Govor slov. poslanca dr. L. Gregoreca v državnem zboru dne 3. maja 1887. (Konec.) Sedanja vlada bi bila vsaj v začetku mogla ukreniti, kar zahteva pravo in pravica. Toda ni hotela in zato je narodna borba na toliko vskipela, da moramo to vsi obžalovati. Pri nas Slovencih na primer bi vlada že davno bila zelo labko prepovedala posilno upeljavo pouka v nemščini na Koroškem in Štajarskem, opirajoč se na člen XIX osnovnih državljanskih pravic, ki prepoveduje koga siliti, da bi se naj učil drugega jezika. (Poslanec Grhon: občine!) Ni res. (Poslanec Grhon: res je! Veselost.) Tudi v Trstu bi bila vlada že zdavna lebko ukazala, naj se priredi za slovensko deco slovenskih Ijudkih šol. Prav tako ima Istrija premalo ljudskih šol. (Klici na desni: srednjih šol pa nič!) G-ledč na to bi vlada že bila iz davna mogla potrebno naročiti deželnemu zboru isterskemu. Toda ona tega ni storila. Vlada zamore učiteljišča tako uravnati, da bi tudi Slovencem ugajala pa tudi tega nam neče storiti. Slovenci potrebujejo dalje, da se tudi na nas ozira vlada v deželnem šolskem svetu koroškem in štajarskem. Kajti sedauji deželni zastopi nam ne privoščijo niti jednega zastopnika v deželskih šolskih avetih, čeprav je ondi 130 000 Slovencev in tukaj nad 400.000. Frva dolžnost vlade bi bila, ovo krivico popraviti. Ima narjflreč več funkcijonarjev ali udov deželnega šolskega sveta imenovati in bi se torej lehko ozirala na Slovence. Tako bi vsaj uradbeno 5asih izvedela, česa želimo Slovenci. Sedaj pa uradbeno ni izve tega. Šestletna doba funkcijonarjem v deželnih šolskih. svetih poteče letos, pa tudi okrajnim šolskim nadzornikom. Jaz se nadejam, želim in prosim, Daj vlada jemlje vsaj tukaj nekoliko ozira na nas Slovence! Visoka zbornica je že večkrat v resolucijah vlado pozivljala, naj osnuje paralelnih razredov pri gimiazijah na slovenskem ozemlju. Patrjiarb Jakob je nekdaj za Lijo služil 7 let in jo dobil, a naši poslanci služijo vladi 7 let pa o slovenskih paralelkah. še po nikod ni duha ne slu&fc. (Veselost.) Slovenci zabtevamo slovenšč^w\popolnem zmožnib. uradnikov Vlada ima doljsutfs^ skrbeti za njih vzgojo. Najboljše sredstvd ijjife bi slovenske stolice za najpotrebnejše p«2«^jslovae stroke na Graškem vseučilišču. N^feaaj za Bachovega absolutizma smo jih imeli, od sedanje vlade jib zastonj pričakujetno. Zmiraj odlaga ad calendas Graecas, t. j. do svetega Nikoli. Povedano svedoči dovolj, da bi vlada bila lehko storila maogo, kar bi narodne prepire krčilo. Toda ni hotela storiti in zatorej je ne morem odvezati krivde, da še ui mirii med narodi. Kar Slovenci iu avstrijski Slovani sploh zahtevamo. to je primeroma jako malo, se daje prav lehko izvesti, meri na mednarodni mir ter je v osnovnih državnih zakonih utemeljeno. Tudi koristi države zahtevajo, da se ustreza željam in tirjatvam Slovanov. Kajti posilno raznarodovanje množi privlačne sile velikih narodnih držav sosednih, kar mora naposled z nesrečo, s propadom Avstrije, končati. Zlasti nevarno je ponemčevanje. Čžm hitreje in uspešneje se ponemčuje, tem preje zgubi Avstrija nekatere svojih pokrajin. Le zaslepljene oči tega ne vidijo. (Prav dobro! na desni.) Velikih žrtev zahteva vlada od sleharnega naroda v državi. Nobeden se jim ne more izogniti. Vsakega zadenejo bremena primerno. Zato pa ima vlada sveto dolžnost skrbeti, da vsak narod ostane zmožen ova bremena prenašati. Ne sme torej primernili sredstev za omiko in pouk samo jednemu narodu v obilici polagati, drugim pa odrekati in vendar od vseh. jednakib. denarnib. in krvnib. davkov tirjati. To bi bilo ne samo krivično, ampak naravnost grozovito. Mene spominja to na egiptovskega faraona, ki je Izraelcem prepovedal dajati za izdelovanje opek potrebno slamo, a vendar navadno .število opek od njih tirjati zaukazal. Naša visoka vlada utegne kmalu dobiti priliko obrniti se v alovesnem pozivu do vseli narodov avstrijskili. S kakšnim zaupanjem more ona stopiti pred ogromno vecino slovansko, če jej pa vest očitati mora, kako je Slovanom škrtljava, krivična, ter jih pogosto prepušča potujčevanju! No, Slovani boino storili. kar smo storiti dolžni, ker hočemo Avstrijo. Nam je Avstrija evropska potreba. Še zmiraj se držimo besed, katere jc izpregovoril slavni češki domoljub Palack^: nKo bi Avstrije ne bilo, trebalo bi jo osnovati" in ker že obstoji, naj se ohrani! (Živabna pohvala na desni.) V to žrtvujemo kri in imetje. Toda prav radi tega bomo Slovani tem odločniše tirjali vse, česar nam treba da ohranimo in gojimo svojo narodnost. To ne sme biti, da bi mi Slovani bili jednakopravni samo pri davkarijah ali vojaških naborrrih komisijonib. (Dobro, dobro, na desni.) To ne sme biti, da bi se od naa bogatili drugi narodi — morda še takšni, ki niti v Evropo ne sodijo — in mi se le dovolj dobri zmatrali samo za postreljanje. (Dobro! dobro! na desni.) Slovaoi liočemo v Avstriji biti jednakopravni državljani in kot takšni priznani in spoštovani. (Dobro, dobro! na desni.) Ekscelenca gosp. ministerski predsednik je nedavno djal: Slovani v Avstriji ne bodo dali miru, dokler ne dobijo, česar v ohranitev svoje narodnosti potrebujejo. To je res. Veseli me, da gospoda to sama sprevidi. Besede smo čuli, sedaj bi pa še radi doživeli dejanja. To bode najboljša priprava za pomlajenje, za preosnovo Avstrije. Narodi, kedar bodo dobili svoje pravice, dobili bodo tudi nov pogum ter želeli, naj se zmiraj v častnem smislu uresničuje slavno gaslo: Austria erit i n orbe ultima (Avstrija ostane do konca sveta). — (Pohvala na desni, govoruiku čestita mnogo poslancev.) '