A. POTOČNIK
Prosvetno življenje v stari Ljubljani.
VB te/]L   WM prosvetnem  oziru se je   Ljubljana   začela   že   prav
^^K\^>>^V   zgodaj razvijati. Znano nam je, da so se rokodelci
•\j^E^kfU    in trgovci že kmalu naselili na Starem trgu in da so
A^^tW-~^fflS) okolo leta  1200.  plemenitaši   zasedli takratni   Novi
&W^Hmn^SJl *r^' ^e*a 1261. Je dobila Ljubljana prvega deželnega
/f&^m&jm glavarja Rudelnia, leta 1269. pa prvega mestnega sod=
I'   j», 4^ nika Urbana,  ki  so  jrma  pomagali  razni  uradniki.
tMi^W^M 0^^ Med takratnimi trgovci je bilo dosti židov, ki so imeli
že leta 1213. v mestu svojo molilnico.
V 15. stoletju je bila ustanovljena ljubljan&ka škofija. Takrat se je naselilo v mestu precej duhovščine. Trgovina je lepo cvetla, saj je šlo skozi Ljubljano mnogo blaga v Trst, na Reko in v Benetke. Ko je ponehala turška sila, se je trgovina še bolj okrepila. Leta 1575. je izšla pri tiskarju Janezu Mandeljcu prva slovenska knjiga na domačih tleh.
Proti koncui 16. stoletja je število prebivalcev jako naraslo, pa tudi blaginja meščanov je 'bila prav povoljna,, kar je bilo opaziti na njih nošah in razkošnih stanovanjih.
Leta 1573. je pričel poštni sel prenašati pisma in druga poročila vsak četrti dan iz Ljubljane v Gradec in nazaj. Proti koncu 16. sto* letja (1597.) so prišli jezuiti v Ljubljano, ki so imeli za kulturni razvoj našega mesta mnogo zaslug. V 16. stoletju je nastalo na Novem trgu mnogo znamenitih poslopij, kakor knežji dvorec, »lontovž« i. dr.
Valvazor trdi, da je fcilo v njegovem času v notranjem mestu 400 do 500 večinoma trinadstropnih, redko dvonadstropnih ali štiri= nadstropnih hiš. Mesto je štelo takrat okolo 20.000 prebivalcev. Tre; tjina teh je prišla iz tujine, zato so bili po narodnosti kaj različni. Tu so bivali: Kranjci, Štajerci, Korošci, Hrvati, Italijani, Tirolci, Bavarci, Moravci, Čehi, da, celo Danci, Holandci in Francozi, vendar složni »kot ovce v stajah«. Občevali so med seboj slovenski, mnogi nemški, plemstvo in trgovci pa tudi italijanski. Za zdravje meščanov so skrbeli izvežbani zdravniki in lekarnarji, ki jih je deželna gosposka prav vestno nadzorovala.
Umetnost in veda se je v stari Ljubljani kaj lepo razvijala. Omenili smo že v lanskem letniku, da so dijaki pri jezuitih prirejali razne dramatske predstave. Ljubljanski plemenitaši so vabili v svoje pro« storne drvorane nemške in italijanske igralce, znamenite slikarje, kiparje in glasbenike. Po vzorcu Nemcev in Italijanov so tudi v Ljub* ljani ustanovili društvo ali akademijo, katere člani so gojili z vso vnemo umsko izobrazibo.
49
Leta 1693. so ustanovili v Ljubljani društvo »Academia opero« sorum« (društvo delavnih mož). Namen društva je bil vadba in na« predek v književnosti. Vidni znak društva je bila čebelica. »Čebe* larji« so ustanovili javno knjižnico, ki je imela v sedanjem duhovskem semeniščo svoj prostor. Ti člani se pa niso tidejstvovali samo na knji« ževnem poprišču, marveč so pospeševali po svojih najboljših močeh
| 1..............11------— r........|
^Ht                                          Mestni trg danes
umetnost, posebno kar se tiče stavbarstva. Najlepše umetnine, s ka* terimi se še dandane9 ponaša bela Ljubljana, pripisujemo njih okusu in marljivosti. Stolnica, semeniščej, mestna hiša, frančiškanska in kri* ževniška cerkev so vidna znamenja njihovega delovanja. V cerkveni umetnosti so se posebno odlikovali razni slikarji in kiparji kakor: Mencinger, Franc in Albert Jelovšek, Robba, Mislej i. dr.                   ¦