega 89% aktivnega prebivalstva, število zaposlenih na 1000 prebivalcev (540) pa je sploh najvišje v državi (na drugem mestu je Sarajevo s 475, na tretjem Zagreb s 450 zaposlenci; v Bosanski Krajini pride na 1000 prebivalcev le 138 do 170 in v Bosanski Posavini od 87 do 140 za- poslencev). Tudi višina bruto osebnega dohodka na prebivalca je v Ljubljani dvakrat višja kot v bosansko-hercegovskih predelih, ki ji dajejo delovno silo. Razlike so torej tako močne, da ni težko razumeti, če prožijo in usmerjajo celo na tako daljavo selitvene tokove človeške delovne moči. Ne velja pozabiti, da je še danes, ko se tudi SR Bosna in Hercegovina velikopotezno industrializira, tam 50,2 % kmetijskega prebivalstva in 32,5 % nepismenih, kar pomeni ogromno rezervo ne- kvalificirane delovne sile, ki je ni mogoče več zaposliti samo doma. Ker so bile te razlike v preteklosti nedvomno še močnejše, so verjetno že kmalu sprožile odtok te delovne sile. Zato se postavlja vprašanje, kdaj se je začel njen odtok v Slovenijo. B j e l o v i t i č je mnenja, da so prve večje skupine bosanskih sezoncev odšle v Slo- venijo že v letih 1956/1957. To so bili predvsem sezonski delavci iz okolice Prnjavorja, ki so se jim šele kasneje pridružili izseljenci iz območja Banja Luke in Prijedora.43 Z1 našo anketo pa smo ugotovili, da je bilo leta 1966 med zaposlenimi priseljenci iz SR Bosne in Her- cegovine v Ljubljani 9,9 % delavcev, ki so se zaposlili še pred letom 1960. Največ jih je bilo zaposlenih v prometu (21,4 %), v industriji (12,5 %) in v trgovini z gostinstvom (12,2 %), mnogo manj pa v grad- beništvu (8,9%) ter v kmetijstvu (6,1 %). Toda na novo se je samo v letu 1966 zaposlilo v Ljubljani 3379 delavcev iz SR Bosne in Herce- govine (38,3 % vseh delavcev iz te republike pri nas), med njimi je bilo tudi 152 žensk (4,5%). 43 B j e 1 o v i t i č M., o. c., str. 168. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 70 Milan Natek Tabela 21 Priseljenci iz SR Bosne in Hercegovine po letu zaposlitve v Ljubljani (stanje 1966) Dejavnost: do I960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 Gradbeništvo 550 197 338 575 927 945 2620 Industrija 155 56 98 194 258 159 339 Trgovina 44 8 19 51 67 78 94 Promet 51 11 20 42 59 37 18 Kmetijstvo 7 2 3 9 18 21 55 Komunala 68 24 32 47 106 170 253 Skupaj : 875 298 510 918 1435 1410 3379 Delež v Ljubljano priseljenih Bosancev, ki so se v letu 1966 vklju- čili v naša podjetja, je po posameznih vejah gospodarstva naslednji (prim. tudi tabelo 20). Največ jih je med zaposlenci v kmetijstvu (47,8 %), v gradbeništvu (42,6 %) in v komunalnih dejavnostih (36,2 %), mnogo manj pa se jih je priključilo priseljencem iz prejšnjih let, ki I \ \ \\ / / l — / \ \ 1 / \ i»*** 4"" ' _ 2 .. 3' =3= — — " - - - SI. 13. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih priseljencev iz SR Bosne in Hercegovine (1 = gradbeništvo, 2 = industrija, 3 — komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo, 5 = promet) Fig. 13. The dynamics of employment according to branches of activities of workers from the Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina employed in 1966 in Ljubljana. (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping, 5 — traffic) 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 71 SI. 14. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti zaposlenih delavcev, ki so se iz SR Bosne in Hercegovine priselili v Ljubljano v letu 1966 (1 = grad- beništvo, 2 = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in go- stinstvo) Fig. 14. The dynamics of employment according to branches of activities of employed workers who immigrated from the Socialist Republic of Bosnia and Herzegovina in 1966 (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping) delajo v industriji (27 %) in v trgovini z gostinstvom (26 %) in v pro- metu (samo 7,6 %). V zaposlitvenem režimu bosanskih priseljencev v Ljubljano ni večjih razlik od splošnih značilnosti, ki smo jih že opisali za vse priseljence iz drugih republik (gl. si. 13 in 14). Marec in september sta tudi pri njih meseca, ko se jih je v Ljubljani za- poslilo največ, obenem pa jih je tudi največ odšlo. V prvi četrtini leta se je v vseh dejavnostih zaposlilo od 22 % (trgovina, industrija) do 33 % (komunala) priseljencev. Toda koncem junija je že delala, več. kot polovica priseljencev (v gradbeništvu, komunali, trgovini po 55 %, v kmetijstvu pa že 75 %). V zadnji četrtini leta je v naših podjetjih dobilo zaposlitev od 13 % (v gradbeništvu) do 25 % (v industriji) pri- seljenih delavcev iz Bosne in Hercegovine. Toda v prvi polovici leta je iz podjetij v Ljubljani odšlo 580 Bosancev, kar predstavlja okrog 45% vseh letnih prekinitev delovnega razmerja. V tem času jih je soraz- merno najmanj odšlo iz kmetijstva (16 %) ter iz prometnih dejavnosti (36 %), v vseh drugih vejah gospodarstva pa zavzemajo takratne pre- kinitve delovnega razmerja okrog 45 % vseh letnih izstopov. V zadnji četrtini leta je odšlo največ delavcev, ki so bili zaposleni v kmetijstvu (76 %), v industriji in v prometu ter v gradbeništvu, trgovini in v go- stinstvu (okrog 20%). (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 72 Milan Natek Tudi v letu 1966 se je v Ljubljani zaposlilo več delavcev iz SR Bosne in Hercegovine, kakor pa jih je odšlo iz ljubljanskih podjetij. Zato znaša zaposlitveni saldo -f- 795 (3379 delavcev se je v tem letu na novo zaposlilo). Prav zaradi tega se je število v Ljubljani zaposle- nih delavcev iz Bosne in Hercegovine povečalo za 14,5 %. Najbolj se je povečalo v gradbeništvu + 600 (17 %) in v industriji + 109 (ali za 11,7%), mnogo manj pa v trgovini ( + 3 1 ali za 11,6%), v komunali ( + 45 ali 7,5 %), v kmetijstvu ( + 17 ali za 28 %) in v prometu ( + 4 ali 1,8%). Vse te številke nam pokažejo, da se je v letu 1966 število bosan- skih delavcev v ljubljanskih podjetjih zvišalo močneje kot pa skupno število priseljencev iz vse države. To pa pomeni, da so se delavci iz Bosne in Hercegovine trdneje oprijemali delovnega mesta kot pa drugi priseljenci. In ob sklepu smemo zapisati še naslednje: s tistih področij SR Bosne in Hercegovine, ki imajo z našo republiko negativno sehtveno bilanco, je dobila Ljubljana največ delavcev. To je tem važnejše, ker selitve delovne sile sčasoma sprožijo tudi preseljevanje vzdrževanega prebivalstva v tista območja, ki so že zaposlila priseljene delavce. Priseljenci iz SR Hrvatske Hrvatska je druga republika v Jugoslaviji, ki daje ljubljanskemu gospodarstvu največ delavcev. Pri tem ne smemo prezreti, da je Hrvat- ska naša mejna, sosednja republika: delovna sila iz mnogih vzhodnih predelov Slovenije odhaja v večja in močnejša zahodnohrvatska indu- strijska središča (npr. v Zagreb, Karlovec, Samobor, Varaždin idr.),44 medtem ko je veliko število delavcev iz Medžimurja, Hrvatskega Za- gorja, iz Like ter iz Dalmacije zaposlenih v industrijskih in gradbenih podjetjih severovzhodne Slovenije kakor tudi drugje po slovenskem ozemlju. V letu 1966 smo našteli v Ljubljani 7618 delavcev iz Hrvat- ske. Med njimi je presenetljivo visok odstotek delavk — 19,3 %. Pre- cejšnje so razlike v zaposlitveni strukturi: 65,3% moških s Hrvatskega je zaposlenih v gradbeništvu (v oklepaju ustrezni delež za ženske, 10%), 18,1% v industriji (65,6%), 6,3 % v kmetijstvu (3,2%), 4,2% v trgovini in v gostinstvu (14,4 %) ter v prometu (3,3 %) in 1,9 % v komunalnih dejavnostih (3,5 %). Tudi na Hrvatskem so se izoblikovala posamezna izrazita območja, ki dajejo svojo delovno silo ljubljanskemu gospodarstvu. Skoraj tri- četrt priseljencev, ki so bili v letu 1966 zaposleni v Ljubljani, je prišlo iz Osrednje Hrvatske (5674 delavcev), med njimi je 19% žensk; iz 44 2 u 1 j i d S., Zagreb i okolica. Uticaj gradskog organizma na regiju. II. del; Geografski glasnik, XXVII , str. 39—147, Zagreb 1965; prim. str. 42 do 43, 89. K u r t e k P., Varaždin. Funkcionalni odnosi grada i okolice. Geografski glasnik, XXVI , str. 183—217, Zagreb 1964; prim. str. 201—202 in 208. Ž a g a r M., o. c., str. 111—112, 117—119. 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji... 73 Slavonije se je priselilo v Ljubljano 815 delavcev (t. j. 10,7 %), iz Like in Severnega Primorja 642 (8,4%) ter iz Dalmacije 487 (6,4%). Na Medžimurje z varaždinskim območjem odpade kar 48 % vseh priseljencev iz Hrvatske v Ljubljano. Od tam je prišlo v Ljubljano tudi 690 priseljenk, kar predstavlja 47 % hrvatskih delavk v našem glavnem mestu. Drugo izrazitejše območje je Hrvatsko Zagorje, ki je dalo ljub- ljanskemu gospodarstvu 1123 delavcev (t. j. 14,7% priseljencev iz Hrvatske), med katerimi je tudi 170 delavk. Pokolpje, Banija ter Gor- ski Kotar z Liko so še pomembna območja, saj je tudi od tam prišlo v Ljubljano veliko delavcev (445 oziroma 434 priseljencev). Toda v mejah navedenih področij lahko ugotovimo po podatkih za občine še nekatera ožja izrazita emigracijska območja, čeprav se po intenzivnosti priseljevanja v Ljubljano ne morejo kosati z nekaterimi najbolj izrazitimi iz SR Bosne in Hercegovine. Na prvem mestu med njimi je občina Čakovec. Od tam se je v Ljubljano priselilo 724 delav- cev, kar predstavlja 9,5 % vseh hrvatskih delavcev v Ljubljani. Močan je bil dotok tudi iz drugih občin Medžimursko-varaždinskega demo- grafskega rajona 1. stopnje (Dekanovec 496, Donji Kraljevec 453, Mur- sko Središče 409, Prelog in Strigova okrog 300 delavcev). Nobena med občinami tega območja ni dala manj kot 100 delavcev. Iz Hrvatskega Zagorja so največ prispevale občine Pregrada (340), Ivanec (324), Le- poglava (182), Klanjec (83), Zlatar (57) itd. Tudi iz Zagreba se je 138 delavcev preselilo v Ljubljano. Z območja Pokolpja in Banije je pri nas največ delavcev iz občin Ozalj (144), Zumberak (102), Duga Resa (89), Karlovec (47). Iz Gorskega Kotarja in Like zavzemajo najvidnejše mesto občine Slunj (125), Brinje (58) in Čabar (43). V Jugovzhodni Slavoniji je treba omeniti občino Djakovo, od koder je prišlo v Ljub- ljano 69 delavcev, v Podravski Slavoniji pa občini Virovitico (62) in Podravsko Slatino (81). V Posavski Slavoniji je dala občina Nova Gra- diška 53 delavcev, a v Severni Dalmaciji občina Posedarje 55 delavcev, zaposlenih v glavnem v ljubljanskih komunalnih dejavnostih. Kar je še drugje v SR Hrvatski občin, ki so dale ljubljanskim podjetjem de- lovno silo, so je dale manj kot po 50 zaposlencev. Tudi za hrvatska območja, ki dajejo največ delavcev Ljubljani, so prav značilna nekatera demografska in ekonomska obeležja. Naravni prirastek prebivalstva je sicer povsod na Hrvatskem nižji kot v Bosni in Hercegovini: v Pokolpju in Baniji znaša samo 7,3 %o, v Hrvatskem Zagorju 8,4 %o, v Medžimurju ter v varaždinskem območju 10,2 %o, v Gorskem Kotarju in v Liki 11,3 %o itd. Pač pa imajo vsa navedena ob- močja nad polovico kmečkega prebivalstva (od 53 do 63 %). Stopnja zaposlenosti (preračunana na 1000 prebivalcev starih nad 10 let) je sicer skoraj povsod višja kot v Bosni in Hercegovini, vendar še zmeraj nizka (Hrvatsko Zagorje 160, Pokolpje in Banija 174, Medžimurje 182, Gor- ski Kotar z Liko 205, Dalmatinska Zagora 98, na področju Bilogore 120 itd.). Tudi v deležu dohodka, ki ga dajeta na osebo industrija in obrt, so močno zarisane značilne poteze manj razvitih področij (v po- prečju 36—58 %). Taka poteza je tudi izredno visok delež avtohtonega (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 74 Milan Natek prebivalstva v vseh tistih občinah, ki so dale Ljubljani največ prise- ljenih delavcev (nad 75 % ga imajo občine Dekanovec, Donji Kraljevec, Ivanec, Vinica, med 70 in 75 % pa občine Cakovec, Mursko Središče, Pregrada, Prelog idr.). Gre torej za značilnosti, ki nujno prožijo iz- seljevanje močnega deleža vsega aktivnega prebivalstva. Izseljenci v Ljubljano so pomenili dokaj močan delež vsega aktivnega prebivalstva v občinah Novi Marof (18,3 %), Ludbreg (16,3 %), Prelog (14,3 %), Mur- sko Središče (10,5 %) itd. Tabela 22 Priseljenci iz SR Hrvatske po letu zaposlitve v Ljubljani (stanje 1966. leta) Dejavnost: do I960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 Gradbeništvo 852 222 284 427 613 719 1045 Industrija 469 126 161 281 394 251 415 Trgovina 72 22 21 49 110 72 111 Promet 90 19 17 57 52 43 28 Kmetijstvo 28 13 10 21 26 19 47 Komunala 77 18 23 37 48 86 143 Skupaj : 1588 420 516 872 1243 1190 1789 Prebivalstvo sosednjih predelov Hrvatske se je začelo zaposlovati na Slovenskem že kmalu po vojni. Okrog 21 % delavcev s Hrvatskega se je v Ljubljani zaposlilo že do leta 1960. 2e od leta 1960 dela v ljub- ljanskem prometu 29,4 % hrvatskih delavcev, ustrezni delež zaposlenih v njeni industriji znaša 22,4 %, v gradbeništvu 20,3 %, v trgovini in v gostinstvu 15 %, v komunalnih dejavnostih 18 ter 17 % v kmetijstvu, šele leta 1966 se je zaposlilo v Ljubljani 23,6 % vseh tam zaposlenih delavcev iz SR Hrvatske (prim. tabelo 22). Tudi njihov delež je po posameznih vejah gospodarstva zelo raznolik: v komunalnih podjetjih v Ljubljani se je zaposlilo v tem letu 33 % vseh tam zaposlenih hrvat- skih delavcev, v kmetijstvu 29 %, v gradbeništvu 25 %, v trgovini in v gostinstvu 24 %, v industriji 20 %, v prometu pa samo 9 % (prim. tabelo 22). Razlika med moškimi in priseljenkami se pokaže v tem, da so ženske mnogo bolj kot moški »priklenjene« na delovno mesto. Iz časa do leta 1960 jih je v Ljubljani 21%, iz leta 1964 20 %; v letu 1966 pa se je na novo zaposlilo 280 ali 19 % vseh delavk iz SR Hrvatske. Najmočnejši znaki sezonstva se tudi med hrvatskimi doseljenci pokažejo pri tistih, ki so vključeni v kmetijske in komunalne dejav- nosti. V prvi tretjini leta se je zaposlilo 56,3 % vseh tistih hrvatskih priseljencev, ki so našli delo v kmetijstvu; v zadnjih štirih mesecih v letu pa samo* 12,3 %. Tudi v komunalnih dejavnostih se je do meseca 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 75 maja zaposlilo 53 % priseljencev, v zadnji tretjini leta pa 24 %. V vseh drugih panogah gospodarstva (tudi v gradbeništvu) pa ni čutiti kakrš- nih koli močnejših vplivov sezonstva. V prvi tretjini leta se je zaposlilo v gradbeništvu 34 % delavcev iz Hrvatske, v zadnji tretjini leta pa še vedno 30 %. Podobno je v industriji pa v trgovini z gostinstvom ter v prometu: do konca meseca aprila je stopilo v delovno razmerje okrog 29 do 33 % v teh panogah zaposlenih hrvatskih priseljencev, v zadnjih štirih mesecih pa 34 % (gl. sliko 15). SI. 15. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih priseljencev iz SR Hrvatske (1 = gradbeništvo, 2 = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo, 5 = promet) Fig. 15. The dynamics of employment according to branches of activities of workers from the Socialist Republic of Croatia employed in 1966 in Ljub- ljana (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — com- merce and hotel keeping, 5 — traffic) Do podobnih spoznanj pridemo pri razčlenitvi podatkov za leto 1966. Pri delavcih v kmetijstvu in v komunalnih podjetjih je sezonstvo še močneje poudarjeno kot v prejšnjih letih. Do začetka maja se je v kmetijstvu zaposlilo 64 % delavcev, v komunali 60 %, od septembra naprej pa v kmetijstvu le še 2 %, v komunalnih dejavnostih 15,4%. Pri zaposlovanju hrvatskih delavcev v trgovini oziroma v gostinstvu opa- zimo v tem letu tudi močnejši ritem sezonstva kot v prejšnjih. V prvi tretjini leta je dobilo zaposlitev 29 % delavcev, od maja do konca av- gusta 25 % in v zadnjih štirih mesecih leta 1966 pa kar 46 % (gl. si. 16). Do konca meseca aprila je iz ljubljanskih podjetij odšlo 38 % delavcev, ki so» v tem letu izstopili iz delovnega razmerja, v naslednjih štirih mesecih 31 %, 486 ali 31 % pa v zadnji tretjini leta. V prvem (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 76 Milan Natek se iz SR Hrvatske priselili v Ljubljano v letu 1966 (1 = gradbeništvo, 2 = = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo) Fig. 16. The dynamics of employment according to branches of activities of employed workers who immigrated from the Socialist Republic of Croatia into Ljubljana in 1966 (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping) štirimesečnem razdobju jih je največ odšlo iz gradbeništva (405 ali 38%), iz industrije (123 ali 43%) ter iz kmetijstva (15 ali 47%). V zadnji tretjini leta pa je opustilo zaposlitev največ delavcev v trgovini in v gostinstvu (46 %) in v komunali (40 %), mnogo manj pa v kme- tijstvu, prometu, gradbeništvu ter v industriji (gl. sliko 16). Neposreden odraz predočenega zaposlitvenega režima se pokaže v zaposlitvenem saldu. V letu 1966 se je število delavcev iz Hrvatske, ki so bili zaposleni v Ljubljani, povečalo za 3,5 %, kar pomeni mnogo manj kot pa je znašal porast vseh v Ljubljani zaposlenih priseljencev (10 %). Število hrvatskih delavcev — zaposlenih v gradbeništvu — se je zmanjšalo za 1,1 % (od 3117 na 3082 zaposlencev), število v prometu zaposlenih pa se ni spremenilo. Porast v industriji zaposlenih znaša 7,5% (od 1682 na 1808), v kmetijstvu za 13% (od 117 na 132), v trgo- vini za 14 % (od 346 na 394) in v komunalnih dejavnostih od 289 na 341, t. j. za 18 %. Potemtakem je bilo ob koncu leta 1966 v Ljubljani zaposlenih 206 hrvatskih delavcev več kot pa v začetku leta (5829 oziroma 6035). 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 77 Priseljenci iz ožje Srbije in Vojvodine S področij SR Srbije je med ljubljanskimi priseljenci 3252 delav- cev (16,1%). Od tega jih je s Kosova in Metohije 1168 ali 36%. Pri- seljence s Kosmeta označujejo številne posebnosti, ki dajejo pred- vsem narodnostni skupini Albancev svojska obeležja. Prav zato smo se odločili, da obravnavamo v besedilu in v tabelah priseljence s Kosmeta posebej in tiste z ostalega ozemlja SR Srbije posebej. V ljubljanskih podjetjih je leta 1966 delalo 2084 delavcev iz ožje Srbije in Vojvodine. Med njimi je presenetljivo visok delež priseljenk (20.8 % ali 433 delavk), ki so si po pretežni večini poiskale zaposlitev v industrijskih ali obrtnih obratih (69%). Presenetljivo je tudi, da je kar 41,7% priseljencev iz ožje Srbije in Vojvodine dobilo zaposlitev v industriji, 40,3% v gradbeništvu (delež žensk 7,3%), 8,6% (žensk 14.3 %) v trgovini, 4,4 % (žensk 2,5 %) v prometu, 4,5 % (6,9 % žensk) v komunalnih podjetjih. V kmetijstvu pa se je zaposlilo sploh samo 10 priseljencev iz Srbije. V ožji Srbiji in Vojvodini ne opazimo več tako izrazitih izselit- venih področij kot na Hrvatskem ali v Bosni. Samo nekaj ožjih ob- močij (s stalnih statističnih rajonov I. stopnje) izkazuje več kot 100 priseljencev (Timoška Krajina 565, Vranjska kotlina 197, Topliška po- krajina 159, Niško področje 109 in območje Beograda 100). Od obsež- nejših območij (rajonov II. stopnje, prim. tabelo 20) sta najmočnejši Vzhodna Srbija (690) in Južna Morava (582), za njima je Šumadija (332), medtem ko je iz Starovlaškega predela samo 182 delavcev v Ljubljani. S področja Vojvodine se je priselilo v Ljubljano iz Srema in Bačke 181, iz Banata pa 117 delavcev. Od v Ljubljani zaposlenih delavk iz ožje Srbije in Vojvodine pa jih je kar 51,5 % iz Vzhodne Srbije (32,2 % priseljencev od tam); 15% jih je iz Šumadije (19% pri- seljencev je od tam) in 11 % iz Srema in Bačke (26,5% priseljencev od tam). Največ srbskih delavcev je prišlo iz negotinske občine (364, 20.4 % vseh priseljencev iz ožje Srbije in Vojvodine v Ljubljani). Obe- nem pa je v tem številu zajetih 13,4 % aktivnega prebivalstva občine Negotin (pri ženskah celo 14,6 %). Tudi iz občine Jabukovac (iz Timo- ške Krajine) je v Ljubljani okrog 9 % aktivnega prebivalstva. S pod- ročja Južne Morave je prišlo v Ljubljano samo iz občine Vladičin Han 132 delavcev, kar pomeni 10,1% vsega tamkajšnjega aktivnega prebi- valstva. Iz občine Žitoradja pa je bilo tudi 7,3 % njenega aktivnega prebivalstva na delu v Ljubljani. Timoška Krajina, ki je dala Ljubljani največ priseljencev, ima še danes izredno visok delež kmetijskega prebivalstva. Ako izvzamemo urbana naselja z močnejšimi neagrarnimi funkcijami (Bor, Majdanpek, Knjaževac, Zaječar), prevladujejo v glavnem območja z več kot 80% kmetijskega prebivalstva, medtem ko je delež aktivnega prebivalstva, zaposlenega v kmetijstvu, povsod nad 80 %. Občina Jabukovac je imela v letu 1961 92 % kmetijskega prebivalstva in kar 95 % v kmetijstvu zaposlenih, občina Brza Palanka 90 % oziroma 93 %, Salaš 85 % in 91 %, (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 78 Milan Natek Negotin 72 % in 83 % itd. Kljub še vedno izrazito kmečkemu značaju Timoške Krajine, pa je večina priseljencev od tam' v Ljubljani za- poslena v industrijskih ali obrtnih podjetjih (64%); v trgovini jih je zaposlenih 11 %, v gradbeništvu 13 % in v komunalnih dejavnostih 9 %. Vendar je med njimi kar 79 % nekvalificiranih delavcev, 14 % polkva- lificiranih in samo 7 % delavcev s strokovno usposobljenostjo. Tudi za srbska območja, od koder so se k nam priselili delavci, je značilna močna depopulacija. Stopnja naravnega prirastka je sicer zelo različna (od samo 2,6 %o v Timoški Krajini do 15 %o v Vranjski kotlini), zato pa je povsod izredno nizek narodni dohodek na prebivalca (1040 oziroma 760 novih dinarjev v Vranjski kotlini), nizek odstotek nekme- tijskega prebivalstva (23% oziroma 33%), nizka stopnja zaposlenosti (94 oziroma 89 oseb na 1000 preb., starih nad 10 let; v Ljubljani 540!), pa tudi v strukturi dohodka na osebo sta industrija in obrt zelo malo zastopani (30 % oziroma 23 % v območju Vranja). Vse to je v nedavni preteklosti pospeševalo izseljevanje in zaposlovanje tamkajšnjega pre- bivalstva v drugih predelih naše države. Tabela 23 Priseljenci iz ožje Srbije in Vojvodine po letu zaposlitve v Ljubljani (stanje 1966) Dejavnost: do i960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 Gradbeništvo 29 26 29 92 125 153 388 Industrija 107 37 57 103 202 145 218 Trgovina 15 4 5 16 52 26 61 Promet 12 5 6 17 26 15 9 Kmetijstvo — 1 — 1 3 3 2 Komunala 4 2 2 2 13 23 48 Skupaj : 167 75 99 231 421 365 726 V različnih panogah dejavnosti je leto vključitve srbskih delavcev v ljubljanska podjetja zelo raznoliko (gl. tabelo 23). Med delavci, ki so zaposleni v komunali in v gradbeništvu, se jih je največ (51 % v ko- munali in 46 % v gradbeništvu) zaposlilo v zadnjem letu (1966), ustrezna odstotka zaposlencev v trgovini in industriji sta 34 % in 25 %. V zadnjih treh letih se je zaposlilo v Ljubljani 72,5 % priseljencev iz ožje Srbije in Vojvodine. V letu 1964 in kasneje je dobilo zaposlitev v komunali kar 89 % srbskih delavcev, ki delajo' v teh dejavnostih, v kmetijstvu 80 %, v gradbeništvu 79 %, v trgovini 78 %, v industriji 65 % in v prometu 56 %. Vse to nam dovolj nazorno pokaže, da se je najmočnejše priseljevanje delavcev iz ožje Srbije (in deloma tudi iz 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji... 79 SI. 17. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih priseljencev iz ožje Srbije in Vojvodine (1 = gradbeništvo, 2 = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo, 5 = promet) Fig. 17. The dynamics of employment according to branches of activities of workers from Serbia and Voivodina employed in 1966 in Ljubljana (1 — con- struction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping, 5 — traffic) Vojvodine) v Slovenijo pričelo šele v zadnjih letih. Nedvomno so se ljudje iz agrarno preobljudenih predelov izseljevali že mnogo prej, toda povečini v Beograd oziroma v Vojvodino. Po podatkih popisa prebi- valstva 1961. leta moremo izračunati, da znaša selitveni saldo za pod- ročje Južne Morave — 122 263 ljudi, za Vzhodno Srbijo — 5032. Z obema navedenima predeloma Srbije pa ima Slovenija pozitivno selitveno bilanco (z Vzhodno Srb i j o+ 385, z Južno Moravo + 331 prebivalcev). Pri zaposlovanju srbskih delavcev v ljubljanskih podjetjih ni bilo mogoče zaznati večjih in močnejših nihanj v teku leta (gl. slikoi 17). Res je, da se jih je zaposlilo v komunali, v prometu in v gradbeništvu nekoliko več v prvi tretjini leta (od 35 do 45 %) kot pa v naslednjih dveh. Toda tudi v zadnjih štirih mesecih se je vključilo v ljubljanska podjetja sorazmerno visoko število srbskih delavcev (v gradbeništvo 29 %, v komunalo 26 %, v promet 31 %, v trgovino z gostinstvom 40 %, v industrijo 34 %). Le pri zaposlencih v trgovini in v gostinstvu je zaznati močnejša sezonska nihanja v zaposlovanju. Tudi v njihovem zaposlitvenem režimu v letu 1966 ni bilo večjih razlik z že zgoraj nakazanim režimom. V tem letu se je v Ljubljani zaposhlo 726 delavcev iz ožje Srbije in Vojvodine, medtem ko jih je (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 80 Milan Natek 581 odšlo iz naših podjetij. Največ izstopov iz delovnega razmerja je bilo v drugi tretjini leta (40 %). Največ v trgovini in, v gostinstvu za- poslenih je izstopilo iz delovnega razmerja v zadnjih štirih mesecih, v komunalnih podjetjih pa v drugi tretjini leta, tudi v industriji in v gradbeništvu od maja do septembra (35 %. oziroma 45 %) pa še v zadnji tretjini leta (34 in 27 %, gl. sliko 18). Vendar so bile nove za- poslitve v vseh treh obdobjih močnejše kot pa odhodi. Prav zato se je število v Ljubljani zaposlenih delavcev iz ožje Srbije in Vojvodine povečalo za 145 ali za 10,7 % (od 1358 na 1503 delavcev). Število srb- skih delavcev, ki so bili zaposleni v gradbeništvu, se je najmočneje povečalo, in sicer za 12,4%; v trgovini se je povečalo za 15,2% ter v industriji za 10 %. V komunalnih dejavnostih je že slabotnejši porast (4,3 %), v prometu pa se je število zaposlencev celo zmanjšalo za 1,3 %. Med delavci iz ožje Srbije in Vojvodine je več kot polovica (54,6 %) nekvalificiranih delavcev. Največji delež nekvalificiranih in polkvalifi- ciranih delavcev je med zaposlenci v komunali (95 %), visok je še v kmetijstvu in industriji (70%) ter v gradbeništvu (68,5%); precej nižji je v trgovini (59%) in posebno v prometu (le 41%). Ugotovitve, ki smo jih zapisali o priseljencih iz Bosne in Herce- govine ter iz Hrvatske, veljajo v glavnem tudi za delavce iz ožje Srbije in Vojvodine. Ljubljansko gospodarstvo je s svojimi rahlimi vplivi poseglo tudi v te močno oddaljene predele države in pritegnilo iz njih SI. 18. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti zaposlenih delavcev, ki so se iz ožje Srbije in Vojvodine priselili v Ljubljano v letu 1966 (1 = grad- beništvo, 2 = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in go- stinstvo) Fig. 18. The dynamics of employment according to branches of activities of employed workers who immigrated from Serbia and Voivodina into Ljub- ljana in 1966 (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping) 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v S l o v e n i j i . . . 81 nekaj delovne sile v Slovenijo. Tudi tu so bila zajeta predvsem odročna in zatišna, slabo razvita področja z agrarno preobljudenostjo in de- populacijo, zlasti tista z negativnim selitvenim saldom (v letih 1958 do 1961). To velja za celotni rajon II. stopnje Južna Morava z migracij- skim saldom —8,53 %o. Tudi v podrobnem opazimo, da je prišlo največ doseljencev v Ljubljano iz tistih področij, kamor je bilo priseljevanje najšibkejše. Tako je Vranjska kotlina sprejela v letih 1958—1961 samo po 5,4 %o priseljencev na leto, Pomoravje 9,5 %o in Timoška Kra- jina 8,9 %o. Ustrezni podatek za Ljubljano pa je 25,6 %o. Priseljenci is Kosova in Metohije Kosovo z Metohijo je izrazito nerazvit predel ter zato vir močnega izseljevanja. Njegovo nerazvitost kaže vrsta demografskih in ekonom- skih podatkov. V tem predelu naše države je naravni prirastek naj- višji (okrog 29 %o), najvišji je tudi delež kmečkega prebivalstva (64 % leta 1961), izredno nizek (20 %) je odstotek prebivalstva v mestih, iz- redno visok pa odstotek vzdrževanega prebivalstva (64 % proti samo 44 % v Sloveniji). Nepismenih je kljub vsem prizadevanjem še vedno 41 %); celo med mlado delovno silo (od 20 do 34 let) jih je še 36% in med najmlajšimi (od 10 do 19 let) 13,4%. Narodni dohodek na prebi- valca je najnižji v državi, k njemu pa prispevata industrija in obrt samo s četrtino. Zato so tudi zaslužki doma zaposlenih Albancev med najnižjimi v državi. Ni torej čudno, da se prebivalstvo s Kosmeta že dolgo izseljuje v najrazličnejše predele naše države, zlasti v bližnje (Makedonijo, Srbijo, pa tudi v Vojvodino in Slavonijo), kjer se zaposle deloma v kmetijstvu, deloma pa v neagrarnih, vendar bolj ali manj sezonsko pogojenih dejavnostih (gradbeništvo, prehrambena industrija, komu- nala itd.). Negativni selitveni saldo* Kosmeta je že leta 1961 znašal — 30 116 oseb (z Makedonijo —12 560, z Beogradom in njegovo oko- lico —16 839 oseb itd.).45 V Slovenijo so se, kakor je pokazala naša anketa, pričeli Albanci s Kosova v večjem številu priseljevati šele zadnja leta. Vendar ima Slovenija s tem predelom Jugoslavije že po- zitivno selitveno bilanco ( + 262, od tega vzhodna Slovenija + 76 in zahodna + 186). Leta 1966 je bilo s Kosova in Metohije zaposlenih v Ljubljani 1168 delavcev, med njimi samo 9 žensk. Največ, skoraj tri četrtine (72 %), jih je delalo v gradbeništvu, osmina v industriji, desetina v ko- munalnih dejavnostih, 4,5 % v trgovini in 1,2 % v prometu. Od vseh je bil sorazmerno visok delež (58 %) v tem letu v Ljubljani na novo zaposlen, v čemer se morda kaže izrazito sezonski značaj njihovega zaposlovanja. V zadnji četrtini leta se je pri nas zaposlilo le 12,4 % vseh Albancev, od pomladi do jeseni, od maja do septembra pa 68 %. « B r e z n i k D., o. c., str. 5. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 82 Milan Natek Tabela 24 Priseljenci s Kosova in Metohije po letu zaposlitve v Ljubljani (stanje 1966) Dejavnost: do I960 1961 1962 1963 1964 1965 1966 Gradbeništvo 7 6 15 66 95 151 498 Industrija 9 1 3 11 35 23 65 Trgovina 1 — 1 2 6 11 32 Promet 2 — — 3 5 3 1 Kmetijstvo — — — — 1 1 2 Komunala 1 . — 1 3 13 16 78 Skupaj : 20 7 20 85 155 205 676 Skoraj v vse veje gospodarstva je bil v zadnjem času močan dotok delavcev s Kosova in Metohije. V zadnjih treh letih (1964—1966) je dobilo delo kar 89 % vseh v Ljubljani zaposlenih Albancev (gl. tabelo 24). Ustrezni delež za zaposlene v komunali je kar 96 %, v trgovini in v gostinstvu 93 %, v gradbeništvu 89 %, v industriji 88 % in v prometu 64 %. V celoti pa je doseljevanje s Kosmeta v Slovenijo in v Ljubljano v primerjavi z doseljevanjem iz drugih območij naše države še vedno šibko. Vzrok je pač še v veliki oddaljenosti obeh predelov, v jezikovnih težavah, pa tudi v vplivih domačega okolja, ki včasih zavirajo izselje- vanje mladih ljudi. Vsekakor je število priseljencev še prenizko, da bi dopustilo kakršne koli trdnejše zaključke. Med doseljenci s Kosmeta, ki so bili leta 1966 zaposleni v Ljub- ljani, jih je prišlo največ s Kosova (37,9%) in z območja Zvečana (30,4 %). Z območja Sare jih je bilo 21,8 % in iz Metohije 9,9 %. V po- drobnem gre povsod za predele, ki so še izrazito kmečki, s 85 ali več odstotki kmečkega prebivalstva. Največ doseljencev je bilo iz občin Glogovac (Kosovo, 307) in Srbica (272), precej, čeprav mnogo manj, pa še iz občin Suva Reka (73), Mališevo (56), Uroševac (48), Prizren (46), Klina (44), Priština in Vučitrn (po 38), Gnjilane (34), Kosovska Mitro- vica in Lipljan (po 33), ter Peč (32). Iz vseh drugih občin je prišlo manj kot po 30 priseljencev, vsega skupaj 114, kar pomeni samo 8,9% delavcev s Kosmeta v Ljubljani. Odstotek od vsega aktivnega prebi- valstva, ki so ga najmočnejše odselitvene občine dale Ljubljani (Glo- govac 4,7 %, Srbica 7,2 %, Suva Reka 0,7 %) je sicer v primerjavi z odstotki, ki smo jih zabeležili drugod (npr. v Bosanski Krajini), še neznaten, čisto nepomemben pa vendar ni. V zaposlitvenem režimu v Ljubljani zaposlenih delavcev s Kos- meta je čutiti izredno močne vplive sezonstva (gL si. 19). V prvih treh mesecih v letu se je zaposlilo poprečno v gradbeništvu 21 %, v trgovini 23 % ,v industriji in v komunalnih dejavnostih pa po 19 %. V zadnji četrtini leta pa je dobilo delo v komunali in v gradbeništvu samo po 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 83 SI. 19. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih priseljencev s Kosova in Metohije (1 = gradbeništvo, 2 = indu- strija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo) Fig. 19. The dynamics of employment according to branches of activities of workers from Kosovo and Metohija employed in 1966 in Ljubljana (1 — con- struction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping) 11% zaposlenih, v industriji 17% ter v trgovini 21%. Tudi v zapo- slitvenem režimu za leto 1966 se pokažejo vse navedene značilnosti. V prvi četrtini leta 1966 je odšlo iz ljubljanskih podjetij 129 (19,1 %) Albancev, v drugi četrtini že 41 %, v poletnih mesecih 189 delavcev (28%) in od oktobra do decembra 12% (81; gl. si. 20). Po- dobna razmerja pri izstopanju iz podjetij se pokažejo po posameznih dejavnostih; le v komunali je bilo že od aprila do začetka julija več kot polovica (59 %) vseh izstopov. Konec leta 1966 je znašal zaposlitveni saldo -f-167 delavcev, kar pomeni, da se v tem letu število v Ljub- ljani zaposlenih delavcev s Kosova in Metohije poveča kar za 34 %. Najmočnejši porast beležimo med zaposlenci v trgovini in v gostinstvu (-f-19 delavcev, porast znaša 90 %) pa v gradbeništvu ( + 124 ali 36 %) in v industriji (od 82 na 102, t. j. + 20 delavcev ali 24%) ter v komu- nalnih dejavnostih (od 34 na 40 zaposlencev, + 6 ali 18% porasta). Število v prometu zaposlenih Albancev s Kosmeta pa se je zmanjšalo od 13 na 9, t. j. za 31 %. Razumljivo je, da je med delavci s Kosova v Ljubljani izredno visok odstotek nekvalificiranih (80 %) in polkvalificiranih delavcev (9%). Delež obojih skupaj je največji pri delavcih v komunali (97,4%) (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 84 Milan Natek SI. 20. Zaposlitveni režim po panogah dejavnosti zaposlenih delavcev, ki so se s Kosova in Metohije priselili v Ljubljano v letu 1966 (1 = gradbeništvo, 2 = industrija, 3 = komunalne dejavnosti, 4 = trgovina in gostinstvo) Fig. 20. The dynamics of employment according to branches of activities of employed workers who immigrated from Kosovo and Metohija into Ljub- ljana in 1966 (1 — construction, 2 — industry, 3 — communal utilities, 4 — commerce and hotel keeping) ter pri zaposlencih v trgovini z gostinstvom (96,3 %), velik tudi v in- dustriji (90,3 %) in v gradbeništvu (88, %), nekaj manjši v prometu (64,3 %). Prav v tem, da je med delavci s Kosova in Metohije največ nekvalificiranih pa tudi nepismenih, moramo iskati vzrok za ritem njihovega zaposlitvenega režima, ki kaže mnoge znake njihovega sezon- skega vključevanja v delo. Priseljenci iz SR Makedonije Za leto 1966 smo ugotovili, da je delalo v ljubljanskih podjetjih tudi 269 makedonskih delavcev, kar pomeni 1,3% v Ljubljani zapo- slenih priseljencev iz drugih republik Jugoslavije. Med njimi je 28 de- lavk (10,4%). Delež makedonskih delavcev je torej izredno nizek; po posameznih panogah gospodarstva je naslednji: v prometu 2,8 %, v in- dustriji 2,2 %, v trgovini z gostinstvom ter v komunalnih dejavnostih okrog 1,5 %, v gradbeništvu 0,9 % ter v kmetijstvu 0,7 %. Njihova za- poslitvena struktura nam pokaže, da je pretežna večina zaposlenih 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 85 v gradbeništvu (41,6 %) ter v industriji (37,2 %), v vseh drugih vejah gospodarstva jih dela že manj (v komunali 7,8 %, v prometu 7,1 %, v trgovini z gostinstvom 5,6% in v kmetijstvu 0,7%). Delavke iz SR Makedonije so zaposlene v industriji, kjer jih dela 89,3%, in v trgovini z gostinstvom (10,7 %). Ljubljansko gospodarstvo je dobilo skoraj iz vseh makedonskih občin priseljeno delovno moč. Toda iz velike večine občin je prišlo k nam zelo majhno število, manj kot deset delavcev. Slovenija je pač za makedonske delavce še vedno preveč oddaljena. Razen tega je po- stala za Makedonce Slovenija manj privlačna, ker so zaslužki soraz- merno nizki, življenjski stroški pa visoki. Vrh tega je med delavci iz Makedonije v Ljubljani kar 58 % nekvalificiranih in polkvalificiranih, kar neposredno vpliva na višino osebnih dohodkov. Največ makedonskih delavcev se je v Ljubljani zaposlilo iz Skopja (35) ter iz občin Struga (29) in Kičevo (26). Iz tetovske občine jih je prišlo 16, iz občine Dihovo 15, iz občine Resen 10 ter še manjše število iz drugih občin. Potemtakem se je iz zahodnomakedonskih predelov priselilo v Ljubljano 124 delavcev (46 %), iz jugovzhodnih območij (Pe- lagonije, Povardarja ter iz območja Stipa) 83 ali 31 %, vsi drugi pa so prišli iz Skopja in njegove okolice (37) ali iz območja Kumanovega (25). Cas zaposlitve makedonskih delavcev v Ljubljani se v mnogočem ujema s časom priseljevanja delavcev s Kosova in Metohije, iz ožje Srbije in Vojvodine. Tudi iz Makedonije se je namreč v zadnjih treh letih zaposlilo v Ljubljani 192 (71 % vseh) delavcev, samo 77 (29 %) jih je dobilo delo že pred letom 1964. V zadnjem letu (1966) je bil najmoč- nejši priliv makedonskih delavcev v gradbena (44%) in v industrijska ali obrtna podjetja (40 %). Pri delavcih iz SR Makedonije se pokažeta v letnem zaposlitvenem režimu dva viška, prvi v marcu in drugi v oktobru. Do večjih nihanj v zaposlitvenem režimu je prihajalo pri zaposlovanju v gradbeništvu in v industriji, medtem ko v drugih dejavnostih nihanja niso izrazita. Mnogo večjo umirjenost v zaposlitvenem režimu zasledimo v letu 1966, kar pomeni, da postaja v zadnjih letih naša republika zanje vse manj zanimiva, in to kljub temu, da ima SR Makedonija znatno število ne- zaposlenih delavcev (v letu 1967 okrog 60 000). V letu 1966 se je na novo vključilo v delo v ljubljanska podjetja 83 Makedoncev, iz njih pa; jih je izstopilo 69; zaposlitveni saldo znaša + 1 4 (povečanje za 7,5%). Število zaposlenih v komunali (— 3) in v prometu (— 2) se je zmanjšalo, rahlo je napredovalo v gradbeništvu (2,5 %), močno pa v trgovini in v gostinstvu (za 30 %) in v industriji (za 20 %). Morda nas to opozarja na osnovne težnje makedonskih delavcev, da se v vedno večjem številu zaposlujejo v tistih gospodarskih dejav- nostih, ki v svojem proizvodnem procesu kažejo vse manjši značaj sezonstva. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 86 Milan Natek Priseljenci iz SR Črne gore Črna gora je dala ljubljanskemu gospodarstvu najmanj delavcev — komaj 150, le 0,75 % v Ljubljano priseljenih delavcev iz drugih repu- blik Jugoslavije. Med črnogorskimi delavci v Ljubljani je tudi 28 de- lavk (18,7 %), ki so zaposlene v industriji (71,5 %), trgovini (14,3 %), v gradbeništvu (10,6%) ter v komunalnih dejavnostih (3,6%). Moški del črnogorskih priseljencev je največ v delovnem razmerju z) grad- benimi podjetji (43,5 %) ter z industrijskimi in obrtnimi obrati (38,5 %), manjše število pa jih še dela v prometu (6,6 %), trgovini in v komunah (5,7 %). V celoti je največ vseh Črnogorcev v Ljubljani zaposlenih v industriji (44,6 %) ter v gradbeništvu (37,3 %), nekaj pa še v prometu in komunali (5,4%) ter v trgovini oziroma v gostinstvu (7,3%). Iz severne Črne gore je prišlo v Ljubljano 60,6 % vseh v našem mestu zaposlenih delavcev iz te naše najmanjše republike; od tam je tudi 77 % Črnogorcev zaposlenih v ljubljanskem gradbeništvu, 88 % zaposlenih v trgovini, a samo 48 % v industriji in 45 % v prometu. Se ena bistvena razlika se nam pokaže med severno Črno goro in Črno- gorskim primor jem z njegovim zaledjem vred: tri četrtine vseh ne- kvalificiranih in polkvalificiranih delavcev je prišlo iz severnega dela Črne gore, med njimi je kar 64 % težaške delovne sile. Razlika se po- kaže še v kvalifikacijski strukturi delavk, zaposlenih v Ljubljani. Tiste, ki so prišle iz severnega dela, so vse ali nekvalificirane (93 %) ah polkvalificirane (7 %), medtem ko jih je iz južnega dela le 31 % nekvalificiranih in 23 % polkvalificiranih, vse druge pa imajo poklicno izobrazbo. Tudi pri Črni gori pa je število doseljencev premajhno za kakršne koli trdnejše zaključke. Vendar kaže opozoriti na demografske in ekonomske razlike med obema deloma Črne gore. Naravni prirastek znaša v Črnogorskem pri- morju 14,8 %o, v severni Črni gori pa 23,9 %o, narodni dohodek na prebi- valca 970 oziroma 1340 novih dinarjev; v primorskem delu Črne gore je 58% kmetijskega prebivalstva, v severnem 34,5%; zaposlenost — preračunana na 1000 prebivalcev starih nad 10 let — je večja v primor- skem (239) kakor pa v kontinentalnem delu (159). V deležu dohodka na prebivalca, ki ga dajeta obrt in industrija pa med njima ni bistvenih razlik (v obeh okrog 46 %). Razlika pa se pojavi v višini osebnih do- hodkov na zaposlenega, ki je v Primor ju za spoznanje višji kot pa na severu (razlika znaša samo okrog 90 novih dinarjev). Vse to nas opo- zarja na to, da se danes južni predel SR Črne gore hitreje razvija. SR Črna gora ima z vsemi predeli Jugoslavije negativno selitveno bilanco. Migracijski saldo s Sremom in Bačko znaša —14 695, s Suma- dijo —10 405, s Kosmetom —9401, z Osrednjo Bosno —4314, z Make- donijo — 2327 itd. Skupni selitveni saldo SR Črne gore je do leta 1961 znašal v medrepubliškem preseljevanju prebivalstva —48 481. Tudi v Slovenijo se je priselilo več Črnogorcev kot pa je naših ljudi odšlo tja (—51). Pri tem pa ne moremo ugotoviti kakih izrazitejših jeder izseljevanja. V letu 1966 je bilo v ljubljanskih podjetjih največ črno- 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 87 gorskih delavcev iz občin Ivangrad (30), Cetinje (16), Kolašin (14), Bijelo Polje (13), Plevlja (11) in drugih. Zaposlenci v gradbeništvu so iz občin Ivangrad (12), Plevlja (7), Kolašin in Plav (5), industrijski de- lavci pa iz občin Cetinje (13), Ivangrad (12), Kolašin (6), Bijelo Polje, Hercegnovi, Titograd, Tivat (po 5 delavcev) itd. V poprečnem letnem zaposlitvenem režimu se pokaže, da se v drugi polovici leta zaposli več Črnogorcev (58 %) kot v prvi. Druga posebnost je v tem, da se jih je največ zaposlilo v oktobru oziroma v septembru, a sekundarni višek v zaposlovanju se pokaže v aprilu. Podobno je bilo v letu 1966, le da se je tedaj največ Črnogorcev zaposlilo pri nas sep- tembra in oktobra, drugi višek pa je bil v aprilu oziroma v juniju. V letu 1966 je zaposlitveni saldo pozitiven, saj se je v tem letu na novo zaposlilo 45 črnogorskih priseljencev, iz podjetij pa jih je odšlo le 33; število v Ljubljani zaposlenih se je dvignilo od 77 na 89 delavcev 15,5 %). Toda povečanje v posameznih dejavnostih je bilo zelo raznoliko: porast števila zaposlenih v industriji znaša 12,3 %, v grad- beništvu 9 % itd. SR Črna gora s svojimi maloštevilnimi priseljenci v Ljubljano ni bistveno vplivala na spremembo regionalne strukture pri nas zaposlenih delavcev iz drugih republik. Trditi smemo, da tudi za Črnogorce ni najbolj privlačna Slovenija oziroma njeno gospodarstvo. Zato se od tam priseljujejo k nam le poedinci, ki pa v primerjavi z drugimi, šte- vilčno močnejšimi, ne morejo dati svojstvenega pečata dejavnosti, kjer so zaposleni ali pa stanovanjskim območjem, kjer imajo začasna ali stalna prebivališča. SKLEPNE MISLI Nagel gospodarski razvoj, ki se kaže predvsem v močnem vzponu in razvejenosti nekmetijskih dejavnosti, je med najpomembnejšimi dejavniki, ki usmerjajo preseljevanje delovne sile iz nezadostno raz- vitih predelov v industrijsko in sploh družbeno razvitejše. V zadnjih petnajstih letih je postala Slovenija s svojim sorazmerno visokim go- spodarskim potencialom eno izmed zelo privlačnih predelov v naši državi, kjer so se nudile naj raznovrstne j še možnosti zaposlitve tako nekvalificiranim kakor tudi strokovno usposobljenim delavcem. Danes ima naša republika delovno silo z vseh območij in predelov Jugoslavije. Vendar so se izoblikovala posamezna izrazitejša emigracijska območja, od koder je pretežni del človeške delovne sile usmerjen v Slovenijo, mnogo manj pa še v druge predele države. Prikaz in razčlenitev priseljevanja in zaposlovanja delovne sile iz drugih republik naše države v Ljubljano je dvojnega pomena. Z njim smo tako rekoč prvič ugotovili, kolikšen je delež delavcev, ki so zapo- sleni v Ljubljani, iz »domačih« slovenskih predelov in kolikšen iz drugih republik. In drugič, Ljubljana je naše največje in najmočnejše gospodarsko in kulturno središče, ki nudi delavcem z najrazličnejšimi (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 88 Milan Natek stopnjami kvalifikacij neštete možnosti zaposlitve. Prav zaradi razno- vrstnih dejavnosti, ki sprejemajo v zaposlitev sicer različno število priseljencev, je v zadnjem času prav v Ljubljano usmerjeno najmoč- nejše priseljevanje človeške delovne moči iz obsežnih področij naše države, katerih zaostajanje v razvoju odseva v demografskih (naravni prirastek prebivalstva idr.) kakor tudi v ekonomskih obeležjih prebi- valstva (delež kmetijskega in nekmetijskega prebivalstva, delež mest- nega prebivalstva, razlike v dohodku na prebivalca idr.). Velika večina delavcev, ki so se iz drugih republik Jugoslavije pri- selili v SR Slovenijo oziroma v Ljubljano, prihaja iz zaostalih in ne- zadostno razvitih predelov, ki so hkrati agrarno preobljudeni. V tem oziru so najbolj tipični priseljenci s Kosova in Metohije, iz severo- zahodne Bosne, iz Medžimurja in Hrvatskega Zagorja, iz Gorskega Kotarja in Like, iz Banije pa iz vzhodnih predelov Srbije. Med njimi je največ nekvalificiranih delavcev, zato dobi večina prvo zaposlitev v Ljubljani (ah kjerkoli drugje) na delovnem mestu z najnižjimi oseb- nimi dohodki (v komunali, v gradbeništvu ali pa kot težaški delavci v drugih dejavnostih). Prav zato je bila v preteklosti fluktuacija pri nekvalificiranih delavcih izredno močna in je še danes med njimi močnejša kot pri kvalificiranih delavcih. Cim dlje časa živijo priseljenci v novem okolju, tem večji je med njimi delež kvalificiranih delavcev. S spremembo kvalifikacijske strukture pa se tudi priseljencem odpro nove možnosti za pridobitev boljšega položaja v službi.; Značilno je nadalje, da se delavci iz naših južnih republik najraje zaposlujejo v večjih in močnejših gospodarskih središčih. Tam prihaja namreč do vedno močnejše delitve dela, kar mnogim, tudi priseljencem, daje nove možnosti zaposlitve na boljše plačanih delovnih mestih. Vendar pri- seljenci navadno še vedno zasedejo delovna mesta z najnižjimi za- služki, medtem ko so domačini z enako strokovno izobrazbo že na boljših položajih. Iz našega obsežnega anketnega gradiva smo lahko tudi spoznali, da izvira pretežna večina priseljencev iz drugih republik, ki so se zaposlili v Sloveniji, Ljubljani ali kjerkoli drugje, daleč stran od svo- jega doma, iz najnaprednejše, najpogumnejše in najpodjetnejše plasti prebivalstva v svojih domačih, emigracijskih območjih. Saj so morali, preden so se odločili za zaposlitev izven svojega domačega kraja, pre- magati nešteto predsodkov, ki so tako značilni za vsa nerazvita ob- močja. Toda k nam v Ljubljano se niso priseljevali samo delavci, ki jih je v izselitev izven domačega kraja gnala gola eksistenčna nuja, temveč tudi takšni, ki so lastniki-gospodarji sorazmerno dobro stoječih kme- tij, ki jim zagotavljajo vsaj minimalne življenjske pogoje. Najbolj ka- rakterističen primer za to so delavci-kmetje iz okolice Negotina v Timoški Krajini, ki so se v velikem številu zaposlili v Ljubljani. Velika večina se jih je zaposlila v industriji, v trgovini in v prometu (skupaj 78 %), le manjši del je našel delo v gradbeništvu, komunalnih dejav- nostih ter v kmetijstvu (22 %). Gospodarji domačij so odšli za zasluž- 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 89 kom v svet, kmetije pa vzdržujejo žene, ob delovnih konicah s pomočjo dninarjev! V tem vidimo enega najbolj zanimivih primerov, ki nam priča o pojavu vse močnejše diferenciacije našega podeželja. Z zasluž- kom v neagrarnih dejavnostih, čeprav daleč od doma, je namreč mogoče gospodarno vzdrževati redno obratovanje kmetij pa še prihraniti de- narna sredstva za obnovo poslopij na: svojih domačijah ali za mehani- zacijo kmetijstva. Vse oblike selitvenih tokov človeške delovne moči, pa najsi bodo domače ali usmerjene v tujino, moramo motriti v luči sodobnega gospo- darskega in demografskega razvoja, ki je značilen za ves naš prostor s sosedstvom vred, zlasti spričo sproščenih ekonomskih zakonitosti. Ker pa pri tem ponudba delovne sile rada preseže povpraševanje po njej, pride do brezposelnosti, ki je dolgo po vojni nismo poznali ali pa smo jo zabrisali z administrativnimi ukrepi. Ob tem pa se danes že kažejo nekateri kvalitetno novi premiki v zaposlitveni politiki; zmanj- šuje se delež delovne sile, ki se seli iz podjetja v podjetje, iz ene gospodarske veje, ki je trenutno v zaostajanju (predvsem po višini osebnih dohodkov), v drugo, kjer se nenadoma pokažejo možnosti več- jega zaslužka. Vsa ta fluktuacija pa je tudi v materialnem pogledu (v preteklosti še mnogo bolj kot v sedanjosti) obremenjevala vse naše delovne organizacije. Tudi naši domači selitveni tokovi človeške delovne moči nosijo v sebi številne kali, ki jih ne moremo in ne smemo prezreti ob pre- učevanju učinkov industrializacije, ki je zajela naše podeželje. Nagel priliv podeželskega prebivalstva v mesta je posledica izredno hitrega industrijskega (in sploh gospodarskega) razvoja, zaradi česar je bila v vsem povojnem obdobju rast števila prebivalstva v mestih oziroma v industrijskih naseljih intenzivnejša kakor stanovanjska izgradnja. V tem pogledu so naleteli še na posebne težave delavci iz naših južnih republik, posebno tisti, ki so se zaposlili izven gradbeništva in neka- terih komunalnih dejavnosti. Zato ni presenetljiva odločitev, še po- sebno tistih delavcev, ki so si v kraju zaposlitve ustvarili družine, ali pa so te sčasoma prišle za njimi iz njihovega domačega kraja, da so si kar sami postavili ali zgradili zasilna bivališča, ponavadi na slab- šem zemljišču, na obrobju mesta. To so tako imenovana »divja naselja črnih gradenj«, neposreden odraz ekstenzivne urbanizacije prebival- stva, ki mnogokdaj prinaša s seboj prave socialne deviacije. Ako si ta naselja, ki so zrasla na obrobju Ljubljane (npr. na obrobju Barja — ob Cesti dveh cesarjev, ob Cesti v Mestni log, na gmajni pod Tomačevim idr.) pobliže ogledamo, brž spoznamo, da svojim stanovalcem ne nudijo niti najosnovnejših higiensko-zdravstvenih pogojev za normalno živ- ljenje. In ker se dlje časa ni nihče zanimal za njihovo usodo in boljšo ureditev ter vsaj za minimalno opremljenost z najnujnejšimi komu- nalnimi objekti, so postala danes, ko skušajo marsikje že tudi zabrisati njihove sledi, težko rešljiv socialno-ekonomski problem. Nesporno so ta »divja naselja« samo ena izmed neštetih zunanjih oblik, ki jih je (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 90 Milan Natek porajalo ekstenzivno gospodarstvo v preteklih letih.46 Njihovi stano- valci so povečini delavske družine z najnižjimi osebnimi prejemki. To so nekvalificirani delavci, katerih zaslužek je v poprečju za polovico manjši kot zaslužek kvalificiranega delavca. Tudi nacionalna struktura v »barakarskih« naseljih ali v stanovanj- skih provizorijih na obrobju Ljubljane (Ob železnici, Letališka cesta, Litijska cesta, Tomačevo, Pod ježami — med štajersko in dolenjsko železnico, Stegne idr.) nam pokaže, da so premnogi priseljeni delavci iz drugih republik našli v njih svoj dom. V mnogo ugodnejših stano- vanjskih razmerah živijo gradbeni delavci in zaposlenci v nekaterih komunalnih dejavnostih. Večina podjetij ima zanje samske domove, ki so raztreseni skoraj po vsem zunanjem obrobju mestnega jedra (Savsko naselje, ob Šmartinski, Pokopališki, Poljanski, Podmilščakovi cesti, v Trnovskem pristanu ter na Prulah, ob Ižanski cesti ter ob Cesti v Mestni log, v Šentvidu idr.). Toda vsi drugi priseljenci, ki nimajo tam svojega bivališča, so posamič ali v skupinah razkropljeni deloma po mestu, večinoma pa po naseljih v bližnjem obmestju (npr. Dobrunje, Bizovik, Sostro, Zg. Kašelj, Zadobrova, Podutik, Kamna gorica, Kleče, Zalog, Polje, Trata, Savlje, Črnuče itd.). Prehrana predstavlja svojevrsten problem za večino delavcev, pri- seljenih v Ljubljano. V elementarni želji, da bi čimveč prisluženega denarja prihranili za dom, so si mnogi delavci kar sami uredili in preskrbeli vsakdanjo prehrano. V gradbeništvu ali v podjetjih, ki imajo samske domove in urejeno prehrano za svoje delavce, podobnih pri- merov ni mnogo. Na splošno pa je pri večini priseljenih delavcev prehrana nezadostna (tako v kaloričnem kakor tudi v kakovostnem pogledu), kar ima neposreden vpliv na samo delovno storilnost. Druga posebna težava, vredna opozorila, se je pojavila pri prehrani muslima- nov. Pred leti so imeli posebno kuhinjo zanje samo v enem ljubljan- skem podjetju (»Tehnograd«), Tudi v tem je eden izmed poglavitnih vzrokov, da je pri delavcih, ki se prvič zaposle, izredno močna težnja, da se sami prehranjujejo. Vsekakor je pri večini priseljenih delavcev poglavitna želja po čim večjih denarnih prihrankih, s katerimi morajo vzdrževati svoje družine na domačijah; ta želja pa jim narekuje, da se hranijo z najcenejšimi živili. Mnogi dobivajo živila tudi neposredno od doma, kar jim vsaj nekoliko zmanjša izdatke za prehrano.; Leta 1964 so dajali zaposlenci v gradbenih podjetjih v Ljubljani poprečno* za prehrano: nekvalificirani delavci 52 % rednega mesečnega zaslužka, polkvalificirani delavci 44 %, kvalificirani 29 % in visokokvalificirani 26 %. Tudi zato so predstavniki podjetij pri delavcih z najnižjimi oseb- nimi dohodki naleteli na najhujši odpor, ko so jim želeli zagotoviti celodnevno oskrbo v prehrani.47 46 H o r v a t B., Socialno-ekonomski uzroci pojave divljih naselja. So- cialna politika, XXII , br. 10—11, str. 1006—1014, Beograd 1967. 47 L u b e j B. - T 1 a k e r M., o. c. Prim. še: Zapisnik posvetovanja predstavnikov gradbenih podjetij na področju Ljubljane in predstavnikov področnih zavodov za zaposlovanje. Zavod za zaposlovanje delavcev Ljubljana (20. februarja 1965); glejte str. 4. 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 91 Poleg teh težav, ki izhajajo iz stanovanjsko-prehrambenega vpra- šanja, s katerimi se morajo priseljenci ostro spopadati od vsega začetka pa vse tja do popolne integracije v novo socialno okolje, so še mnoge druge težave, na videz morda manj pomembne, ki pa v bistvu vendarle pričajo o stopnji prilagodljivosti novemu okolju. Za priseljence iz SR Makedonije kakor tudi s Kosova in Metohije je Slovenija vse pre- več daleč, da bi mogli v večjem številu prihajati sem na delo, pa tudi obojestransko nepoznavanje jezika je pregraja, ki zavira njihovo izdat- nejše priseljevanje. Razen tega se na splošno delavci, ki prihajajo iz najbolj zaostalih krajev, počasneje in mnogo teže vživljajo v novo so- cialno okolje. To velja še prav posebno za nekvalificirane, težaške de- lavce. Saj je pri veliki večini delavcev z nizko kvalifikacijo tudi izredno nizka samoiniciativnost, s tem pa tudi majhna sposobnost za prilago- jevanje in podrejanje novim delovnim pogojem. Seveda je prilagoditev priseljencev odvisna še od najrazličnejših činiteljev, ne nazadnje tudi od ljudi, ki so jih pripravljeni sprejeti medse. Premnogi še vedno vidijo v priseljencih le delovno silo, ki nam je sicer nujno potrebna, ne vidijo pa v njih enakopravnega človeka naše družbene skupnosti. Samo pomislimo na odpor, ki so ga; pred nekaj leti izrazili Celjani, ko so nameravali v gaberskem predmestju, v novi stanovanjski soseski, postaviti samski dom, predvsem za de- lavce, ki so se priselili iz naših južnih republik. V takih primerih se mnogi priseljenci čutijo ogrožene in prizadete, zato ni čudno, da se skušajo še tesneje povezati med seboj. V manjših podjetjih so ponavadi delavci iz ene same soseske (npr. v Komunalnem podjetju Vič so veči- noma delavci iz občine Posedarje, iz severne Dalmacije, v podjetju Zima na Fužinah je največ delavk iz Negotina in njegove neposredne okolice, v tovarni Yulon je največ delavk iz Cakovca in iz Varaždina itd.). Ne samo delovni in stanovanjski prostori oziroma odnosi zdru- žujejo priseljene delavce v neformalne skupine; tudi v svojem prostem času se priseljenci zbirajo in združujejo v svoje skupine. Le pri delu, ko so vključeni v proizvodni proces, so ponavadi pomešani z domačimi delavci. Mnoge navade, ki so jih prinesli s seboj iz domačega kraja, so v novem okolju močno zbledele, le nekatere med njimi žive še na- prej tudi v novem socialnem okolju. Za mnoge sezonske delavce muslimanske veroizpovedi, predvsem za tiste, ki še niso dlje časa zaposleni izven svoje domačije, je značilno, da zapuste delo še pred pričetkom ramazana. Takrat se namreč v večjem številu vrnejo na svoje domačije, kjer se morejo lažje kot kjerkoli drugje ob napornem delu podrediti strogim verskim zapovedim. Te jim namreč v ramazanu, to je v devetem mesecu muslimanskega verskega koledarja, nalagajo strogi post, ko se morajo od jutra do večera od- rekati vsem jedem in pijačam kakor tudi vsem drugim telesnim užit- kom. Čeprav sčasoma tudi pri delavcih islamske veroizpovedi, kateri so oddaljeni od doma in žive že v povsem drugem socialnem okolju, zbledi njihova verska gorečnost (tudi v vsakdanji prehrani se že vse manj podrejajo zapovedim korana), pa se vendarle spoštovanje do ra- (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 92 Milan Natek mazana še dolgo časa čuti v režimu njihovega (sezonskega) zaposle- vanja. Med delavci z območja občine Sanski Most, ki so bili zaposleni v Ljubljani (Vodna skupnost porečja Save in Ljubljanice), smo našli primer trdne, tudi v našem socialnem okolju ohranjene in dobro uspe- vajoče rodovne skupnosti. Delavci ene izmed delovnih skupin so si vsi brez izjeme v sorodstvu in so tudi iz enega naselja. Iz svoje sredine so si po lastnih kriterijih izbrali predstavnika (»poglavarja«), ki jih tudi v vseh zadevah zastopa navzven. Saj je za omenjeno delovno in socialno skupino namreč nadvse značilno, da se v vseh zadevah (ah delovnih ali zasebnih) vedno med seboj posvetujejo in prav tako zvesto se podrejajo vsem »poglavarjevim-« odločitvam in zahtevam. Nadalje je zanje karakteristično, da ob koncu meseca vsi člani te delovne skup- nosti izročijo poglavarju ves mesečni zaslužek, katerega pa si potem po svojem lastnem preudarku in ključu razdele med seboj. Delo oprav- ljajo na akord, zato je zaslužek navadno temu primerno dober. Zanje je značilno, da so odklonili, da bi jim katera koli ženska skrbela za urejanje barake ali pripravljala vsakdanjo prehrano, temveč so si ku- harja izbrali iz svoje sredine. In prav za to skupino je tudi zelo zna- čilno, da aktivno sodeluje v samoupravnih organih podjetja kakor tudi v sindikalni organizaciji. Prek časopisa in televizorja, ki ga imajo v svoji baraki, spremljajo dnevne gospodarske in politične dogodke doma in po svetu. Po podatkih iz prejšnjih let smemo sklepati, da je neznatna tudi udeležba oziroma sodelovanje priseljenih delavcev (predvsem v grad- beništvu zaposlenih) v samoupravnih organih podjetij.48 To velja še prav posebej za tiste delavce, ki prihajajo k nam samo na sezonsko delo, in ki žele v tem kratkem času čim več zaslužiti, kar pa je v po- polnem nasprotju s pravicami in dolžnostmi, ki si jih je delavec pridobil s sklenitvijo delovne pogodbe. Navedel sem le nekaj težav, ki se pojavljajo tudi v naših priselitve- nih območjih. Nikakor niso naša posebnost, saj se v najrazličnejših oblikah pojavljajo povsod tam, kjer se delovna sila priseljuje v večjem številu. Nedvomno pa so vsa ta nasprotja tem večja, čim globlje so socialne in ekonomske razlike med predeli, ki človeško delovno silo potrebujejo in jo zaposlujejo, in tistimi, ki je imajo preveč in jo oddajajo drugam. Na nešteta nasprotja, ki pripeljejo celo do konfliktov, gledamo marsikdaj vse preveč brezbrižno, pa čeprav se oblikujejo v našem neposrednem okolju. Predvsem se moramo namreč zavedati, da se je lahko samo s priselitvijo delavcev od drugod (v našem primeru iz drugih republik) izboljšal položaj naših domačih ljudi. Čeprav je med priseljenci veliko število nekvalificiranih delavcev, prinašajo vendar v našo proizvodnjo porast in napredek. Na delovnih mestih, ki zahte- vajo težake, ni več zadosti domače delovne sile, ki se rajši zaposluje 48 V o j n o v i č M., Sezonski rad i socialistički odnosi. Gledališta, VII, br. 2, str. 183—192, Beograd 1966. 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 93 ali pri lažjih in bolje plačanih opravilih ah pa v tujini. Zato so nam priseljenci tako neobhodno potrebni. Močno priseljevanje delavcev v Ljubljano kakor tudi pogosti stiki z domačim krajem, so prispevali k vzpostavitvi rednih dnevnih avto- busnih zvez s posameznimi območji na Hrvatskem (Krapina, Cakovec) ali v zahodni Bosni (Cazin, Bihač, Banja Luka idr.). Ob prazničnih dneh, ko tudi dela na gradbiščih in v drugih dejavnostih ustavijo za več dni, so za priseljence, ki se vračajo na svoje domove, pripravljeni izredni vlaki, ki jih popeljejo iz Ljubljane proti njihovim domačijam. To sta samo dva najtipičnejša pojava, ki ju je k življenju priklicalo močno priseljevanje in zaposlovanje ljudi iz sosednjih republik v Ljubljani. Pri zbiranju, urejevanju in razčlenjevanju anketnega gradiva so se nam v zvezi s priseljevanjem delovne sile zastavljala še številna vpra- šanja. Kakšni so na primer problemi in pojavi na izselitvenih območjih? Kakšen je pravzaprav celotni proces vživljanja priseljencev v novo družbeno in socialno okolje? Kakšne so osnovne težnje priseljenih de- lavcev: ali so se že odločili, da še vnaprej ostanejo pri nas ali pa se nameravajo čez čas spet vrniti v svoj domači kraj? Katere navade pri- seljencev so se v novem okolju še ohranile in katere so se izgubile1,? Kaj so priseljenci prevzeli od domačinov in kaj domačini od njih? S svojim prispevkom sem opozoril samo na nekatere pojave in se nekaterih od teh in podobnih vprašanj samo dotaknil. Popolne odgo- vore nanje pa bi lahko dobili šele s skupnim, vzajemnim preučevanjem posebne problematike priseljene delovne sile, pri katerem bi morali sodelovati tudi sociologi in etnologi. Problematika je pač tako kom- pleksna in posega tako vsestransko v življenje, da nujno zahteva med- disciplinarno preučevanje. IMMIGRATION AND EMPLOYMENT OF LABOUR FROM OTHER YUGOSLAV REPUBLICS IN SLOVENIA AND ESPECIALLY IN LJUBLJANA S u m m a r y The accelerated economic development witnessed in the years since the World War II and the differentiation of the non-agricultural economic acti- vities are among the factors most significant in the directing of the immi- gration of labour as well as of the remaining population from the under- developed areas into industrially and economically better developed regions. In the course of the last fifteen years, Slovenia — with its comparatively developed economy — has become one of the most attractive areas in Yugoslavia, offerring all kinds of opportunities for the employment of both unskilled labour as well as of skilled workers. This is why today Slovenia employs a higher amount of labour from almost all regions of Yugoslavia. In the present study, the author has elucidated the migration trends characteristic of the migrant labour from the geographical point of view. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 94 Milan Natek Within the scope of his investigation, the author has icluded the most general understanding of the migration trends of the total population into Slovenia and within Slovenia, as well as an understanding of the immigration and employment of labour from other Yugoslav republics in the economic branches of Slovenia. It was first necessary to elucidate these two factors in their geographical context in order to be able then to penetrate into the genesis and into the demogeographic and geographic structure of labour arrived from other Yugoslav republics and in 1966 employed in Ljubljana. In the first part of his study, entitled Migration Balance between Slovenia and other Regions of Yugoslavia (pp. 3—11) the author, on the basis of various statistical sources, finds that in the recent post-war years the intensity of the immigration was stronger than ever before. In this connection, however, it has to be pointed out that in all the time up to 1952 the Socialist Republic of Slovenia had a negative migration balance with the rest of the Yugoslav republics. It is only in 1953 that an immigration of people from other parts of the state into Slovenia begins which is stronger than the emigration from Slovenia into the remaining republics. During the years 1946—1952 the migration balance within the frame of these migrations amounted for the total of Slovenia to —0.2 %o (per 1.000 of inhabitants), during the years 1953—1957 to + 0.3 %o, during the years 1958—1961 + 1.6 %o, and during the years 1962—66 to as much as + 2.7 %o (See Table No 1). Attention should be directed here to the fact that during the last ten years Slovenia has had a negative migration balance with foreign countries (from — 0.4 %o to — 0.9 %o per year). Beside the migration trends indicated Slovenia has typically domestic migrations (i. e. migrations among indvidual places and communes). All these forms of migrations of population are reflected in the fact that in 1961 the individual places in the SR Slovenia had only 52.6 %> of autochthonous po- pulation, which is the smallest percentage in the state (the Yugoslav ave- rage being 64 °/o). The bigger the settlements are, the higher percentage of immigrated population they show. In this fact we can see one of the funda- mental contemporary migration processes which works towards an increased concentration of the population. This is most clearly illustrated by the fol- lowing data: in 1948 26.9 '%> of the population of Slovenia lived in towns, in 1953 the corresponding figure is 29.1 «/o, in 1961 it is 33.3 %>, and in the beginning of 1967 it is already 37®/o. In other words this is to say that during the period 1948—1952 the town population had increased for as much as 63 °/a of the natural increase of the population in Slovenia. During the years 1952—1960 the Slovene towns took up nearly 75®/o of the natural increase of the population on the territory of the republic, while during the last seven years (1961—1967) the population in Slovene towns and industrial settlements has grown for 11 ®/o above what totalled the natural increase in Slovenia. This means that in recent times in Slovenia the intensity of the mi- grations has risen very strongly. During the years 1957—1966, 43 %t of the population of Slovenia was affected by the migrations. During this period it was also the number of the people employed outside farming households that had risen by 4 3 % (in 1957 352.000 people employed outside farming households, in 1966 the corresponding figure is 505.000). The author comes to the conclusion that the more advanced forms of economy also directly influence a numerically stronger scope of migration trends which include not only labour but also all other categories of the population. The second part of the study brings Immigration of (Seasonal) Labour from Other Yugoslav Republics into the SR Slovenia (pp. 11—26). Almost during the entire post-war period the labour in Slovenia showed a tendency towards economic emigration, above all into some of the economically most advanced countries of Western Europe. In these same years the extensive development of a large number of branches of domestic economy (e. g. 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji... 95 building industry, communal utilities, as well as industry) was faced with a lack of labour for hard (manual) work. During the first post-war period (1945—1951), the currently arising shortage was made up for by seasonal workers from the predominantly agrarian Pomurje and Haloze (north-eastern Slovenia) and only partly by workers from the neighbouring areas of Croatia (Medzimurje, Hrvatsko Zagorje). After 1955, when the influx of seasonal labour from these areas could no longer meet the enumerated needs of the rapidly developing Slovene economy (in the meantime, these areas witnessed an increasingly strong emigration of labour abroad), workers from all the re- maining republics of Yugoslavia started in increasing numbers to come to Slovenia. Such an economy which more or less relies on the natural con- ditions (above all on climate) and which accordingly employs a high percen- tage of seasonal labour is in our circumstances necessarily characterised by extensiveness, autarchic features, and a low degree of productivity and accumulation. The Chapter contains a detailed analysis of immigration and employ- ment of seasonal workers from other Yugoslav republics in the Slovene economy. It has to be mentioned here that as regards the seasonal emplo- yees no detailed statistical documentation is in existence. The data which form the basis of the present analysis are of course founded on the official statistical sources but in the opinion of the author they are in some instances for almost a half too low. In spite of this, such data give us significant insight into the regional structure (See Table No 2) and the employment structure (See Table No 3) of seasonal labour immigrated into Slovenia. A comparison between the number of the people employed in Slovenia and the number of workers immigrated from other Yugoslav republics into Slovenia reveals that from 1962 to 1963 the employment in Slovenia had risen by 14.092 persons, and that at the same time 23.200 workers came to Slovenia from other republics and found employment here. The next year, the number of the employed had risen by 34.518 persons (7 ">/<>), and 15.218 workers from other republics had immigrated from the southern republics. In 1965 the number of the people employed in Slovenia had risen only by 907 persons while as many as 6.676 seasonal workers from other Yugoslav republics became employed in Slovenia. But in 1966 the employ- ment in Slovenia had decreased by 15.700 workers, in spite of which 6.800 persons from the southern areas of the state found employment here. The general picture is of course reflected by the state of affairs in the indi- vidual branches of economic activities (e. g. in building industry, industry, communal utilities, etc.). This is to say that during the period under con- sideration domestic labour was emigrating abroad where it generally became employed in suitable jobs. But the principal difference consists in that most of the domestic labour emigrating abroad is skilled while most of the immigrants who find jobs in Slovenia are unskilled workers, that is, for hard manual work. The daily dynamics of employment of workers immigrated from other Yugoslav republics into Slovenia also increasingly shows the most typical features of seasonal employment (See Figures 2 and 3, and Table No 4). An extraordinarily strong fluctuation is another basic characteristic of immigrant labour. But it has to be underlined here that recently, with the growing unemployment and stagnation or at least a slower growth of the number of the employed, the fluctuation has extremely decreased. Compared with the previous years, the fluctuation of labour in 1965 is extremely low, including only 20 °/o of seasonal workers in Slovenia (in 1964 the correspond- ing figure was as much as 31 %»). In 1965 was 13.5 fl/o (in 1964 23.2 °/o) of the seasonally employed workers who twice became employed in Slovenia, and 5.1'%> (in 1964 4.8 ®/o) who became employed thrice. Four times or more than that the employer was changed by the seasonal workers in 1965 by 1.5 °/o (in 1964 2.2 ®/o) of the seasonal workers. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 9 9 96 Milan Natek On the basis of the material available on the seasonal employees, the author has arrived at the following conclusions: All the regions which have undergone rapid industrialization are characterised by a high percentage of seasonally employed labour. In this it should be observed that seasonal em- loyment as well has a limited radius. The distance between the place of permanent residence and the place of (seasonal) employment is as a rule directly parallel with the (temporal) duration of various temporarily more or less restricted jobs. Among the main reasons which have lead to the strong immigration of seasonal workers into Slovenia the author counts the following ones: the differences in the national income per capita of the population between various regions of the state; differences in the income from work in individual economic branches; agrarian overpopu- lation and unsatisfactory utilization of labour in scattered farmsteads; com- paratively low degree of de-agrarianized population and the too weak effects of industrialization in various, predominantly in economically passive, areas of the state. The third part of the study, Labour from Other Yugoslav Republics Employed in 1966 in Ljubljana (pp. 26—87) contains a detailed account of the immigration, of the employment structure, as well of some other demo- geographic factors necessary for the understaning of the migration trends and of the economic structure of the immigrant labour. The account is based on answers to a questionnaire completed by in 180 working organiza- tions in the territory of the town of Ljubljana at the end of 1966 and in the beginning of 1967. The questionnaire made it possible to arrive at data which are of extraordinary significance for the study of the geography of the migration trends of labour. (The questionnaire gave for each immi- grant from other Yugoslav republics the following data: sex and age, marital status, birthplace, the place of permanent residence, the place of temporary residence in Ljubljana or in its immediate surroundings, the date of becoming employed in Ljubljana, professional or occupational quali- fication, and the place and position in the present job). The study has included the following cases: 1) all the immigrants employed in Ljubljana but born outside Slovenia, i. e. in other parts of our state; 2) persons who became employed in Slovenia, or rather in Ljubljana, after 1950; 3) excluded from the study were the Slovenes who were born in other republics and spent some time there and who were in 1966 employed in Ljubljana. From the whole of the material of the questionnaire 847 workers were excluded — those who in 1966 changed their employer in Ljubljana twice or more than twice. In the register of the questionnaire these workers figure once: within the frame of those enterprises and branches of activity where they were last, i. e. at the time of answering the questionnaire, employed. In this way it was possible to ascertain that in 1966 the number of workers from other republics in Yugoslavia and employed in Ljubljana totalled the figure 20.114. This is to say, that on September 30, 1966, of the total number of people employed in Ljubljana there was as much as 18®/o of immigrants from the southern republics of Yugoslavia. It was recently known that the number of people employed in the economic branches on the territory of the town of Ljubljana decreased. It is found in this study that not only the percentage but also the absolute number of workers who immigrated to Ljubljana from the southern parts of the state increased. The results of the analysis of the statistical material call attention to the fact that we as well witness an increasingly strong differentiation in the employment structure which is obviously reflected in the percentage of the domestic and immigrant labour employed in individual branches of economy. For it is all the heavier work requiring hard manual labour domestic workers avoid and consequently it is the workers immigrant from the southern regions who are prevalent in these branches. The employment regime of workers immigrated into Ljubljana from other republics (See Tables 6, 7, 8, and Figures 6 and 7) shows that in 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji . . . 97 comparison with previous years the influence of seasonal fluctuations has greatly subsided. This reduced oscillation of the effects of seasonal employ- ment constitutes one of the first achievements of the economic and social reform (of the summer of 1965) and of the measures by means of which the society had some years before already radically intervened towards solving countless urgent questions concerning seasonal workers. Numerous differences which are becoming obvious in the employment regime as we can trace them from one year to another reflect the peculiarities in various economic activities which can be most clearly seen in the calendar of work. Regional origin and the sex structure as well with all its characteristics affect the employment regime of the immigrant workers (See Figure 7). From the material assembled it was also evident where a particular worker was last employed before immigrating into Ljubljana from another republic. It was found that among all the workers it was 15.9®/» of wor- kers who were now for the first time in their life employed outside their ho- mestead. The rest (84.1 o/o) had been employed either in the place of their permanent residence (1.8 "/»), in enterprises on the territory of their commune (5 *>/»), or elsewhere on the territory of their mother-republic (12.7 ®/o). Before immigrating into Ljubljana, 11 ®/o of them had worked in other republics. Among the immigrants who were in 1966 employed in Ljubljana 53.8 ®/o had already been working in Slovenia, 39.6 ">/o of them in Ljubljana (and 7.6 "/» from the very beginning in the enterprises in which they were working in 1966), while 14.2 "/o of them was employed elsewhere in Slovenia. In this respect as well, there are considerable differences between workers from individual republics and workers employed in various economic branches (See Tables 9 and 10). The fourth Chapter analyses Some Demogeographic and Economic Characteristics of the Immigrant Labour (pp. 47—60). These characteristics as well served to perceive numerous differences that exist as characteristic of the immigrants from various parts of the state. Among the immigrant workers who were in 1966 employed in Ljubljana, 12.4 °/o (2.492) of them were women. Such a low number of women-immigrants is not surprising as the migrations trends into the more distant regions include mostly men and the chances of employment in the Ljubljana economy as well favour men much more than women. The difference between men-immigrants and women-immigrants in Ljubljana is revealed also in the structure of the marital status. Immigrant women-workers show a higher percentage of married (59.6 ®/o) and divorced (3.6 %>) women than men-workers (50.7 %>, and 0.7 n/o respectively). Highly varied is also the percentage of women- workers who had immigrated into Ljubljana from various parts of Yugo- slavia. This varying percentage reflects the different social environments which continue to be characteristic of the various parts of our state. The smallest number of women-immigrants is namely from those Yugoslav territories where the decay of the old social and economic structure is only in the initial phasis. The age structure of the immigrants reveals (See Tables No 13, 14, and Figures 10 and 11) that the emigrating areas were deprived above all of the younger labour. Although the migration areas have a considerable sur- plus of labour it is to be observed that the too strong emigration is already entailing disturbances in their social, economic, and above all demogeogra- phic, structure. The age-structure of the immigrant labour is unusually low and from this point of view for the employer most favourable. In this way, the immigrant labour is bringing into the new social environment a genuine demogeographis rejuvenation. On the other hand, the professioal level of the immigrant labour em- ployed in Ljubljana is extremely unfavourable. Most of the immigrant labour are unskilled workers for heavy manual labour — 53.8 ®/o, another 19,0 °/o is semi-skilled, 22.6 "/o is skilled workers, apprentices in crafts take (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 98 Milan Natek up 1.7 ®/o, and the immigrants with secondary or university education take up 2.9 %>. Obvious differences in the qualification structure show themselves also among the immigrants arriving from different regions of the state (See Figure 12 and Table No 16) as well as with regard to the branch in which they are employed (Table No 15). The professional qualification of the immigrants as well strongly reflects the underdeveloped state of the socio-economic environments which yield their workers to the more advanced areas. Women-immigrants are in this respect in an even more unfavourable position (62 ®/o of them are unskilled, 22.4 %> semi-skilled, 10.3 ®/o skilled workers, and 5%> of other kind). The author is trying to explain the present structure also in terms of the underdeveloped areas yielding in the form of emigrants their labour to other areas. But in all of those places until recently women had been ignored, pushed aside from the day-to-day trends, mostly confined to the home and domestic soil. And a reflection of this continues to the persent day in the comparatively high percentage of illiterate women. The extremely low professional qualification of the immigrants is seen by the author to be the main reason for the strong fluctuation. In most cases, the earnings correspond to the professional skills, which means that they are very low. The main wish of most of the immigrant workers is to save as much as possible of the earnings by which means to maintain their farmsteads or families at home. This makes their economizing, readiness to work, inventiveness, and above all their extraordinary modesty in day- to-day life, all the more readily understandable. Findings about the change of the immigrants' permanent residence in Ljubljana are of very great significance for the geography of migrations; such changes reflect countless forms of the migrations of population. It is found that before immigrating into Ljubljana, the immigrants had migrated very little. 80fl/o of immigrants employed in Ljubljana continue to have their permanent residence at the place of their birth. Only about 6fl/o of them changed their permanent residence within thi boundaries of the commune they had been born in. 5 °/o of them had moved to other places within the boundaries of the mother-republic, and only 9,3°/» had moved to other republics before immigrating into Ljubljana (many of them owing to the agrarian colonization of Voivodina in the first post-war years). 7 ,4% of them have settled down in Slovenia for good (on the territory of Ljub- ljana, 6.1 ®/o of the employed immigrants have permanent residence; See Tables Nos 17 and 18). It is in the light of these migration processes that the main forms of employment — permanent, temporary or seasonal — are to be viewed. In the branches where the employment regime already disclo- ses features of seasonal work (e. g. in building industry, communal utilities, catering, industry of building material) a high percentage of such immi- grants is to be found who continue to have their permanent residence in their place of birth. The last Chapter presents the regional structure of immigrants who were in 1966 employed in Ljubljana (pp. 60—87). Information about the origin of the immigrants which is discussed in this chapter discloses nu- merous phenomena constituting their day-to-day life in the new environ- ment. At the same time it is possible to make from this point of view an evaluation of the gravitation strength of particular urban-industrial centres. This part of the study brings a basic survey of workers who had immi- grated into Ljubljana from other republics of Yugoslavia (See Tables Nos 19, 20, and Figure 5) and an outline of the employment structure of the immigrants from the individual republics. This is followed by a survey of immigrants for each republic. In this outline the author has drawn on smaller, self-contained areas — the established schemes of permanent de- mogeographic environments of the I s t degree (this has served as basis for the preparation of charts, specifically Figures 4, 5, and 12). In this way 472 Geografski zbornik XI, 1969 Delovna sila Iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji. . . 99 it was possible to identify various markedly emigrating areas in a particular republic which had given Ljubljana a considerable number of their popu- lation. The identification of the most strong emigrating areas is comple- mented by some fundamental demogeographic and economic characteristics which confirm the findings about the causes of emigration. In these terms the present Chapter brings the characteristics of immigrants employed in Ljubljana but originating from Bosnia and Herzegovina, Croatia, Serbia and Voivodina, Kosovo and Metohija, Macedonia, and from Montenegro. In the concluding part of the study the author has established that in their emigrating areas the people who later on immigrate rank among the most advanced, bold, and »aggressive« stratum of the population. Before deciding to seek employment outside their farmstead or their native place they had to overcome countless impediments and prejudices which continue to be characteristic of nearly all the underdeveloped areas. Among the workers-immigrants we find not only persons without any material basis back at home but also owners of strong farmsteads who have left the work at home over to women and daily labour from the village. Their seasonal earnings are intended not solely for the maintainance of their families but to a considerable degree for renovating the buildings on the farmstead and for mechanization. Among the direct physiognomic effects of the immigration of labour the author counts the so-called barrack-settlements which have arisen on the fringes of Ljubljana. These settlements are an immediate external reflection brought about in recent years by the development of the extensive economy. With most of the immigrant workers, the problem of getting food is also a peculiar one. It is not only that the immigrant-worker does not buy sufficient food which in the long run affects the productivity but also that various religious concerns (e. g. with the Moslems) prevent the workers from taking in food which is usual in the new environment. Almost the majority of the immigrants finds the adapting to the new social environment most difficult. For a great many of them the new lan- guage (for both sides, as this is the case with Macedonians and Albanians from Kosovo) represents a considerable obstacle in settling down in the new social environment. Since the immigrants are mostly from areas that are on a lower social and general degree of development, they often find it hard to become integrated in all forms of everyday life in the immigrated area. Further, it has to be considered that with the low qualification structure of most of the workers there in also a low degree of self initiative which reflects a small ability for adapting and coping with the requirements of the new environment and conditions of work. Hence it infrequently hap- pens that the immigrants gather in and stick together in informal groups. The whole survey shows that the present study has indicated only some, but perhaps most typical, phenomena which characterize the forms and determine the scope of migration of labour from other republics into Slo- venia and specifically Ljubljana. The basic lines of the migration of labour into the Slovene capital are presented. With the material collected and with a knowledge of new phenomena we are already faced with new questions. Hence it will have to be provided that the continuation of this work is directed towards discovering and identifying the basic laws underlying the relations between the demogeographic phenomena and the economic features of individual areas. This will already call for an interdisciplinary study of the numerous problems of the migration of labour. (32*) Geografski zbornik XI, 1969 4 99 K A Z A L O UVOD 407 I. DELOVNA SILA IZ DRUGIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE V SLOVE- NIJI 407 Selitvena bilanca med Slovenijo in drugimi predeli Jugoslavije v luči celotne selitvene dinamike Slovenije 407 Priseljevanje (sezonske) delovne sile iz drugih republik Jugoslavije v Slovenijo v obdobju 1962—1967 415 II. DELOVNA SILA IZ DRUGIH REPUBLIK JUGOSLAVIJE ZAPOS- LENA V LJUBLJANI V LETU 1966 430 ŠTEVILO IN ZAPOSLITVENA STRUKTURA PRISELJENIH DE- LAVCEV 434 ČASOVNI REŽIM ZAPOSLOVANJA DELAVCEV IZ DRUGIH RE- PUBLIK JUGOSLAVIJE V LJUBLJANI ! 437 V LJUBLJANO PRISELJENI DELAVCI IZ DRUGIH REPUBLIK PO KRAJU ZADNJE ZAPOSLITVE 447 NEKATERE DEMOGRAFSKE IN EKONOMSKE ZNAČILNOSTI PRI- SELJENIH DELAVCEV 451 Zaposleni priseljenci po spolu in zakonskem stanu 451 Starostna struktura priseljencev 453 Kvalifikacijska struktura priseljencev 456 Sprememba stalnega prebivališča v Ljubljani zaposlenih prise- ljencev kot odraz notranjih selitev prebivalstva 460 REGIONALNA STRUKTURA V LJUBLJANI ZAPOSLENIH PRISE- LJENCEV 464 Priseljenci iz SR Bosne in Hercegovine 471 Priseljenci iz SR Hrvatske 476 Priseljenci iz ožje Srbije in Vojvodine 481 Priseljenci s Kosova in Metohije 485 Priseljenci iz SR Makedonije 488 Priseljenci iz SR Črne gore 490 SKLEPNE MISLI 491 IMMIGRATION AND EMPLOYMENT OF LABOUR FROM OTHER YUGOSLAV REPUBLICS IN SLOVENIA AND ESPECIALLY IN LJUBLJANA (Summary) 497 GEOGRAFSKI ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA X I Izdala Slovenska akademija znanosti In umetnosti v Ljubljani Natisnila tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani 1969 Naklada 1000 izvodov I B I B L I O T E K A SLOVENSKE AKADEMIJE ZNANOSTI IN UMETNOSTI V LJUBLJANI ^ tUh-jjU ? GEOGRAFSKI ZBORNIK ACTA GEOGRAPHICA XI WH-I/H m i ¿M S? - A s c '«ka * t Priloga 1 VELIKOST IN LEGA HRIBOVSKIH KMETIJ V V Z H O D N E M DELU GORNJE SAVINJSKE DOLINE GRANDEUR ET POSITION DES FERMES DE MON- TAGNE D A N S LA PARTIE ORIENTALE DE L A VALLÉE SUPÉRIEURE DE LA SAVINJA stanje leta 1960 état de l'année 1960 stanje pred agrarno reformo état avant la réforme agraire opuščene kmetije les fermes abandonnes glavne ceste routes principales gozdne ceste routes de forêts gozdne ceste v delu routes de forêts en construction 100-metrske izohipse isohypses de 100 mètres višine nad 1300 m altitudes au-dessus de 1300 m • Priloga 2 R 52 T* S 50 I 49 48 11 47 I P O L J A N E D. Meze Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline Les fermes de montagne de la partie orientale de la vallée supérieure de la Savinja Priloga — Annexe 2 Priloga 3 P A N J I V A B R A S L O V S K O D O B R O V L M O Z I S K O R- 215 225 223 ,222 221 219 231 230 226 D. Meze Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline Les fermes de montagne de la partie orientale de la vallée supérieure de la Savinja Priloga — Annexe 3 LÜ O O O > < NI 234 C R E T A 238 237 236 235 m J E R O N I M UJ O 251 £ V E L I K I R 0 V T M A L I RO VT- 279 I 278 I ¡ " I 277 274 J a 2 7 3 k •s <5. 0. S? 276 275 Priloga 4 D. Meze Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline Les fermes de montagne de la partie orientale de la vallée supérieure de la Savinja Priloga — Annexe 4 S E N T L E N A R T GORNJ I G R A D - Š O K A T - s- 372 S E N T F L O R I J A N p= T A J N A 374 tfc 373 R O R E 283 1 I I • ti N 282 377 ! 378 ki S t* Priloga 5 V I N HRIBOVSKE KMETIJE V VZHODNEM DELU GORNJE SAVINJSKE DOLINE V RAZMERJU DO ZEMLJIŠKIH KATEGORIJ IN DELOVNE SILE ( S T A N J E L .1966) LES FERMES DE MONTAGNE DANS LA PARTIE ORIENTALE DE LA VALLÉE SUPÉRIEURE DE LA SAVINJA EN RELATION AVEC LES CATÉGORIES DE T E R R A I N S ET LA MAIN D ' OEUVRE ( É T A T DE L ' A N N É E 1 9 6 6 ) LEGENDA : LÉGENDE: 1 ha Pr i kmet i j ah brez de lovne sile so zeml j iške k a t e g o r i j e n a k a z a n e z d i a g r a m o m ož j im od enote n Pour les f e r m e s sans m a i n d ' o e u v r e , les c a t é g o r i e s de t e r r a i n s sont indiquées par un d i a g r a m m e , plus étroit que i ' u n i t é n ne rodov i ten s v e t - t e r r e i n f e r t i l e gozd - f o r ê t | :_r*pašnik in senože t - p â t u r a g e f j + t r a v n i k - p r é I r>sadovn jak - v e r g e r s p o r n a z e m l j a - t e r r e l a b o u r a b l e 1 — • 1 6 - 6 5 Let l i . . . • - L > nad 65 l e t [ s t a r o s t n e skupine - g roupes d ' â g e 1 2 2U s i T L + i 15 i e t f in š tev i lo oseb et n o m b r e > des personnes D. Meze Hribovske kmetije v vzhodnem delu Gornje Savinjske doline Les fermes de montagne de la partie orientale de la vallée supérieure de la Savinja Priloga — Annexe 5 1. C E L O T N A P O K R A J I N A MOŠKI Ž E N S K E % 55,1 STAROSTNI DIAGRAM 55,1 DIAGRAMME D'ÂGES 56,1 633 1. la région entiere 2. les fermes des hauteurs 46,7 3. les fermes des vallées 502 4. les fermes intermédiaires 5U 46,2 54,1 Priloga 6 2Ío 2Ó0 ie'o iéo 14b 120 100 so 60 40 20 o 20 40 60 80 K » T2'0 l i o 160 ido 200 220 240 2 . V I Š I N S K E K M E T I J E M O Š K I Ž E N S K E 70 60 50 40 30 20 10 10 20 30 4 0 50 60 ZALEDJE LJUBNEGA M Ž nad[~ 70 I 1 65-70 I V / / / / / Á 5164 W///Á V/A 41-50 V///A V / / / / / / / / A 25-40 ' / / / / / / / / / À m 18-24 V///A 16-17 'A 1 7-15 I , L 0-6 I % 60,0 76.5 48.6 59.3 49,0 66.7 71.4 51.5 64,7 JVinJ.PREDGORJE GOLT 0 10 20 C 65-70 vm 5>64 4V50 Z 70 2540 18-24 16-17 7-15 0 - 6 Ž % 25/) 66,7 53,2 62,4 6570 ^ 4 8 , 0 50,0 100,0 23,5 53,8 ZADRECKA DOLINA, LEVO POBOČJE ž 6 w 33.3 66,5 62.5 54.6 75,0 50,0 45.4 44,3 m 41-50 51-64 2&40 18-24 16-17 7-15 0-6 m 10 10 10 3. DOLINSKE KMETIJE M O Š K I Ž E N S K E °/o 53,7 30 20 10 O 0 10 20 ZALEDJE LJUBNEGA M nad l 70 5V64 41-50 2540 18-24 116-17 7-15 0 - 6 P 3 % 50,0 0,0 53,8 62,4 sao 50,0 66,6 77,0 41,6 10 0 MOŠKI ¿ . V M E S N E K M E T I J E Ž E N S K E 170 160 150 140 130 120 110 100 90 80 70 60 50 40 30 20 10 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100 110 120 130 140 150 Z A L E D J E LJUBNEGA JV.in J.PREDGORJE GOLT nod I i m f a M 65-70 <51-64 m. é 3b 2b i o 70 ,16-17 m 0 - 6 % 55,2 nad ' / ) / / / / / / / / / / **2 • P 53,8 74.3 41.5 54.6 25,0 39.4 588 65-70 YÖ2. 10 20 2 Ö 0 16JZ 7J5 40 3'0 2*0 iS 0 0-6 p 3j0 40 % 56,6 3^5 5 8 Í 64,2 50,0 51,0 37,5 40,0 53,0 ZADRECKA DOLINA LEVO POBOČJE nad v / / / / / / / m S t m 41-50 I 70 V / / / / / / / / / / / / À 2540 m 18-24 v/16-17 7-15 0 - 6 J % 50,0 60,8 50,0 45,4 54.6 33.4 41.7 57.5 48,3 40 30 20 10 0 0 10 20 30 40 50 Z A D R E C K A DOLINA, DESNO POBOČJE % M nad 70 65-70 51-64 41-50 ^2540, 16-17 7-15 0 - 6 10 0 60,0 50,0 62,5 100,0 56,2 37.5 0,0 50,0 66.6 DOBROVELJSKA PLANOTA M nad 65-70 51-64 41-50 70 ¡ P 2540 18-24 16-17 7-15 0 - 6 g % 77,8 50,0 68,8 71,3 41,7 80,0 100,0 55,6 47,3 ZADRECKA DOLINA M nad % 65-70 •V D II 51-64 « W, •1-50 2540 16-17 7-15 0-6 m % 57,2 4a0 7 U 50.0 39.1 3 0 7 75,0 40,0 57.2 ZADRECKA DOLINA, DESNO POBOČJE 30 20 10 10 20 DOBROVELJSKA PLANOTA nad i 6530 ,-„.51-64, M m 70. Zm 3'o 20 i b ( 18-24 16-17 7J5 0-6 ~ ï ï 20 % 322 52.7 60,0 63.0 45> 57.1 7^0 40.8 70.2 Priloga I, karta 1 M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga I, karta 1 — Annex I, Map 1 Priloga VIII, karta 12 L E G E N D A : D R UŽ B E NO - GEOGRAFSKA PODROČJA | I. | Z A H IN SEV-VZH DEL ZG DRAV POUA - l - VZH. DEL ZG DRAV POLJA ' n . y JUŽNI DEL ZG. DRAV P O U A MEJA PODROČJA PRI RODNO - GEOGRAFSKA PODROČJA IZGONSKA POKRAJINA PRODNI DEL A L U V I A L N A RAVNINA MEJA PODROČJA M a r i b o r PRIRODNA IN DRU2BENOGEOGRAFSKA PODROČJA ZGORNJEGA DRAVSKEGA POLJA C. Vojvoda M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga II, karta 2 — Annex II, Map 2 Priloga VIII, karta 12 DELEŽ POSESTI POSESTNIKOV V POSESTNIH SKUPINAH po katastrskih občinah na ZG. DRAVSKEM POLJU leta 1963 nnri 10 hn O do 0.5 ha 8do10ha 0.5 do 2 ha 5 do 8 ha • D H T 2 do 3 ha 3do5ha ODDELEK ZA GEOGRAFIJO V L J. M. Ž e r o v n i k M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga III, karta 3 — Annex III, Map 3 Priloga VIII, karta 12 ZGORNJE DRAVSKO POLJE D E L E Ž LASTNIKOV Z E M L J E NEDOMACINOV V KATASTRSKIH OBČINAH PO POREKLU L. 1963 ŠTEVILO LASTNIKOV POREKLO LASTNIKOV Z E M L J E : [ j IZ N A S E L I J NA OSREDNJEM DELU ZG. DRAVSKEGA POLJA lililili 11 " OB CESTI M A R I B O R - P T U J i. .. NA J U Ž N E M D E L U ZG. DRAVSKEGA POLJA n M POD POHORJEM IZ MARIBORA IN P TUJ A IZ SLOV. GORIC, H A L O Z , POHORJA IN PTUJSKEGA POLJA IZ DRUGIH POKRAJIN SLOVENIJE , IZ DRUGIH REPUBLIK IN INOZEMSTVA F F 0 0 0 . Z A GEOGRAFIJO 4. 1968 M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga IV, karta 4 — Annex IV, Map 4 Priloga VIII, karta 12 ZGORNJE DRAVSKO POLJE POKLICNA STRUKTURA GOSPODINJSTEV LETA 1961 H KMEČKA GOSPODINJSTVA MEŠANA GOSPODINJSTVA NEKMEČKA GOSPODINJSTVA F. F 000. ZA GEOGRAFIJO 4 1968 M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga V, karta 5 — Annex V, Map 5 Priloga VIII, karta 12 ZGORNJE DRAVSKO POLJE POKLICNA STRUKTURA GOSPODINJSTEV LETA 1 9 6 6 I KMEČKA GOSPODINJSTVA MEŠANA GOSPODINJSTVA NEKMEČKA GOSPODINJSTVA ŠTEVILO DRUŽIN 11 - 20 31 - 50 .76 - 100 .151 - 200 251 - 300 401 - 500 F.F. 0DD ZA GEOGRAFIJO 4 1968 M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga VI, karta 6 — Annex VI, Map 6 M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga VII, karta 11 — Annex VII, Map 11 Priloga VIII, karta 12 DELEŽ IN ŠTEVILO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA PO PANOGAH DEJAVNOSTI NA ZG. DRAVSKEM POLJU leta 1953 Delež v industriji zaposlenega prebivalstva L_ j 0 d0 w % V / \ 101 do 20 201 do 30 301 do ¿0 nad ¿01% USLUZNOSTNA OBRT UPRAVA GRADBENIŠTVO GOZDARSTVO Število aktivnega prebivalstva po panogah dejavnosti Delež v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva nad 80 % J od 10 - 20% 70,1 - 80% ^ M B » ^ 20,1-30% 50,1 - 60% ^ ^ ^ ^ i0, _ 50 yo M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga VIII, karta 12 — Annex VIII, Map 12 Priloga VIII, karta 12 Delež v industriji zaposlenega prebivalstva f " 1 0 do tO 96 OSTALO V / \ 101 do 20 201 do 30 K&&. wd 50% USLUZNOSTNA OBRT GRADBENIŠTVO Delež v kmetijstvu zaposlenega prebivalstva rta d 70% UPRAVA 50,1 — 70% OBRT ¿0,1 - 50% 10,1-20% 201-30% , 30,1 - 40% PROMET število aktivnega prebivalstva po panogah dejavnosti DELEŽ IN ŠTEVILO AKTIVNEGA PREBIVALSTVA PO PANOGAH DEJAVNOSTI NA ZG. DRAVSKEM POLJU leta 1961 ODDELEK ZA GEOGRAFIJO V U . M Žerovnik Vojvoda C. M. Pak Družbenogeografski razvoj Zgornjega Dravskega polja Social-Geographical Development of the Zgornje Dravsko polje (Upper Drava-Plain, Northeastern Slovenia) Priloga IX, karta 13 — Annex IX, Map 13 Priloga I, risba 5 I. Profil p r e k o osrednjega dela D o b e r d o b s k e g a K r a s a I. Le profil à t r a v e r s de la p a r t i e c e n t r a l e de Karst de D o b e r d o b Soška n i ž i n a 200 100 Sredpol je D o b e r d o b s k i Senozeti K r a s Doberdobski Dol Poljkišče O p a j s k a t e r a s a Opatje selo 170 Hudi log Ravni 200 210 300 I. Podolžni profil dna Bres tov iške doline I. Le profi l longitudinal du fond de la vallée de B r e s t o v i c a 200 100 15m o o o o o o o o o o o 0 0e apnenci Doberdobskega Krasa les calciers de Karst de Doberdob kvartarna soška akumulacija na obrobju l'accumulation quaternaire de Soča, au bord pliocenski kremenov prod na zakraselih tleh les galets de quartz de pliocène sur la surface karstique lokalna korozijska poglobitev v dnu doline (vrtaCe, uvale) l'enfoncement local de la corrosion au fond des vallées (dolines, ouvalas) prvotno dno Brestoviške doline v smeri Jamlje—Doberdob—Vremljan (rekonstrukcija glede na današnja višinska razmerja) le fond original de la vallée de Brestovica dans la direction Jamlje—Do- berdob—Vremljan (la reconstruction à l'égard de relations des hauters actuel) Prerez A Doberdobsko j eze ro Črni hrib 200 Prerez B Jamlje Komarje Klar iči Brestovica Doberdobsko j e z e r o Vreml jan 60 * » Črna griža Gr iža Komarje Trnic 300 200 - 100 Grmada Prerez C D. Radinja Doberdobski Kras Le Karst de Doberdob Priloga I, risba 5 — Annexe I, dessin SI . 4. Priseljeni delavci iz posameznih področij Jugoslavije po letu zaposlitve v Ljubljani (stanje: december 1966) F i g . 4. Workers who immigrated from various areas of Yugoslavia a year ago and have been employed in Ljubljana for a period of one year (the state per December 1966) Priloga I, slika 4 število delavcev (number of workers) 90 — 80- 70- » - 50- 4 0 — 30 — 50- ioo km cu OS a & > o 33 > > a ™ '3 I I S 3 ûj v s « 5 s ht a s (S & > O « a M ? « 5 1 Se O.S 3.S O ti Ä OJ is a O« « g a »i " m s | >5 c «.s S t« Co o S« .2 3 s a rt o h h eut 3 bJO X C G C m cd no o Priloga II, slika 5 š t e v i l o p r i s e l j e n i h z a p o s l e n c e v (the number of immigrants employed) kmet i j s t vo 6 (agriculture) k o m u n a l a 5 (communal utilities) p r o m e t (transportation) 1 g r a d b e n i š t v o ( c o n s t r u c t i o n ) 2 i n d u s t r i j a (industry and handicrafts) 3 t r g o v i n a in g o s t i n s t v o (commerce and hotel-keeping) 50 t 100 km —I SI. 5. Zaposlitvena struktura v Ljubljano priseljenih delavcev iz posameznih področij Jugoslavije (stanje: december 1966. Prazen krožni izsek pomeni, da vanj ni bilo mogoče vrisati ustrezajočega znaka; v dvomljivih primerih je takemu loku dodana vrstna številka ustrezajočega sektorja) Fig. 5. The dynamics of employment of workers who immigrated from individual areas in Yugoslavia into Ljubljana (the state is per December 1966. The blank sector is used when a corresponding sign could not be drawn on it; in dubious cases the arch of such sectors was given the corresponding number of the respective sector) M. Natek Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani Immigration and employment of labour from other yugoslav republics in Slovenia and especially in Ljubljana Priloga II, slika 5 — Annex II, Figure 5 L J U B = » ( EE = T1 g m J.LLL Eflrq v m J " L I 1 i 1111 M • j"1" • število zaposlencev: 500 (number of workers:) 100 • 10 digrami v karti predstavljajo frontalno sliko zamišljenih Kvadrov. m CD 50 100 km SI. 12. Kvalifikacijska struktura v letu 1966 v Ljubljani zaposlenih prise- ljencev iz posameznih področij Jugoslavije Fig. 12. The qualification structure of immigrant from individual areas in Yugoslavia who were in 1966 employed in Ljubljana (the diagrams on the map represent a frontal picture of the designed squares) Priloga III, slika 12 M. Natek Delovna sila iz drugih republik Jugoslavije v Sloveniji in posebej v Ljubljani Immigration and employment of labour from other yugoslav republics in Slovenia and especially in Ljubljana Priloga III, slika 12 — Annex III, Figure 12