PeSInlna pSalstna v caScvIal. Leto. Vi, §f, 259. ¥ Lfubllani, ¥ četrtek 1S* noveisibra 1922. Posasn, st. 1 PIn, HflPRE Glasilo Socialistična stranke Jugoslavtte. _ Letnik V., Itev. 46. Četrtkova Številka „NAPREJA“ izhaja kot tednik LJUDSKI GLAS Izhaja razen pondeljka in dneva po prazniku vsak dan. Uredništvo in unravništvo: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6-1. Naslov za dopise: Ljubljana pošt. pred. 168. Tel. int. št. 812. ček. rač. št. 11.959. Stane mesečno 12 Din. za inozemstvo 22 Din. Oglasi: prostor 1 X 55 mm 1 Din. Dopise frankirajte in podpisujte, sicer se ne priobčijo. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije za list so poštnine proste. Oasilo fCmctsko-delavske zvez«. Stane letno 36 — Din, mesečno 3-— Din. Otrok in socializem. Socializem ni samo gospodarski nauk. temveč tudi življenski, za katerega •floraio biti pogoji ustvarjeni \v človeku samem. Da potrebuje proletariat še vsestranske vzgoie je znano vsem. Popol-t notha napačna pa ie misel, da je treba vzgaiati k socializmu le odrasle, kvečjemu še mladino. Otroka nikakor ne sme-Ujo^vzgaiati v slepoti in brezbrižnosti, če 1 želimo miselnih bojevnikov. Priprave ~a socializem morajo začeti pri otroku, r“r samo na tistem, kar otrok sam doživi, temeljil njegov svetovni nazor! ^ Kapitalist lahko obvarue svojega t roka vseh težav boia za obstanek. V °!o zakurjeni sobi, dobro rejen in va-otVau se vzgaja in razvaja meščanski v r°k. Kljub vsem pažnjam ostane pa Siena .maTli zmožen, kar mu seveda ne vodme ker ima dovolj časa in denarja in orotekcije, da lahko vseeno nekaj postane«. . Proletarskega otroka ustvarjalo pa ,al)o hranieni, mnogokrat degenerirani tariši. od alkohola zastrupljeni očetje in u skrbi in dela zmučene ter od mnogih orodov oslabele matere. Otrok bi potre-oval dobre hrane in varstva česar mu eiavski stariši ne moreio nuditi, ker za-uzi oče^komaj za skroimno prehrano svoje družine. Pomanjkanje in skrbi so vzrok prezgodnji ostarelosti matere, ki zmucena ne more nuditi otrokom potrebne duševne hrane. Oče se v obupu uda laci. tako da v nevednosti podvoii trp- ljenje svojcev. Vzgoja proletarskega otroka tava torej med razvado in zanemarjenostjo. Nobena stvar ne more obstati brez dobrega vodstva, zato ie nemogoče predstavljati si redno družmsko življenje tam. kier so materine moči preslabe za domače gospodinjstvo. Brezposelnost, naraščajoča draginja itd. so vzrok raznim žaloigram v družinskem življenju proletarca. Otrok pri takih razmerah torej ne more dobiti vsega česar potrebuje. Za domom je otroku najbližje šola. Šola bi morala biti pravzaprav pravo zavetišče otroku, dočim je danes le inštrument vladajočega razreda, katerega interes je nuditi otrokom delavnega ljudstva le omeien del znanosti, ker ie dovolj, da postanejo ti pokorni voiaki in potrpežljivi sužnji. Učitelj ni starejši prija-teli. kateremu otrok zaupa, temveč le »avtoriteta« katere se otrok boji in ki jo zasmehuje. Slabe rodbinske razmere, pomanjkljiva šola, vpliv slučajne nevarne družbe na cesti, zapeljivost kinopredstav in slabe knjige so vzrok, da postane proletarski otrok prezgodaj razvit, divji in lažnjiv. Prezgodaj se proletarskemu otroku vzbuja strast po posestvu in užitku. Zato zavedno delavno ljudstvu poskrbi, da bodo izobraževalna drušva nadomestila revnemu otroku tisto, česar pogreša doma in v šoli! Zunanja politika. jGovor posl. sodr. Etblna Kristana v Proračunski debati v ministrstvu za zunanje zadeve v Narodni skupščini.) (Konec.) Jugosl. zastopstva v inozemstvu. * Da končam s tem. pa da se dotaknem neke druge reči. Tudi ta ni nova tej kupščini, ker se je tudi o njei že govo-. Jo tukaj. Gospod finančni minister nam j® v razpravi o posojilu pripovedoval, ka-f1® se ie naš dinar držal nekam bolje prvo Jr*0 Do zedinjenju, ko so prihajali ameri-ki dolarji v deželo. Tudi danes bi še bilo rmke. da bi prišlo kaj ameriških dolar-sem. ki so praviloma namenjeni naši iz i - Večinoma gre za dolarje, ki so jih Mačevale organizacije naših izseljen-,ey zaostalim do njih umrlih članih: v ne-^terih slučajih gre za zavarovalnino, za jkl škodni no. ki so io tupatam velika pod-sr x niorala Priznati za kakšnega pone-*rCenega delavca. Skupno je bila to pre-e' velika svota, ki se lahko ceni na ne- koliko milijonov dolarjev. V času vojne se ta denar ni mogel pošiljati sem. ker so imeli ljudje, katerim je bil namenjen, večinoma avstrijsko ali ogrsko državljanstvo. in ie zaradi tega podpadal pod tako zvani Trading \vith the Enemv Act^— zakon o trgovanju s sovražnikom. Za vse to imetje je bil imenovan poseben Alien Property Custodian — uradnik, ki ie imel' varovati lastnino tujcev. Po končani vojni se ie pričelo izplačevanje, toda z našo državo so nastale težave, ker je ameriška vlada zahtevala izjavo reciprocitete od vseh novih držav. Naša vlada se je takrat postavila na stališče, da je zanio taka izjava potrebna, češ da ie Srbija z ameriškimi državljani vedno tako postopala. kakor Amerika želi. Vendar ie bilo to pogrešno stališče, zakaj Amerika ni zahtevala recipročne pogodbe od stare Srbije. temveč od nove Jugoslavije, ki obsega tudi dele nekdanje Avstrije in Ogrske. Šele po mnogih intervencijah in interpelacijah je bila lani v Wash'ngtonu predložena recipročna pogodba. Ali tudi tedaj še ni bil izpolnjen drugi pogoj Ame-rike ki ie zahtevala enotna potrdila o dr-i žavljanstvu. To vprašanje se je rešilo še le po neki odločni privatni iniciativi, ki je naposled sama izdelala zahtevane formularje. Ali zopet je vsled nezadostne orga-nizacije naših zastopstev v Ameriki tra-ialo pol leta. preden je Alien Propertyi Custodian mogel začeti z izplačevanjem. In sedai nastajajo nove težave zaradi nezadostne organizacije Narodne banke, potom katere se izvršujejo nakazila, in sorodniki dotičnih izseljencev prihajajo v , nevarnost, da se bo stvar še zavlačila in da utegnejo trpeti znatne zgube na kurzu. Želel bi, da se to naposled vendar organizira v interesu prizadetega ljudstva, in to bi bilo menda tudi v interesu dežele, ker bi se moral po receptu gospoda ministra s prihajanjem dolarjev v deželo tudi naš dinar popraviti... Gospodje, imeli smo. oziroma še imamo zastopstva v deželah, kjer dotični funkcionarji gotovo ne vedo. kaj naj delajo tam, kjer so. Imeli smo tako zastopstvo v Madridu. Gospodje, če bi mene zadela nesreča, da bi bil poslan za poslanika v Madrid, bi res ne vedel, kaj naj bi tam delal, razun da bi hodil vsak dan v gledališče, kar pa mislim, da vendar ni najvažnejša diplomatična naloga in za kar ni treba hoditi baš v Madrid. Imamo pa druge kraje, kakor na primer južno Afriko, kjer je precej našega elementa, imamo Avstralijo in Novo Zelandijo, kjer je naših izseljencev veliko število, in kjer bi bilo zelo potrebno, da bi imeli svoje zastopnike, ki bi skrbeli za interese naših ljudi. Na žalost nimamo v vseh teh krajih ne enega uradnega človeka, do katerega bi se mogli obračati v slučaju potrebe ki nastopa dosdkrat. Ti ljudje ne morejo dobiti nikakršnih informacij, kaj in kako je v domovini: oni ne moreio svojcem pošiljati denarja potem »monev order«, to se pravi po poštni nakaznici medtem k morejo to Nemci, morejo Angleži. Francozi, le naši Ijudie ne. In še drugih sitnosti imajo dovolj, Rekli boste nemara, da so to malenkosti: toda če se nabere mnogo takih malenkosti, postane iz tega za dotične ljudi veliko zlo. Na vsak način bi morali potrebe in želje teh ljudi boli upoštevati, kakor doslej. Gospodje, oziraje se na to. da se jo glede na to debato dosegel znani sporazum med strankami, nočem zavlačiti in zaključujem kljub temu. da ie zelo razumljivo. da ima baš za poglavje o zunanji politiki menda vsak poslanec dovoli ma-terijala — saj jaz ga imam — pa upam. da nam poda gospod minister priliko za posebno debato n zunanji politiki. Zaključujem. da z ozirom na to. kar sem povedal in na to. da ima socialistična stranka svoje posebne poglede na politiko kapitalističnih držav, ki iih ne morem danes obširneje^ razlagati, ne morem glasovati za proračun ministrstva za zunanje zade-ve. (Ploskanje pri opoziciji). Tedenski pregled. Petek. 3. nov.: Rudarska stavka v dombrovskih revirjih na Poljskem. _ Sobota. 4. nov.: Francoska komunistična »Humanite« poživlja mednarodni proletariat, naj nastopi za rudarja Kero-ševiča iz Tuzle, ki ga je jugoslovanska reakcija obsodil^ na smrt. — Aretacija velike tihotapske in špionske družbe v Somboru ob madžarski meji. — Laško prosvetno ministrstvo izdalo strogo odredbo zoper preklinjanje. Če bi se brigalo bolj za analfabete in ljudsko izobrazbo, bi več doseglo. — Avstrijska vlada odslovila 37.000 državnih nameščencev. — Angor-ska vlada razveljavila pogodbe carigrajske vlade od marca 1920 dalje. — Parlament filipinskih otokov iproglasil njih samostojnost pod ameriškim protektoratom. Nedelja. 5. nov.: Ustanovitev madžarske sranke v Velikem Bečkereku. — Poročaj da so komunistični voditelji po svoii navadi prepustili laško delavstvo njegovi usodi in pobegnili. — Viljem se je oženil. Tralala. — Spopad med Turki in Angleži v Carigradu. Zavezniki nočejo na angorsko zahtevo odstraniti svojih čet. Francozi nastooaio zopet prijateljsko z Angleži. — Splošna rudarska stavka na Poljskem. Ponedeljek. 6. nov.: Nacionalistični dijaki preprečili s policijo protestno zborovanje belgraiskih akademikov za Kero-ševiča. — Udruženje jugoslovanskih učiteljev predlaga zakonodajnemu odboru dodatke k uradniškemu zakonu. — V Planu pri Marijinih Lažnih odkritje teroristične družbe mladih ljudi. Aretacija več državnih uradnikov. — V Spangleju v Ameriki rudniška eksplozija. Nad 100 žrtev. — Južnoafriške delavske organiza-fcite orosiio ameriške za pomoč, ker ječi 91.000 delavcev od marčne revolte dalje v južnoafriških zaporih. — Znani ruski slikar Grabovskl izvršil v Petrogradu samomor. Vzrok: beda. Torek. 7. nov.: Vojno ministrstvo izdalo odredbo, da se moraio moški po 18. letu javiti vojaški evidenci v kraju, kjer stanujejo ali kamor se priselijo. — Častniki dobe posebne dodatke na plačo. — Fašistovski požigi in poboji v raznih laških mestih. — Na Saškem dobili združeni socialisti pri volitvah skoro absolutno večino glasov. S komunisti skupai lahko sestavijo čisto proletarsko vlado. — Ke-malistične čete zasedle galioolski polotok na evropski strani Dardanel. — Amerika Drotestira da ie Angleška z arabskim kraljem Feisalom glede izkoriščanja mezopotamskih petroleiskih vrelcev sklenila pogodbo, ki izključuje Ameriko od privilegijev. — Poroča.o. da se kolera na Japonskem strahovito širi. Sreda, 8. nov.: Pešič. novi vojni minister. — Poslanika dr. Vošniaka vlada odpoklicala iz Prage, ker na samosto:ne-že več ne računa. — Obenem odgodla občinske volitve v Dalmaciji, ker se boji posledic svojega izvaiania agrarne reforme s Duškami in sabljami. — Občni zbor Kmetiiske družbe za Slovenijo v Ljubljani. Predsednik Gustav Pirc. — Srbski zemljoradniški kongres proti režimu In za nove volitve. — Jugoslovanski socialistični dijaki na Dunaju sprejeli resolucijo proti obsodbi Keroševiča, — Uspel atentat na glavnega urednika boliševiške »Novaje Kosije« Agajeva v Sofiji. — Turški sultan pobegnil. — Pri volitvah v poljski parlament dobili socialisti drugo mesto po glasovih. — Na Angleškem se vrše volitve za ministrske stolce. — Boljševiki Dreklicali volitve v okrajih, kjer so komun'sti prooadli. Četrtek. 9. nov.: Novi voini minister zahteva naknadne 3 miliarde 200 milijonov kron kredita. Vlada se s tem strin;a. Zakai j'h ni dala prednjemu vojnemu ministru? Zato ker ni hotel deliti nek;h dobičkov s Pašičevim sinom. — Vojno ministrstvo razglaša da se moraio do konca leta vpisati vo:‘aški obvezniki 1902. — Beigrajski listi pišejo, da namerava Pucelj odstoDiti. ker ie »samosto:nežev« vedno mani. - Na SuSaku krvav soooad Igj vladnih čet in legionarjev - Ukrans narodni svet naDuna;u poslal zav _j;nci spomenico, kako strašno trpe U cije pod poljskim terorjem. Demon proti Evropejcem v Carigradu, orožniki zasedli Tracijo do angles stojank. Kemalisti obesili bivsesia grajskega ministra ALI Kemal beg • tan preklical svoj odstop. — "^»-etska luciia na Portugalskem. vlada zaprla laškim ladiam črn luke radi fašistovskega nastooan,f * nj. sovjetskemu poslaništvu in prot. komurn^ stičnemu ter socialističnemu R_ kdorfl — Novi nemški poslanik grof Br nastopil svoie posle v Moskvi. . t volitve v obe amer-ški zbornici Ameri-zmago demokratov Wilsonovcev. A ško delavno liudstvo spi. — 1 rt>^il ta-na kongresu III. internacionale, da ^ ne sovjetska armada prva na s jtve. t. m. se bo vršila v Moskvi »razorom na konferenca«. Komedianti._ i,redlta Petek. 10. nov.: Sprejetje Kre voinemil ministru proti glasovom cije. - Vladno krizo se le Pa5i6u po* čiio »odstraniti«. — Iz ?a‘mntoka Kof' vesti o strašni lakoti, zlasti z otoK* čule. — Četaški vojvoda yfs.°.v0dootcval nikov usreljen. — Stambulijski ^ iz Belgrada v Lausanno, kamor J b() odootovala tudi arabska delega ^ ^ zahtevala neodvisno Palestino. ■-r jjsta činskih volitvah v Sofiji ^na* vlad* ooozicionalnih strank. — K12? j-clitan^* poroča o svo’em porazu v jZro- — Člane bivšega grškega tab re. cih bes d franC nasiljem. — V Gdanskem stavk a vib čili vonemu sodišču. Na gr|k‘h ^Ljncev volucija. — Kongres nemsk! francoskim v Berlinu, ki so bežali Dre taVka ladje- delniških delavcev. , yia„ Sobota. 11. nov.: »Naroa katerib novih tajnih denarnih f<*ndin,1.^«c'nvan' *NdaJi°diz katei novm tainm aenarnm , j11sros!ova črna »Jutro«. — ImenoYanlfrit1{erenco. ske delegacije za orientsko ko ^eleznl' V Berlinu senzacionalni aretacj .al Škega direktorja Bara. ki Je»sp h taj. antanto. In oovelimka reakcio etacija nih tolp Rossbacha, v Munchetm a Ašek. Da se ne bo kdo zmotil — Ašek ie bil maček, pravi potomec egipčanskih božan-stvenih bitij. Čudni so bili takrat časi, ljudje so se klaniali v svetiščih mačkom, danes je seveda drugače in človeka, ki bi dejal, da mačka izvira od Boga, bi prav gotovo kamenjali ali Da zaprli v zavod vzhodno od Ljubljane. Menda me ne doleti ista usoda, če napišem Ašku nekrolog ali posmrtnico. Da ne boste hudi. povem kar takoi. da stojim na stališču: Bogu. kar je božjega cesarju, kar ie cesarjevega in mačku, kar je mačjega. Tako. zdaj se razumemo. Ašek se je rodil kakor vse mačke. Očeta ni poznal nikoli. Krive so bile čudne mačje postave, ki dovoljujejo očetu samo užitek, skrb za otroke pa prepuščajo materi. Pri nas bi dejali, da ie bil Ašek roien »na koruzi«. Siromak ie bil nezakonski sin menda deveti po številu. Mati ga ie dojila nekai dni. nosila mu ie miši in vrabce, končno mu je obrnila hrbet, zagodrnjala je in Ašek ie 'ostal sam. Revež, ki so ga Po krivici in brez potrebe spravili na svet, se ie napotil no blatnih ljubljanskih ulicah šel je do Sv. Petra cesti, razpotje pred Prešernovim spomenikom ga ie spravilo v veliko zadrego. Pet cest, pa ne veš kam. Kdor je stal pred Prešer- novim spomenikom sam. pa ni imel nikogar na svetu, me bo razumel in tudi Ašku ne bo zameril, če ga je šele mimoidoči pes prebudil iz težke zamišljenosti. In ta potepuh ie bil kriv. da je bil Ašek hipoma in proti svoii volji v Darku pred našo ju-stično Dalačo. Začudeno se ie ozrl na osamljeni piedestal pokoinega avstrijskega mogotca ni Drav vedel, kai pomeni ta spomenik. Končno se ie spomnil, da vse mine in začel je oremišljevati. kje bi sl ooiskal pribežališče od strašnega po:ma »sam«. Menda ga ie rešil Bog. ki skrbi za ptice pod nebom in ribe v vodi. Ašek je smuknil v vežo trinadstropne hiše, Dotuhnil se ie v kotičku za vrati in čakal kaj bo. Bil ie črn kakor noč. ki ie legla v vežo. le na repu in prednji tačici ie imel do tri bele dlačice. Ni dolgo čakal. Odprla so se vežna vrata, na pragu je stala gospodična Elza. Ašek seveda ni vedel tega. v nigovih možganih se je rodila le misel da je to mogočno bitje, ki mu lahko razdrobi glavo ali pa reši obupno življenje. Zato je malo počakal, potem se pa tiho in ponižno oglasil iz kotička: «miau. miaauuu!« Elza je zadrhtela, z nežno roko ie Drijela Aška za vrat in odšla do stoDnicah. »Revček, kako te zebe. kako si še majhen. oa čm si, uh. kako sl črn! Boš pa pri nas prenočil, toplo tl bo in mehko na perzijski preprogi.« Ašku je bil siovenssi dar Da ie čutil, da ie v dobrih mogočno bitje ni hudobno. * -»ročja ^ i i K i _ . veii' bil slovenski 1®?^^ tfau. uuu« se je oglasil iz mehkega: ^00bra** hvaležne oči so zamežikales §elc zle- V topli, leoo opremljeni sobne p0\0Žu zel na mehko preprogo. taciee J hv&' Dod glavo, iz črnih oči mu ie gle* . ležnost. Elza ga ie pogladila po g‘^eV£e^ dila mu ie tačice in ponavljala: k0 51 kako sl še mafhen oa črn si. uncir0ta “ črn!« In Ašek ni bil več sam. je postala ljubimec gospodične Elze. ^ na mehki pernici, zlutrai ie Pd t0¥: gaKo* ko in orlgrizoval svežo že milo a xjSteJf • j t—i._ na _a*\* ladno torto opoldne ie dobival n sv1flj-krožniku goveji zrezek ali kos ske pečenke, zvečer je pa od1- , ^ se peroti. Te ie imel Ašek posebno . ,0 m ie le mogel, se ie zmuznil v & snedel vse, ki mu jih ie pr orav ^ovaj1’ drugi dan. Zato Da ni bil oogl®^ L Elza mu je požugala s prstom. red^> ga ie po tačici. »Revček, kako s je pa črn si uh. kako si črn!« 1 dan l* živel Ašek mimo in zadovfAn . w dnem. Ne bomo pripovedovan. * ka}(0 goiila in negovala Elza cejoj« ‘ iaau«^ ie soremial s svoi m oiščečim xi ko ie sedela dolge zimske v« t\tl vlrjem, kako ie potem vsak. kejj matere, zebe jih, sami so. Razprostirajo majhne ročice .oa nimaio nikogar, da bi Ra objeli. Lačni so. na nimaio ton!ega ndeka. svežega kruha, čokolade, torte in sviniske pečenke, boli jih glava in udje ®o okosteneli, pa nimaio mehke pernice, da bi se odpočili na nji. In koliko jih je! Ob Volgi, na Krimu, v Odesi, v Moskvi in Petrogradu, v New-Yorku in Hamburgu v Londonu in Parizu, v Trbovljah in Št. Janžu, na Jesenicah in v Vevčah — povsod so ti Aški. Milijoni njih ne poznajo očeta, druge milijone je zapustila mati. ki tava kakor lačna hiiena po ulicah velikih mest in išče vsakdanjega kruha, zooet drugi milijoni nimaio ne očeta ne matere, Dlazi-io se po smrdečih zakotjih in podzemljih sijajnih palač in umiralo, še pred-no so spoznali življenje. Pa to so otroci, to so ljudie. O liudeh pa ie v naši moderni dobi vse tako dolgočasno, tako neprijetno. Uh oa ie res dolgočasno! Zato pa molčimo, da ne bo dolgčas njim. ki bodo čitali ta življnjepis pokojnega Aška, Sanje ki močijo .. . Angleški tovarnar je ležal v postelji in sanjal. Obiskal ga ie božji poslanec, ki ga je oovabil na mučen izorehod. Ker ie bil tovarnar dober katoličan, se ie povabilu odzval in sledil poslancu, ki ga ie peljal naj-orei do ubožcev. Tu sta našla sirote, katerih oče se .ie ponesrečil v tovarni. »Usmili se jih!« je rekel božji služabnik in le radi Doslanca ie daroval tovarnar vsakemu zlatnik. Nadaljna Dot ju ie dovedla k ženi —* vdovi. Mož ii je od lakote umrl. ker ga je tovarnar brez zaslužka postavil na cesto. »Daj ji!« ie velel poslanec: kapitalist ie s težavo in mrmranjem iztisnil iz mošnje nekaj drobiža. Na cesti sta nato srečala berača, ki je moral pohabljen iz službe. »Usmili se ga!« je zapovedal spremljevalec. Tovarnar oa je kljubovalno odvrnili »Ne. to je preveč...!« »Ti si vendar katoličan!« mu je razlagal poslanec. »Samo kadar to nič ne velia!« fe kričal eospod in v svojem velikem strahu zmočil posteljo... Med tem se je zbudil, pot mu je curkoma lil do celem telesu in Dod seboj le začutil močno mokroto... Hlastno je segel po svoiih hlačah, nataknil je očala in Dogledal skozi okno. »Hvala Bogu! Vse so bile le sanje.« Še tisti dan je bilo razglašeno do tovarni. da se bo radi »gotovih dogodkov« v tekočem tednu odtrgal vsakemu delava cu zeslužek enega dne. In ko je usmiljeni tovarnar izračunal koncem tedna dobiček, si jo mislil v svo-* iem katoliškem srcu da te bil poslanec, Doslan prav od dobrega boga in zaželel si je podobnih sanj Š£ večkrat pa Kaj brigal ža proletarsko politiko, ve, da so ti fondi nastali iz raznih indirektnih, posrednih davkov, ki jiri je nalagal nezavednemu delavstvu. To delavstvo namreč ni hotelo prostovoljno plačevati, zato je moralo plačevati prisilno. Ce so naše gospodarske organizacije prodajale moko v politične namene za 10 vinarjev dražje pri kilogramu, so imele pri vagonu 1000 K dobička za politično stranko. Kolikor vagonov toliko tisočakov je plačalo delavstvo brez svoje vednosti za Tonetovo stranko. Čim večjo družino je kdo imel, tem več je plačal, ker je potreboval .več moke. Vpliva pa ni imel nič, ker je mislil, da tega ne plačuje on, ampak Tone. Seveda je bilo tako tudi pri drugih predmetih, kakor država tudi na tale tajen (po naše goljufiv) način pobira davke pri vseh ljudskih potrebščinah. Vse to »Jutro« prav dobro razume in se je s svojega kapitalističnega stališča tudi že borilo proti našemu davčnemu sistemu, progresivni davek je zasmehovalo, predvsem ga je hotelo pa z zasmehom in preziranjem umolčati, posebno pa umolčati tudi veliko izpremem-bo v naši stranki, ki se je izvršila 1. 1920 na tem temelju. Da ljudstvo te izpre-membe ne bi opazilo, zato nam je »Jutro« pri vsaki priliki očitalo Toneta Kristana, obenem pa je »Jutrova« bančna skupina delala skupno z njim. Zdaj ko že ves svet to ve, pa nam očita, da še danes živimo iz tistih »podpor«, ki jih je pred prenovitvijo stranke »preskrbel« g. Tone K. Mišljene so delnice »Ljudske tiskarne« v Mariboru v znesku 200.000 K, ki datirajo še iz tistega časa in ki so deponirane v »Učiteljski tiskarni« za kritje dolga, ki je tudi iz tiste dobe, pa ne samo 200.000 K, temveč še enkrat večji. Stranka je morala ta dolg prevzeti. ali je imela odreči se delnemu njegovemu kritju? Tako je, prijatelji! In vselej. kadar boste hoteli kako podlost izvršiti na naš račun, bomo takole jasno povedali vso stvar javnosti v prepričanju, da boste po tej poti izgubili sploh vse tiste »somišljenike«, ki mislijo s svojo glavo. Tudi g. Prepeluh nam je pri sodišču v svojo obrambo hotel zabrusiti, da mi zdaj uživamo, kar je takrat on skupno z g. T. K. »preskrbel« — pa mu ni nič pomagalo .Ker se nismo bali razložiti vso zadevo točno tako, kakor je. Naš urednik je bil popolnoma oproščen. Jasni in javni računi so za delavsko stranko predpogoj. Zato se jim ne bomo nikdar odrekli, pa čeprav še vedno mnogi mislijo, da nam » osebnosti« škodujejo. Nasprotno, koristijo nam. Tudi nekdanji gospodje uradniki se začenjajo'prištevati k delavcem, odkar vidijo, da je resnica na naši strani. Seveda jim je prvi korak težak prav tako, kakor boljše plačanim delavcem^ kajti zdi se jim preveč plačevati mesečno po 14 Din za stranko pri 1000 Din mesečnih dohodkov (za člana brez rodbine). Toda ko bodo imeli toliko socialnega čuta, da bodo priznali, da je zanje 14 Din manj nego za poduradnika 1 Din (pod 700 Din dohodkov ali pa pri 1000 Din dohodkov toda preSiVrbljevanju 5 otrok!) in kadar bodo voljni'ta prispevek tudi res plačevati v skupne namene, da že enkrat iz-brodimo iz t£ga blata, takrat bodo tudi oni med namis ne samo s svojimi »simpatijami«, temveč tudi — v resnici. Takrat bomo te prispevike tudi lahko znižali, za- strankin aparat In imajo žafo tudi vsa kontrolo nad stranko v rokah. Do takrat se bo najbrž tudi marsikak urednik »Jutra« še premislil in spoznal za portebno odreči se umazanemu hlapčevanju »idejam«, proti katerim se že danes v svojem srcu odločno bori, pa ne more zmagati nad njimi, ker mu je želodec močnejši nego možgani. Ce b'o pa 'do takrat še kdo lzmg njih pisal o bančnih ali drugihpo . of »Napreja«, bo dobil tak odgov včeraj »Jutro«: izbira naj med neumno_ st j o ali lopovščino. °J?03(r.,3.e !L;koli in« prijetno za list, ki hoče biti »naj formiran«. Laške državne železnice imajo 1290 milijonov ir primankljaja. dica skrajno brezbrižnega vkdnega j^ spodarstva. Ubogo ljudstv0 ki ^ ^Juje valo pramanjkljaj. Na ta načm Rateri hr^hrK/nnst liudstva do politike, o Upravni svet laških državnih železnic je prvotno računal, da bo znašal primanjkljaj v tekočem letu samo okoli 927 milijonov lir. V zadnjem času pa je ugotovil. da bo znašal orecei več. in sicer 1290 milijonov lir. Med ugotovitvami, ki jih je opredelil upravni svet, je zlasti zanimiva ona ki govori o odškodninah trgovcem za pokvarjeno blago. Te vsote so namreč znatne. Primanjkljaj je posle^ brezbrižnost ljudstva ^ ........ - Qlia si še vedno niso na jasnem, votršno kruh reže. Vlada .ie namreč taka. si jo hoče ljudstvo samo ki ni ^ zilo. ko je metalo kroglice v volilne njice. — Fred otvoritvijo zasedanja laškega parlamenta. ^ kapitalistom obresti, če Za otvoritev zasedanja laškega parlamenta je zanimanje velikansko, kajti povpraševanje po vstopnicah ie ogromno. Vladni časopisi poročajo, da bo naznanil Mussolini razne spremembe na sedanjem davčnem sistemu. Tako bo n. pr. upeljal nove davke, obenem pa pričel z znižanjem državnih stroškov. S tem bo laškemu ljudstvu prav malo pomagal, kajti treba nam ie pomisliti, da nalaga kapitalistična država zaradi tega ljudskim množicam težke užitninske davke, da plačuje z njimi kapitalistom uoicsu. ^ enem upel.ial znižanje državnih bo za nekai časa obvaroval državo ogibne katastrofe - tudi Muss<<*n ^ vlada bo namreč razlašcevala z ^ delavno ljudstvo v prid kapita 1 ‘0tnO cialistična vlada bo pa ravno delala. Davki bodo namreč posta* ^ stvo s katerim se bodo razlasce je pitalisti v prid delavnega ljudst tudi edino pravilno. V poljski* tekstilni industriji stavka 100.000 delavceV* V poljski tekstilni industriji je izbruhnila stavka, ki se je ne udeležujejo samo delavci industrijskega okrožja Lodz, temveč tudi industrijski centri okoli Tomas-soka in Pabjanice. Število stavkujočih znaša 100.000. Tekstilni podjetniki^ ^ pravljeni povišati delavcem m .-eSar 20% o čemer pa nočejo delavci slišati. , - — • •• Ruska sovjetska vlada se krčevito trudi z obnavlianjem ruske industrije, predvsem pri izdelovanju usnja. Njen napor ie veličasten, ker je socialna revolucija bila že na tem. da propade, ker ni bilo dovolj umnih ljudi, dorastlih za nastale razmere, na razpolago. Tako ie njena zveza strojarskih podjetii dosegla že preteklo leto predvojno proizvodnjo. V pre- SociaMzacija narodnega gospodarstva v Rusiji«^ teklem septembru je znašala po kupčii že nad dve miliardi *‘tevil<> vesteh iz Moskve je poskočilo ^ gj. tvornic samo v kubanski tva ior Socializacija narodnega gospoda ^ejav-biva vedno večji pomen. Poloza nega Liudstva se izboljšuje. ^^11 sedai ono dobičke ki so iih Pre1 inozemski kapitalisti. Pred novimi volitvami v Nemčiji. Vladna kriza v Nemčiji je postala pereča. ko se ie nemška ljudska stranka odločila poslati v vlado le neslužbene zastopnike. Centrumaši so zahtevali veliko koalicijo, ki bi se raztegnila na vse stranke ravnotako tudi demokrati. Državni kancler je nato izjavil, da preostajata samo še dve možnosti: ali uresničenje velike koalicije, ali pa padec Wirthovega kabineta. Socialistična frakcija se ie posvetovala o nastalem položaju štiri dolge ure. nakar je sklenila proti eneT”Ji , starim glasu, da bo vztrajala na zanu ^ ^ bilizacije marke in da bo podpira njefl<> sti kabinet, ki bo dosledno zastopsa • §e naziranje o marki. Frakciia se >e stran' izrekla, da ne zaupa nemški liua? earafl' ki. ker ne nudi ta stranka nobeni cij za izvedbo stabilizacije .m,a %abirtft poroeaio iz Berlina, ie Wirthov podal 14. t. m. demisiio. Vohtv sedaj neizbežljivo na duri. Kongres ruskih monarhistov. V Parizu se je pričel 12. t. m. kongres ruskih monarhistov. Razpravjiali so ta-koi po otvoritvi o osnovanju skupne organizacije vseh ruskih monarhistov, razte- ________ . _ . , penih po celem svetu. Razpravliali so tudi zdaj pa naj si tua’r- oni odtrgavajo od ust, o »pravicah«, ki jih ima veliki knez Ciril uu i.ua». ... • ■ .. , kakor morajo tisti li^jbednejši, ki danes s do ruskega prestola. Ruski monarhisti Črtu vendar pa se korenito m ^^jjo. * svojimi dinarčki ed^ni vzdržujejo ves mislijo sicer še precej pametno, ko pod- joč še vedno stanovito na rev „ rev<>lu' črtavaio, da ne more biti poli" , tuje cij a delo enega dne, da ne zados ^ rei. če se polasti ljudstvo rudniKOj soCi-žov. bank trgovin, tvornic itd. 0tre' alistično družbo je treba narnTepn&0 no zidati, ker mora iti vse PO ^ * Pomoglareakciji zopet nanose. Razmere v Rusiji se namreč boljšaio. s sovjetskih šol prihajajo vedno novi rekruti, ki odhajajo na politične, strokovne, gospodarske in kulturne fronte. Stoletne sanje sužnjev so se uresničile. Postali so go- spodarji na svoii zemlji. Tega spoznanja npm’ aIi predpredvčerajšnjim itd.) pa se ne bo nič več mogoče izbiti iz glave ru- je vršilo ^aše protestno zborovanje itd. ^ emu ljudstvu. Zato pa so vse nakane Pionarhistov smešne. Dokazujeio. da žive ekdanii mogotci še vedno v poznem pednjem veku. L ju d. gl., sem pisal po mojem lastnem prepričanju. Čudim se, da Zarja v teh težkih časih izhaja v tolikih izvodih kar brezplačno in da jo prejemajo ljudje, odkar izhaja in je danes še niso plačali in tudi pravijo, da je ne bodo. — Ivan Baraga, 1. r. Sodrusz France Svetek je sinoči radi Sijajna udeležba! Sijajni govori! Sijajno celjskega štrajka prestal svojo sedem-razpoloženje! Itd.« — V Mestnem domu dnevno kazen v zaporu ljubljanskega de- muniperičevska organizacija si najame za en večer veliko unionsko dvorano in jo točno po osmih napolni z zvenečimi besedami. Cel teden za tem ti »Delavske notice zarjavelega Slovenca« ne dado srčnega miru: »Včeraj (ali predvčerajš- se vrši shod vojnih invalidov. Na oder stopi mož. Visok. Nekoč je bil še višji. In želnega sodišča. S prijetnim zadoščenjem lahko ugotavljamo o njem, kar je 1. 1913. govori, da se mu jezik zapleta. Maha z Etb. Kristanova »Zaria« o Cankarju: Vi- Ninč: Marnflna cim nekima rokami, bije z nogo. Ko se ogleda na alUUISd SKUOSClfia. okrog, je dvorana prazna. V zgodnjem 13. nov. Minister za zun. zadeve dr. jutru (z veliko začetno črko) te zbudi deti mu ni, če se je kaj poboljšal. Vse, ki se zanimajo za organizato-rična in taktična vprašanja, opozarjamo mčic je p0ve(jai v zbornici na interpe- ropotanje: »Sijajna manifestacija napred- na članek sodruga F. U„ ki ga objavimo ^cijo posl. Radoviča, da je vprašanje nih invalidov za jugoslovansko edinstvo! jutri. Ta članek bo izzval gotovo tudi deje v Prekmurju končno rešeno. Kakor Jeza proti starim razdiračem v Knofo- precej polemičnih odgovorov, zato pri- Se^n *avati uradniški zakon Takoj pri dru- ^ to sb'ajn ! kjub" ski odbor, nič večjn nič manj. Isti tre* iskati v predalih »Enakosti« in »Volks-Velih%,°SIVe nf Popo,noI^a ®S1‘ notek, ko bi on začel delati samolastno, št'me« ki na vso moč ciokazuieta upravi Vita nb°KrCeV<-3• Par dm nato. Straho- bom prijel kamen in ga bom zalučal čenost orogre^vrga s m ovankkrga »»“J^voluconarna tajna Klenko- proti njemu. Torejt kar sem pisal v davka, o katerem so med drS „„r2 Ienjca. Drugi dan bereš v »Narodni Jugoslaviji«; »Včeraj so se sestali naši za-upniki v gostilni »pri Iksu Ipsilonu«. ^‘Jub temu, da je bil sestanek dosti poz- čali tudi na nedeljskem političnem sHodu njune organizacije v Gotzovi dvorani. Cisto pravilno je, če oba lista zagovarjata omenjeni davek in mi smo daleč od tega. da bi to resnico zamolčali samo zato ker ga zagovarjajo disidenti socialistične stranke. Saj ie koncem koncev ta davek stopil na plan po zaslugi naših zastopnikov v bivšem ljubljanskem Akcijskem odboru. Fakt pa je. zelo značilen fakt. da se golouhovstvo na eni strani tako poteguje za progresiviteto, dočim je po drugi strani isto načelo iz samega oportunizma zatajil v okviru svoie organizacije in je »Enakost« v poročilu o separatistični konferenci 15. m. m. pisala celo o »nesocialističnem progresivnem davku«. Torej isto na dveh krajih ni isto! Organizacija oziroma liudje. ki so zmožni v tako principielni zadevi itd. Kadar si delajo v »Enakosti« in »Volksštimi« korajžo za blamaže, kf jih doživljajo v boiu proti socializmu organizacije in delavne discipline, pišejo: »Kaj za to. če ste nas heretike pognali iz svoie srede, številni dopisi od zunanjih organizacij, so nam porok, da je delavstvo z nami! f— Tako je stalo oarkrat v omenjenih listih. V čudnem kontrastu s temi izjavami stoji prva dnevna vest v zadnji »Volksštimi« ki toži. da ne dobiva v poslednjem času skoro nobenega dopisa več z dežele. Neverni Tomaži naj pogledajo »V.«, št. 91. Naj jim služi kot dokaz, da zmaga koncem koncev vendarle resnica nad lažjo in zlobo in da se vsaka delavska organizacija čeprav bi za kratko dobo zašla na stransko pot, končno vendarle odtrže od tam. kjer se prodaja demagogiia in se povrne tje. kjer vladajo principi. Mariborski separatistični komandanti nai ne bodo preveč žalostni, če jim organizacije zopet uhajajo. Če po dosedanjem poslu ne bi drugega dobili, jim bo vseeno izkupiček tekoče miloščinarske akcije toliko vrgel, 'da bo zadostovalo za trden lonec, v katerem bodo kuhali zelje pa repo. ko jim zmanjka še prazne slame za mlatenje po svojih listih.______________________________ Iz stranke. Mariborskim separatistom priporočamo, 'da začno objavljati imena svojih organizacij, kakor delamo mi, potem bodo osebnosti! počasi prenehale. Predlog progresivnega stanovanjskega davka za Maribor je lep začetek k stvarnosti, samo to ni prav, da so progresivni davek vrgli iz pravilnika. Na vprašanja: Poslance in Organizacije je izključil pravilnik, ne od-jbor. Odbor je le odlašal z Izvršitvijo, po 'celjski konferenci je pa moral svetu povedati, kdo ne izpolnjuje dolžnosti. — SS. Bernot in Svetek sta tudi tožbo takoj takrat vložila, čeprav je bilo za dostojne ljudi dovolj tisto, kar je napisal »Naprej« proti gl. uredniku »Slovenca« g. Smodeju .Ce bi imeli klerikalci kaj čuta za čast, bi z g. Smodejem sami obračunali, tako bo moralo pa sodišče le z »odgovornim« urednikom. S. Koren je pa Mariborčanom še dovolj govoril, le poslušati ga ti ne marajo, njegove besede bolijo. Pa bo še večkrat govoril, kakor bo tudi Bernotov mandat še večkrat na dnevnem redu. Resnica gre svojo pot, ni treba, da vsak dan ponatiskujemo stare članke, zdaj govore za nas organizacije in zaupniki. Kar se tiče defravdacij je pa razloček ta, da smo mi s. E. Mlinarja ugotovili, ne pa skrivali. Tudi vi boste kmalu razumeli, da je to zelo važna razlika. Kraj. pol org. v Sp. ŠiSki. V sredo 15. t. m. ob 20. v Zadružnem domu va* jen članski sestanek. — Predsednik. Za oktober so obračunale še sledeče or* ganizacije: Slov. Bistrica, Zagorje, Je* senice, trna pri Prevaljah, Mežica, Pr e* valje, Trbovlje, Zabukovca, Tržič, Gu* stanj, Štore. Shodi. V nedeljo dne 19. t. m. se bo vršil shod KDZ v gostilni A. Star* kelja \Sevnici ob 8., na Ravniku (Bloke) ob 10. Gorje pri Bledu. Kraj. org. KDZ v Gorjah poživlja svoje člane št. 3. 10, 16, 20 in 26, da poravnajo takoj zaostale prispevke. ker drugače zgubijo članstvo in se jim list »Ljudski Glas« takoi ustavi. Člani, držite se sklepa občnega zbora, ki se glasi; »Vsak član ima plačati svoje prispevke 3 mesece v naprej ko mu pa članarina poteče in ie pravočasno ne poravna je dolžnost tainika. da mu list ustavi!« — Tajnik. iz strok. gSbanla. Kaj je SSDU? Neki zaupnik nas prosi, naj pojasnimo ljudstvu, kaj je skloh SSDU. Samostojna strokovna delavska Unija (SSDU) je Žerjavova organizacija, ki hoče biti strogo strokovna, pa jo vodijo demokratski političarji, da si še ohranijo nekaj hlapcev, ki jih potrebujejo za nadaljno izmozgavanje delavnega ljudstva. Člani SSDU, če jih je kaj, so torej samo zgubljene duše delavnega ljudstva, ki ne čutijo z drugimi trpini skupaj proti izkoriščevalnemu režimu, temveč so se vrgli demokratskemu Kot kapitalist ne pozna nikake^ dsm^ nja do delavca, četudi to trdi ddjjjcP* se mora rešiti s svonmi organ z Zdole. .Jutro, večkrat piSe. kako» ljudstvo na deželi vzradoščeno . v niem cen in povzdiguje svojo s ^ deveta nebesa, češ. vse te dobrote segla J DS. Mi navadni zemljam pa o vimo. da bosta kmet ta dela'vec ve« ata zadovoljna takrat, kadar bosta snjCi svoie blago toliko, kolikor i vredno. Vse drugo ie prazno, oa ce v tudi iz .Jutrove« dežele. M. vedno poudarjamo, druge stranke ^ diio ljudi za nos. prav brefng^° f® sicer bi jih ljudstvo lahko ?D0Z r’edko-Mlslime. Iz naših krajev ie re kdaj kaj slišati, mi živimo vdani v voljo« in čakamo zaprtih ust m P nih rok. da nam bodo začele le snl0 race v usta. Meseca oktobra - j paStirji doživeli veliko srečo: naši dušni P so rešili del socialnega voras *Q\ex& da so nam kupili okoli 40 sto ^ ^ (beri: zvonove) ter ga ob p kakr' slinje počastili s takimi slavnostmi. ^ šnih leta 1914. niti sam cesar mu ne bi bil doživel, če bi bi prišel l k ^ Stari pogani so si napravili vsa m za-i- xt i.i en kar z železi« ^ le. naši klerikalci so že kar z _ . om. dovolini. malikovalci oa so ti kai Vsi oa. ki vas tlači beda. k\ sebe boste dali jutri v lonec, s čim do na in svoie otroke oblekli kai bo boSte — ... ----- stara leta in na katerem dv tarei°* zmaju pod noge, da mu pomagajo trpin- umirali vsi v\ ki vas take nadlog kaj čiti ostalo delavstvo. Dolžnost naših radujte’ se ker ste rešeni. Ako bos _ _... — —\r~-~ ‘"T;" raaujte se ker sie rcw« *- -. oa vam elanov je torej, da opozorijo razredno m lahko Kreste k meznariu.J ^ ljudstvo, naj se ne da zavajat, od agita- bQ za mab ^g^nino nabin^al^ česar boste poželeli. OK>pa * soCialist*d" torjev raznih lažnjivih organizacij. Edi no prave strokovnega organizacije so le tiste, ki so včlanjene v Strokovni komisiji za Slovenijo. Liberalna SSDU, Komunistična neodvisna, razne katoliške in jugoslovanske organizacije so protide-lavske organizacije, ker če bi njih voditelji hoteli delavstvu dobro, ne bi ustvarjali novih organizacij in cepili moči delavnega ljudstva, po veri in narodnostih ter po bančnih skupinah, temveč bi v enotni organizaciji sodelovali in izboljševali, kar je slabega. Vsak. kdor hoče vsaj deloma poznati socializem in biti socialist, nai čita knjigo »Socializem in vera«. Naroča se pri tajništvu SSJ. Ljubljana, poštni predal 168 in stane lepo in trdno vezana 9 Din, broširana oa 7 Din. _____________ fcopasi. Velenjle. Ustanovili smo podružnico Sploš. kons. društva Posavje, ki ie trgovcem seveda všeč kakor trn v peti, da ne vedo. kako bi ii škodovali. Cene živilom so padale že par tednov — drugod, naši trgovci cen niso znižali, kakor hitro oa smo odprli svoio prodajalno, so padle cene tudi pri trgovcih. In ravno radi tega ■ smo ustanovili konsum, da se delavstvo lahko prepriča da so ga trgovci mnogokrat opeharili ker ni njihovih zaslužkov nihče kontroliral. Kako to trgovce boli. rate vsake politike, najbolj aa ^ejezo u0 nih organizacij ker sicer va jnnenjd more pomagati. — S tem bi ra§ania klerikalcev bil del socialnega ge veČ rešen. Zvedeli pa smo. da snu. , klerl' podobnih stvari, s katerimi .*es0 tudi kalne backe še bolj »Danah«-nas socialiste, a iih bomo zav * J Zahvala. Podpisani se prlli- delavstvu Pollakove tovarne z kr0fl* ki moie bolezni nabrani znesek — Mih. Sinkove ° ■—1*** 1 doalr vel)? = Vrednost denarja. frank 61 Din. 1 lira 2.90 Din. 1 £ancoski ^ 2.95 Din, 1 češka krona 1-98 Din. l0o strijskih kron 8 nar, 100 mark .bu ye' madžarskih kron 2.75 Din. V Cu lia 100 naših kron 2.25 švicarsk k°V'Tvrdka Gregorc & VeJlič,m^tU^ Ijana je uvozila amerikanskoi jo prodaja po 88 K I kg na debelo^ M. ARCIBAŠEV: Revolucionar. (Dahe.) . jsai Tisto noč Gabrijel Andrejev m oKnU pesmi kakor po navadi. Stal je v ^ sVi-in gledal v daliavo ki ie odsev ,,.eg0ve tu blede lune. in premišljeval. .‘nJ te?,ke IHllCe IVU** V/lil dl. IVdlVU t‘U lu uivUV* ii-Liiv« »*» J" - jjj It*” vidimo lahko na tem, da so baie sklenili. mjsh so bile zmedene, mrao jno* da bodo napeli vse sile in našo prodajalno kakor oblak, ki le ležal na m uničili sklenili so baie tudi. da bodo po- žganih. . .... ji^rn svim uničili sklenili so baje tudi. da bodo poklicali državno oblast na pomoč. Spomnimo se n. pr. na vojne čase! Ako ie prišel delavec k trgovcu in ga ves sestradan prosil, da mu proda za drag denar kos kruha, mu ga trgovec ni prodal, tožil ie da sam nima ničesar in da strada, nie- Instinktivno je zrl ob mtd ^ p* lune na železno ograjo, drevesa ^ tr prazen vrt. Zdelo se mu je. ^ ^ k črne postave - dve veliki in dec ^ ejn so ležale ob cesti na praznern i . 0čmJ polju in gledale s svojimi jnrt^ w on ie da sam nima ničesar m ua s»inw, me- uouu kakor gova okrogla zunaniost pa ie Dričala na- na oddaljeno, mrzlo sprotno. S tem hočemo reči. da trgovec gleda z živimi očmi .»« prišel bo dan •— mu Je plesalo po gavi — ko bo ubijanje ljudi nemogoče. Prišel bo dan ko bodo spoznali tudi vojaki in častniki, ki so danes ubili tri siromake. da so bili umorjeni ljudje njim — vojakom — ravno tako dragi, kakor onim, ki jih sedaj pogrešajo. Da! — Pride dan Pride dan! — je vzklikal Andrejev na Klas in lunin žarek je videl vlago v njegovih očeh. Globoka žalost mu je stiskala srce, Ko je mislil in mislil na tri žrtve v snegu, 2roče na luno. Trpel je. kakor bi ga kdo rezal z nožem od srca do možgan. Ali končno se je pomiril in iz prs mu J® ušlo: »Saj ne vedo kai delajo!« Ta stara fraza mu je dala nekai moči. > Pograbili so prvega kmeta. Andrejev ?e ,e ozrl na niegov nenavadni obraz, na Katerem je visel pošasten in obupen strah. Gibal ie z ustnicami, toda besede ni °I1t° iz njegovih ust. niegove oči so se bL krez namena in iz njih je gledalo ”®kai kakor odsev norca. Očividno ni mi-? ! mužik ničesar, niti ni najbrž razumel, Kai se bo zgodilo. , Andrejev se ie zgrozil nad njegovim j razom in nad rvjegovimi očmi. Poznal 18 Muzika kot pametnega in razsodnega uioža. To ga ie še boli spravilo v zadrego 1? ~~ sramoto; naglo je povesil oči k tlom. Ko jih ie zopet dvignil čez nekaj trenutkov. ni več videl zblaznelega kmetovega Obraza, temveč samo njegov nagi hrbet, ® se }e čudno svetil na solncu. Brezčuten. sramoten in strašen pogled! Velik rdečeličen vojak v rdeči kapi Se ie Dreril bliže, premeril parkrat z očmi ®agi hrbet — kakor z veseljem — in potem je glasno zakričal: Zdai pa udarite z božjo pomočjo!... Andreiev ie gledal voiake. nebo. ko-hie in množico, a videl ni ničesar. Ni več čutil mraza, groze, niti sramote. Videl je kako ie švigala knuta. toda njenega žvi-ffania ni slišal; tudi zverinskega krika ni slišal, ki h odmeval za vsaldm udarcem. Edino kar je videl, je bil nagi hrbet, ki pa ie naglo menjeval belo. modro in rdečo barvo... Nekaj hipov in hrbet ni bil več podoben človeškemu mesu. Kri je brizgala na vseh krajih, curljala in delala pike, poteze ter večje in manjše plasti, kakor da jih vleče slikar s čopičem. Končno se je cedila kri na belosnežena in mokra tla. Zona je dušila Andrejeva. Mislil je na trenotek, kai bo. kadar se dvigne bičani mužik in pogleda na ljudsko množico, ki ie zrla na njegov nagi hrbet, ki pa zdaj ni več človeški hrbet... Učitelj je zaprl oči... Ko jih čez nekai časa odprl, ie videl štiri vojake v rdečih kapah, ki so vlekli drugega muzika na klado v snegu in razgalili niegov hrbet — ravno tako sramotno, ostudno in nečloveško... Potem je prišel tretji, četrti in tako dalje do konca. In učitelj Andreiev je stal ves cas na mokrem in tajajočem se snegu, iztegoval vrat. trepetal in molčal kakor grob. Dišeč znoj ie puhtel iz njegovega telesa... Čustvo sramote ga je prevzelo od no? do glave. Veliko ponižanje bi bilo. če bi se izmuznil neopažen, da ga ne bi prijeli vojaki. položili na klado v snegu in razgalili hrbet tudi njemu Andrejevu. Vojaki so se premikali, konji so dvigali glave, knuta je žvižgala po zraku in golo človeško meso je otekalo v mehurje in se cefralo v kosce, pomešano s krvio. in se zvijalo kakor kača... Po čistem in belem zraku lepega spomladanskega dneva so pa odmevale kletve in rohnelo je divje tuljenje... Andrejev ie pogledal na stopnice občinske hiše in videl tamkai pet obrazov, ki so že bili prestali sramoto. Naglo se te obrnil proč. Kadar človek to vidi, mora umreti, si je mislil. Bilo jih je sedemnajst, petnaist vojakov podčastnik in mlad. golobrad častnik. Zadnii ie ležal zraven ognja in se za- gledal v plamen. Vojaki so se pa fgrall s puškami na vozu. Njihove sive postave so se počasi premikale po črnih otajanih tleh in se zda.ipazdaj spodtikale ob drva, ki so molela iz ognia. Gabrijel Andrejev, oblečen v ogrtačo in držeč palico za hrbtom, se ie polagoma približal. Podčastnik, širokopleč mož z brkami. ie skočil po konci, se obrnil od ognja in strmel v prišleca. Kdo si? Kaj iščeš tu? je zavpil na£lo. Njegov glas je izdajal bojazen in pričal, da žive voiaki v strahu pred ljudstvom, med katere zanašajo razdejanje, mučenje in smrt. Gospod častnik, tukai je tuj človek! Častnik ie pogledal molče Andrejevu v oči. Moje ime je Mihajlov. izpregovort učitelj trdo. — Trgovec sem in grem v vas po opravkih. Bal sem se. da me na bi zameniali s kom drugim, saj veste. Trgovec? je omenil porogljivo drugi vojak.^— Tega je treba poučiti, da se no bo več klatil ponoči okrog. Eno gorko nai čeljust mu je treba pritisniti!... Tujec je do kraja sumljiv, gospod: častnik, se oglasi podčastnik. Ali ga ne bi prijeli in preiskali? Pustite ga!ie zagodrnjal častnik leno-Jaz sem že sit teh prokletih lumpov! Andrejev je stal in molčal. Njegove' oči so v temi čudovito odsevale od ognja* Čudna prikazen je bil res — njegova maj-« hna in čedna postava na polju ponoči med voiaki v ogrtači s palico v roki in z naočniki, ki so se lesketali v svitu pla« mena. Vojaki so mu obrnili hrbet in zopet posedli na svora mesta. Nekaj časa je še stal tam, potem pa je zavil na levo in iz* ginil v temi. (Dalje prihodnjič.) Odgovorni urednik: Anton PodbevSek. Izdajatelj: Zvonimir Bernot (v imenu pokr. odb. SSJ). Tisk Učiteljske tiskarne v Ljubljani. Nosile za -radi n j ihovih velikih rednosti r. z. z o. z. V LJUBLJANI, Dunajska cesta 83 („BALKAN“) N O Deželni pridelki, žito, mlevski izdelki vseh vrst — Kolonijalno špecerijsko 5" blago, spirituose, mast, slanina, mesni S .......... izdelki. ---------------- — K Telefon 360. Brzojavni naslov: Nakupovalna Ljubljana. Čekovni račun Stev. 10.478. 7imc1f5> CA lil 2) f CitaJte velezanimivo študijo uidiva 5c£lja2 Dr> oto Bauer . uratmk Pot k SocijaliOTU* Velike množine zimskega blaga ravnokar doile. A. & E. Skabernč Ljubljana, Mestni trg 10. Cena 1 din. Naroča se v upravi „ NAPREJ*- Naj efja zaloga . in Dianin v isni. TVRDKA I. DOLENC, se priporoma za na~ kup najboljših instrumentov izvrstnih tovarn po naisolidnejših Ljubljana, HllSerJeva ulica St. 5 in nizkih cenah- najboljše kakovosti peče I. delavska pekama v Ljubljani, KolezUska ulica 4 In ga oddala v Ljubijai*l In okolici v onih prodajalnah, ki so označene s tozadevnimi napisi. 8 JL i i KI ■» ». sl A. a. UNITED-AMER1KAN-LINES-1NC prevaža poinke z najnovejšimi brzoparniki preko: Čitafte nas tisk! HAMBURGA SOUTHAMPTONA CHERBOURGA v NEW• YORK- Vozne liste ter vsa potrebna pojasnila izdaja: SIMON KMETEC, zastopnik za Slovenijo, Ljubljana, Kolodvorska ulica 26. :EJ Din 12'— 25 — 1250 1-— 1-— 7-9 — Dnevnik »NAPREJ« stana mesečno ... Tednik »LJUDSKI GLAS“" stane mesačno .... Mesečnik „N'AŠ[ ZAPISKI" stane leino .... Oskar Wilde: ,PRAVLJICE*, elegantno vezane . . . Karol Marles in Fr derik Engels: ..KOMUNISTIČNI MANIFEST*................. Bauer-Uratnik: POT K SOCIALIZMU" ................ SOCIALIZEM IN VERA« broširana............... lepo in trdno v zana . . P. Engels - Žasrar: »RAZVOJ SOCIALI-* M A“ od utopije do znanosti, stane . . . 5-_ Naro -a se v Ljubljani, pošt. ” predal štev. 168. Osebna naročila v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6 I. (Učiteljska tiskarna.) ,,DELAVEC11 glasilo Strokov, kora. za Slovenijo. Ljubljana. Družinski list „KRES“ izhaja mesečno in stane letno , 40*— Naroča se v Ljubljani, Zidov-ka ulica 1. Razširjajte naše časopise in knjige! — V izobrazbi in zavednosti je naša moč! Prometni zavod za premog d. d. v Ljubljani prodaja iz slovenskih premogovnikov veleiTski, šentmnški in trboveljski premog vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo v pora bo kakor tudi za industrijska podjetja in razpečava la čehos^ovaški in angleški koks za livarne in domačo vporabo, kovaški premog, erni premog in ja]čne brikete. Naslov: Prometu’ zavod za premog d. d. v Ljubljani, Miklošičeva c. 15-11. a it- Prodaja gj© zsnatRo znižanih cenah: zimsko perilo, pletene JoJce, rokavice, nogavice itd. n. Sinkovič nasi. K. S O S S, Ljubljana, Mesini teg 19. Kom. društvo za Slovenilo Poštni predal št. 13. Telefon inter. št. 178. Ljubljana. P5st. ček. rač. št. 10.532. Brzoj. nasl. ,Kodes‘ Ljubljana. ©I oddelek ■■■ Prva mariborska ijaucl/a nnij i noro, TriaSka cesta St. 38, tel. 324, priporoča dober kruh In žemlje. Piva pttL iaiiasa Malin Maribor, BttSka cesta S priporoča obleke za molke in ženske po m e r n i h cenah in dobre kakovosti. Gostilna naznanja, da je s 1. novembrom 1922 zwišaB obresti in sicer za navadne hranilne vloge..........na @°/0 za vloge proti četrtletni odpovedi . . na &1/a°/0 za vloge proti polletni odpovedi. . . na 7°/0 SHS8F" Hnnllre vloge sprejemajo Sn zplatujejo vie prodajalne naše jsadrii«’®5 V l a 58 a 11 s vs» sw lastno hranilnico* S Marifef&S* ________________ Rus St j? cesSn Si. T priporoča izborno kuhinjo in pBjago. ■a« N. Si 5? (Ul M© ■„ tovarna kanJUov la BinžJie^nm nijnižje cene in vsak ras sveže blago. Maribor, Tkal»i!ra nlica 4. . iwv- cs: DelnlSka glavnica: Qln. 60^000.000. R«zerv-$: D3n. 3^,000,000. Podružnice: BBesS, Cavia?, c.Si©, Dubrovnik, HarcegnovS, JSelsa, Jesen!«©, Korcuia Kotor, Kranj, Miljana, Marib©-, Me kovie, Pravalje, Sar<»Se^o, Spiš*, Šibenik, Tržič, Zagreb. Kmeri kanski o d d e S e k. Nsstot' za brsojav«: JADRANSKA. j&fiBiirani zavod« JADRANSKA BiHNECA ! TesS, Opatija, W5en, Zadar. frank sakser st&te bank ssssrif»S!“• Si 5^ &«!#£© 'ifUEs©Sg!.jJVl?0 &E C&3;S.E i Valparalao, Antofoga.ta, Punta ftrenss, Puerto Notalos, Porvenlra MmasniBB