\y. /f.^ . (fCM&'&'l ^4/-CfyyV/ ^ 'fy/vaai- C&, •&• Številka siane 2 kroni. iòni n a listu : Celo lek» 35 din., pol leta tt din., četrt leta 9 din. Izven Jugoslavije: Caio leto 65 din. imserati aii oznanila se »je po dogovora; pri večkratnem ran ju primeren popast Upravništvo naročnino, inserate in reklamacije. Telefon interurban štev. 113 STRAŽA 8E0MISHI POLITIČEN LIST 2A SLOVENSKO U9BSBB Poštnina plačana v gotovod. .Stoa»“ tskaja v pondeijek, sredo in paÉfe Uredttßtvo in upravništvo je v MarlbaMfe Koroška cesia šiev. 5. Z uredništvom # move govoriti vsak dan mum od 11. 48 12. ure dopoldne. Rokopisi se ae vračate. Nezaprte reklamacije so poštnine pratik Telefon interurban štev. 113. 108. *t«w. Manlbop, data üO. Baptembna lBSifli Letnik: XIV. Ne maramo vojne! Z brzino, kateri je težko slediti kronistom, se vrste dogodki, ki globoko zasegajo v življenje države in naroda. Ni še dolgo temu, ko je kronski svet zasedal v Ljubljani in na katerem je imel vojni minister glavno besedo po vsebini; niso še pozabljene velesrbijanske in centralistične orožne vaje v Ljubljani, ko je vojaštva z militaristično hlapčevsko sokolsko krinko pripravljalo dogodke v razvoju; — že se očrtava «Krvavo obzorje«, o katerem smo pisali na tem mestu in zaradi katerega nas je «Slov. Narod« opsoval in nam podtaknil camere, kakršnih nismo imeli. Dogodki nam potrjujejo pravilnost naše teze. V Marijinih Toplicah in v Pragi se je sklenila vojaška konvencija med našo državo in Čehoslovaško. Pred tem pa se je hujskalo in ščuvalo proti Bolgariji na naravnost ostuden način. Naenkrat, kot z jasnega neba, se pojavi na mal >-azijskem nojiscu popolen poraz grške vojske, ki je globoko odjeknil preko mej naše države. Velesrbijanstvo je zgubilo svojo glavno oporo v nezvesti Grčiji. Če vse to motrimo, moramo pripisovati umik režima na zagrebškem kongresu na račun vplivov zunanjih do-, godkov. Kdor je trezno zasledoval pobesnelost centralistov v policajdemokratski stranki, temu bo težko verovati v iskrenost dovčerajšnjih stebrov nasilnega velesrbi-janskega režima. Tudi vpoklic vojaških novincev letnika 1898, ki so že v nekdanji Avstriji in tudi v Jugoslaviji odslužili svoj rok, ima svoj del v kompleksu ta-jinstvenih priprav. «Jugoslovanska zajednica«, ki je izšla iz zagrebškega kongresa, bodi privlačna sila za bojno razpoloženje med nesrbijanskimi deli Jugoslovan skega naroda v prilog velesrbijanskemu imperijalizmu! VVranglovsk-a svojat, ki se je vgnezdila širom naše (domovine, uživa bogato podporo beograjske vlade. — VVianglovce najdemo na veseh koncih in krajih, v vseh mogočih službah in sedaj so otvorili celò svojo gimna -zijo pod ruskim imenom v Litiji. Ta roparska druhal je zlorabila našo gostoljubnost in ne samo, da ubija naše ljudi na obmejnih krajih, je šla, v zavesti bea-grajske potuhe,.cela lako.daleč, da ,,e. na našem ozemlju pripravljala revolucijo med Bolgari, ki naj povečajo število sužnjev neznosnemu beograjskemu centralistič nemu režimu. Še več. Gre za tem, da se naše vojake porabi kot najemniško vojsko francosko-angleškemu imperijalizmu. Angležka politika, ki je doživela poraz na Iztoku, iišče narodov, da krvave za njen račun. Avstralija, Kanada, Indija, Ceylon, Egipt, Palestina, Mezopotamija, itd. so angležki dominioni, ki že davno poskušajo se osvoboditi iz krempljev angležke grabežljivosti. Sedaj se pripravlja, da bo vsak od teh dominionov, kjer je še ni, imel svojo vlado in svojo vojsko pod britansko zračno floto, ki je pripravljena uničiti vsak poskus u-pora z bombami. V ta namen je postal šerif Hussein kralj Hedžasa, emir v Damasu Fajkal je dobil svoj prestol v Bagdadu, njegov brat emir Abdulah v Trans-jordaniji itd. itd. Na ta način obvlada angležki imperializem skoraj ves svet. Temu imperializmu služi ludi korumpirana beograjska porodica, ki ima svoje zavedne ali nezavedne eksponente tudi v Sloveniji med ogabno žerjavščino in efijaltsko pucljevščino. Mi hočemo mir, mi zahtevamo mir! Kaj nas briga Carigrad? Če ga hočejo Angleži obdržati v svojih rokah, naj ga sami branijo, ne pa z narodi, katere so zasužnjili in jih nameravajo še zasužnjiti. Tem manj imamo mi pravico pošiljati v smrt naše sinove, ko gre za to, da se na vekov veke zapre morska pot vstajajoči slovanski Rusiji v svet, ko gre za to, da se za vedno prepreči združitev vseh Jugoslovanov na Balkanu, ko gre za to, da Grška, kot angležki dominion, zavlada nad slovanskimi narodi na Balkanu. Proti taki politiki nasilja nad narodi odločno protestiramo in smatramo za izdajstvo vsak korak, ki podpira tako politiko. Hočemo biti svobodni državljani svobodne in ponosne velike Jugoslavije, nikdar pa ne hlapci in sužnji komurkoli- Kdo je naš mejaš, ne vprašujemo po krstnem lis tu; za nds je in mora biti vse eno, ali je naš sosed Madžar, Nemec, Grk, Rumun, Turek ali pa boljševik (horrible dictu).Hočemo živeti v miru z vsemi sosedi in čuvati svojo svobodo kot zenico svojega očesa! Gorje pa državnikom, če nas poskušajo zavleči v krvavi ples s komurkoli, ki nas pusti pri miru! Prokletstvo njim, ki poskušajo ribariti v kalnem in nas prodati za Judeževe groše! Politični položaj. NEKAJ O NAŠEM POLITIČNEM POLOŽAJU. Nekdanjo hrbtenico in sol Jugoslavije -x- demokratsko stranko — je prav pri temelju zmajal zagrebški kongres javnih delavcev, katerega so se udeležili ravno demokratje v tako velikem številu. Spor med Pribičevičem in Davidovičem je skušal najprej izravnati g. policajminister Timotijevič, a je zadel na gluha ušesa pri obeh. Sedaj se zanašajo Pribičevijanci na podpredsednika demokratske stranke ministra Krstlja, j ki hoče sklicati ožjo sejo odbora demokratske stranke, j kjer bodo obravnavali resolucije zagrebškega kongresa in stališče demokratov do teh resolucij. V očigled sporu,ki je izbruhnil v demokratski stranki med Pribi-čevičijanci in pristaši Davidoviča razglašajo radikali, da je Pašičeva vlada pred padcem in da bo podal Pa sic ostavko celokupne vlade, kakor hitro se povrne iz Pariza. «Slov. Narod« sam, ki je že davno obsodil politiko mladinov in zaplaval v radikalne vode pod kr - ; milarjem g. Hribarjem, piše v svoji številki od dne 19. L m. sledeče: «Sprememba politike in to v pravcu spo- ; razuma s Hrvati se želi na naj višjem mestu. Preokret v stališču napram Hrvatom ali z drugimi besedami obsodba Pribičevieeve politike ima biti preludij za novo strankarsko konstelacijo. V resoluciji zagrebškega kongresa je naglasen monarhizem in naglašena je tudi potreba druge oblastne razdelitve in čim najširše samo 1 uprave. Za Davidoviča in Veljkoviča je bilo važno to, | da v Beogradu lahko izjavita; Hrvati niso za vsako j ceno protidržavni in ž njimi se da govoriti. To se je tudi ; dogodilo in ta situacija je popolnoma drugačna od one, j ki bi jo hotel očuvati integralni branilec vidovdanske j ustave g. Pribičevič.« ! Strah pred spremembo vladnega režima, potres v demokratski stranki po zagrebškem kongresu pa ni za - ; del nikogar tako živo kot slovenske liberalne mladine, ki danes ne vedo, ali bi se oklenili Pribičeviča, ali bi krenili na pot zbližanja s Hrvati. Ta izguba politične orijentacije med slovenskimi demokrati je že tako globoka, dà se pobijata med seboj «Tabor« in «Jutro«, g. 1 Kramer in dr. Kukovec, in g. Žerjav pa preži v Beo- ! gradu v negotovosti: Ali za Davidovičem, Pribičevičem j ali pa s Pašičem, kamor bi krenil tudi najbrž g. Pribi- j cevič s svojim ožjim štabom čistovernih policajdemo-kratov. Pod vtisom razcepa med demokrati in padca sedanjega režima so pozabili na najvišjih mestih na volitve v oblastne skupščine, na imenovanje velikih županov, edini dr. Kukovec še nekaj slepomiši po «Taboru« o nakupu dveh hiš v Mariboru za njegovo veliko župansko rezidenco, katere dostojanstvo mu je razbila obsodba Pribičevieeve politike na zagrebškem kon- > gresu, Tako zasluženo žalostna usoda kot slovenske po- . licajdemokrate je zadela še malokatero stranko, da da- j nes pred svojo smrtjo pod enim vrhovnim vodstvom g. j Kukovca in dvema oblastnima predsednikoma ne zna: j ali v radikalno nebo, ali v Davidovičeve vice, ali pa s Pribičevičem v političen pekel. G. dr. Kukovec jc krenil malo preveč na levo, zablodil je, in danes ne ve kam, ker ga je v kaosu demokratske politike spustil z vrvice sam dr. Žerjav. Slov. demokratje so vedno pisarili o razdvojil in razkroju v SLS, a danes so doživeli sami, kar so drugim namišljeno ter lažljivo prerokovali. Po razdvoju v lastni stranki je začela demokrate zanimati tudi naša skoz in skoz zavožena zunanja politika. Demokratje forsirajo sedaj čimprejšnjo vzpostavitev posebnega parlamentarnega odbora, ki bi naj vršil posel kontrole v zunanji politiki ter diplomaciji, i a policajdemokratska zahteva prihaja post festum. Naš ministrski predsednik Pašič se hoče poučiti o mednarodnem političnem položaju še le v Parizu in Londonu, kamor odpotuje iz Prage, kjer se je mudil dosedaj. V Beogradu pričakujejo g. Pašiča še le koncem lega meseca. Protič o zagrebškem kongresu. V svojem listu «Ra j dikal« piše g. Stojan Protič: «Resolucija kongresa je po j mojem mišljenju jako vazen in značilen pojav. V njej I se nahajajo vsi glavni in osnovni principi unitarne dr j žave, pa tudi njeno nedvoumno ime: unitarna država, j Jaz v resnici ne vidim, kaj bi se tej resoluciji s srbske j strani moglo oporekati. Ge, prihaja taka resolucija s | kongresa, ki se je vršil v Zagrebu in na katerem je so - j delovalo veliko število Hrvatov, med katerimi se naha- ! jajo tudi odlična imena in kateri kongres pozdravlja j zopet veliko število Hrvatov iz Dalmacije, Primorja, i Hrvatske in Slavonije ter Bosne in Hercegovine, potem j je to pojav velike važnosti, katerega se more samo po- ! zdraviti. Ta pokret ni naperjen proti demokratski stranki, in če to ni. potem je naperjen proti dosedanjemu poli- j ličnemu kurzu demokratske stranke, katera zdaj sama : priznava, da je bila njegov glavni predstavnik in n>-silec. In kongres, kakor se sedaj jasno vidi, meri s svojo ostrino poglavitno na glavne predstavnike, ali bolje j in točnejše povedano na glavnega predstavnika tega j dosedanjega političnega kurza demokratske stranke — | g Svetozarja Pribičeviča. Zato je tudi on tako silno zajavkal! Zato je tudi on tako bolestno viknil: ne dajte ljudje, vse bo propalo! — S svojo prisotnostjo in sodelovanjem na kongresu je hotel g. Ljuba Davidovič skupno z ostalimi demokrati reči in je tudi rekel, magari molče, nismo mi glavni predstavniki in nosilci tega režima, katerega vi tako ostro obsojate; njegovi glavni predstavniki ni m tukaj, oni niso prišli na ta kongres; njihov šef je v Beogradu in glejte ga, kako kriči in javka proti vam m proti nam.« — Protičevo mnenje je pametno in pošteno. Vsakdo danes vidi, da se je vršil kongres v duhu in znamenju odpora proti nemoralnosti in korupciji režima, samo «Jutro« je še tako predrzno, da predstavlja kongres kot nekako potrdilo smernic in politike današnje demokratske stranke. Kongres je bil odprt za vse poštene ljudi vseh strank, nepošteni predstavniki režima so pa ostali doma. \ojvodinski Madžari so imeli v nedeljo svoj kongres v Senti. Kongresa madžarske stranke se je udeležilo okrog 20.000 ljudi in vsa policija je bila v strogi pripravljenosti, ker se je pričakovalo, da bodo zopet jugofašisti shod motili ter ljudstvo izzivali. To se pa ni zgodilo in kongres se je v lepem redu vršil in zaključil. Bolgarija in Bolgari. Bolgarska javnost. «Pobeda«: (Razgovor s predsednikom vlade Stam-bulijskim). Proti Madžarski je bilo treba obnoviti vojno konvencijo med čehoslovaško in Jugoslavijo. Globoko sem prepričan, da dokler bo Čehoslovaška v Mah Antanti — ne more biti govora o kaki zaroti proti Bolgariji ali katerikoli drugi slovanski državi. Z druge strani pa niti Rumuniji se ni posrečilo pridobiti Čehoslovaško za vprašanje Besarabije. Ne sme se pozabiti, da je tudi Poljska sodelovala pri pogajanjih v Marijinih Toplicah. V tem je tem večje poroštvo, da naši državi ne preti nevarnost od Male Antante. Odgovor na našo noto za neposreden sporazum z Jugoslavijo v smislu sklepa sveta Zveze narodov smo prejeli. Ta odgovor je zadovoljiv in sestavljen v takem duhu, da pričakujemo v najkrajšem času sporazum z Jugoslavijo, da se končno spravijo s sveta pereča vprašanja, ki kale dobre odnošaje med obema državama. Ni mi treba posebej povdarjati, da smo mi vedno iskreno želeli prijateljski sporazum. Grem v Ženevo in tam bom imel priložnost se sestati z g. dr. Ninčičem, zunanjim ministrom Jugoslavije. Prepričan sem, da se bova sporam-, tunela. Tudi likvidacija vseh vprašanj med Rumu-nijo in Bolgarijo je že začela. V Bukarešta je že nekaj časa bolgarsko-rumunska komisija. Ker je na obeh straneh dovolj dobre volje, ne bo dolgo, ko bo tudi ta misiji zadovoljivo končana. Tako pridemo do odnosa jev. trajnega in iskrenega prijateljstva. Glede Grške pa moramo reči, da je ona zelo zavzeta v tem trenutku. Vprašanja, ki nas zanimajo napram njej, so: vprašanje manjšin, ki so zelo vtiskovane; vprašanje usode bolgarskih državljanov, ki so še vedno internirani na raž-nih grških otokih, še izza vojne dobe; dalje vprašanje usode Rakijske pokrajine, katero smo mi izročili velesilam; in končno vprašanje našega izhoda na Egejsko morje, ki nam je zagotovljen v nejski pogodbi in ki še vedno ni rešen. Dosedaj smo dokazali našo lojalnost. Zaupamo besedam in podpisu velesil. Čas je, da velesile začno izvrševati pogodbo tudi s te strani. Upamo in smo prepričani, da bo konec grško-lurške vojske spravi! v razmotrivanje tudi življenske in terese Bolgarije. Velesile ne morejo imeti interesa, da ustvarjajo nove povode za nadaljevanje vojne. (Iz te izjave predsednika bolgarske vlade je razvidno, da je usoda slovanskih držav pravzaprav v rokah čehoslo-vaške, dočim Jugoslavija plava v latinsko-grških, slovanstvu sovražnih vodah. Naša prava zunanja politika bi morala imeti za cilj, da pridobi Bolgarijo zase in potisne njene državne meje do pred vrat Carigrada in do Egejskega morja s končnim ciljem: Solun in skupna jugoslovanska država treh morja. — Op. ur.). «Slovo«; V Carigradu se pojavljajo veliki nemili. Množica je navalila na rumunsko poslaništvo in na francoske zavode in vojaštvo. Napadena so poslopja tudi drugih, 'lurčiji neprijateljskih in nevtralnih držav. Vprašanje nastaja: ali je to plod muslimanskega fanatizma in mržnja napram tujcem, ali pa je to delo provokatorjev? Verjetno je, da provokatorji netijo napade proti tujcem. Turki, zavedajoč, se svojih zmag, ne razmišljajo zadosti, da so taki napadi v korist njihovim sovražnikom v trenutku, ko usoda turške prestolice še ni odločena. «L’Echo de Bulgarie«: Daskalov, minister notranjih zadev, se je vrnil iz tujine in dal zastopnikom tiska sledečo izjavo, katere glavne misli navajamo: Zunanja politika se vidno zboijšuje in moja misija je imela uspeh. Položaj glede vojne odškodnine se ni spremenil. V grško-turških sovražnostih stojimo na stališču stroge nevtralnosti. Lojalnost Bolgarije je najboljše jamstvo za njene interese in treba je stvarjati okolnosti za mir in zbližan je balkanskih narodov. Poljedelska zveza, ki je po vojni vzela vlado v svoje roke. zasleduje cilje normalnega razvoja. Vlada želi, da se v notranji politiki vrše politične borbe lojalno in ustavno. Vlada je imela velike ovne, kakor na primer železniška stavka pred dvema letoma. Ko so okolnosti dovoljevale, je vlada odpravila cenzuro in obsedno stanje. V letu 1919 je prišlo celo do poskusov illegalne borbe, kar nam je škodovalo na ugledu v tujini. Proti politiki vlade se j«? ■ vietàlò z vseìbì sredstvi; grozilo se je z revolucijo, z libijstvbm Kralja,- z ropom' bank in z umori nasprotnikov. Sedaj tega rii več. Zveza poljedelcev ne izziva nikogar in ni izzivala, ni se pa strašila bojev, ko je bilo treba pobrati' vrženo rokavico, kar dokazuje tudi pretita kri kmetov v Durankulaku, Šabli, Trsteniku in drit-g')d. Zveza poljedelcev je razvojna organizacija in če se jf- morala poslužiti revolucijonarne poti v letih 1918— 1 >19—1920, je to bila izjema v izrednih slučajih. Dok-1 r so se nasprotne stranke v svojem boju proti nam orzale v mejah zakona, so se poljedelci borili proti i-jim z idejo in načeli. Ko pa so pred dvema leti socijalisti in komunisti zapustili zakonito in ustavno pot l oja, se poljedelci niso mogli vzdržati odkritega boja ž njimi. Saj je nedavno blok nasprotnikov poljedelske ; veze izjavil, da ima za načelo fašizem in da pojde po t- m potu dalje. Vlada se bo temu fašizmu uprla tudi s sredstvi iz leta 1919 in 1920. Poljedelska zveza bo ču~ ' ala Bolgarijo proti vsem oboroženim fašistovskim če -Irm. Blok nasprotnikov je nezakonita organizacija, kar i okazuje njihova zveza z generalom Wrangelohi in i jegovimi kreaturami, o čemer obstojajo dokumenti. Iz č h dokumentov se vidi, da se je pripravljalo potisnili ! odalo v hrbet bolgarskega naroda in vzpostaviti suženjstvo iz preteklosti, časopisje objavlja te dokumen-te, iz katerih je razvidna nevarnost za državo. (Težko je ubraniti se vtisa, da ima v tem naše bolgarofobsko velesrbijanstvo svoje kremplje vmes, zlasti pa, če pomislimo, da imajo jVVranglovci pri nas večje ugodnosti l o Slovenci in Hr\ratje, ki so vendar državljani te države. — Op. ur. «Str.«). Dokumenti, ki nosijo podpise generala Wrangela, spričujejo zvezo bloka nasprotnikov z zunanjim sovražnikom. (!) Vlada je poduzela vse mere, da prepreči državni udar in državljansko vojno. Mi, poljedelci, smo vajeni boja in se ga te l ojimo. Pripravljam vse potrebno, da čuvam ugled oblasti. Izjavljam, da bodo od danes zasedli oddelki pobrije, orožništva in vojaštva vse važnejše točke, ki so i grožene. Zemedelsko Znatne« objavlja faksimile raznih s» ran g lovski h pisem. Eno teh je datirano v Sremskih .Karlovcih, druga pa v Beogradu. Vsebino enega teh pismi priobčujemo. Dne 17. avgusta t. 1. piše general Ša-t.tov general majorju Martinovu v Gallipoli, naj se pri-i ravi na pot in se dogovori s komandantom tamošnjih francoskih čet in s komandantom grške vojske v Dri-i opol ju glede prehoda grško-bolgarske meje preko I viSengrada in Hebičeva, da dobi zvezo z generalom Aleksejevem. Svetovna javnost. «Observer« (Anglija); Rešitev iztočnega problema j ; po porazu Grkov v Mali Aziji znatno bližja. Vprašanje Smirne ne obstoja več. Gre za Dardanele. Ce boljševik) pridejo v zvezo s kemalisti ob bolgarski meji, ni verjetno, da bi Francija mogla prepustiti Darda : l.ele kemalistom in boljševikom. Rumunija in Jugoslavija se upirajo Turkom v Evropi. Edina podlaga za rešitev problema je francosko-angleški sporazum. «Nea Alitia« (Grčija); Atenska vlada je v neumest-rem trenutku dala smešno izjavo, da se odreka svojemu mandatu v Mali Aziji. S tem je zadala smrtni udarec sevreskemu miru in odprla pot nevarnosti za Tra kija. Kathimerini« (Grčija); Raznašajo se glasovi, češ, da grški narod želi Venizelosa nazaj. To se ne bo nikdar zgodilo, ker je Venizelos največji krivec vseh zkt, Id jih preživlja Grčija. «Aurora« (Rumunija); Baje se pripravlja v zadevi Trški je: in Drinopoija konferenca balkanskih držav, ki bò zasedala istočasno s- konferenco v Benetkah. Francija in Italija ne nasprotujejo v načelu morebitne spremebe položaja na Balkanu. Bolgarske vesti. Sofija, 18- septembra. Včerajšnji dan v Timoni je potekel mirno. Napovedani shod opozicijonalnega, blo-ka je izostal. Voditelje bloka je vzela v zaščito javna (»blast. Ljudstvo se je pomirilo še le, ko je minister Das-kalov obljubil, da bodo bivši ministri Gešov, Danev, Malinov in Kostorokov stavljeni pod obtožbo. Sobranje je sklicano na izredno zasedali je. V Sofiji, l imovu in po drugih bolgarskih mestih je mirna Beograd., 18. septembra. Sofijska vlada namerava intervenirati v Beogradu proti Wranglovcem v Jugoslaviji. ■ . ■■■■ ; • ■ -.v, : vlada je baje sklenila priznati svofefe- Dardanel. Krma! paša pa zahteva Traeijo rio Marice,-oMjablja zavarovati svobodo Dardanel 's posebnimi ;ulrK>jni trg cen»‘— črno kožo, a ne svoje! _(.» t, - /--? Zahteve angorske vlade in Kemal paše. Angorska Rusko zlato in- naša vlada. Poročali smo že, da si je. Wränge! prilastil denar in. drugo premoženje ruskih beguncev, naloženo v petrograjski založni banki v Kotoru in vse to s pomočjo Pasica? odpeljal v Anglijo. V tej zadevi so interpelirali poslanci, pisali so listi, vse se je zgražalo nad vlado, ki pušča, da Wrangel ropa svoje sorojake ter proti vsem določilom odvaža naropano blago v inozemstvo, vlada, je pa molčala in še le zdaj, ko je blago iz banke že davno izvoženo, se oglaša ter pravi, da je izvoz prepovedan. Oti poloma Wranglove vojske pa do sedaj je bila. i;yska banka v Kotorju, vlada ni nad njo izvajala nobene kontrole in ko si je Wrangel vse prilastil, kar ni. njegovo ter tudi odpeljal, se vlada pozno po izvršitvi: ropa in tatvine spomni, da to ni — dovoljeno. Invalidi tirjajo finančnega ministra. Pripravljali so se že veliki invalidski protestni shodi po celi državi, ker državna uprava še do. seda j ni uredila invalidskega vprašanja ter invalidom izplačala, kar jim gre po dosedanjih naredbah, osrednji; invalidski odbor je pa končno od teh protestnih manifestacij vendar odstopi'. Organizirani protestni shodi se niso vršili, vršijo se pa neorganizirane manifestaci?]«... Kar je bilo v Zagrebu,, to se je ponovilo tudi, v- Beogradu.. Pred narodno skupščino se je nabralo okrog 400 invalidov, ki so zahtevali finančnega ministra. Ta je bil ravno na neki seji zakonodajnega odbora. Invalidi, s® poslali najprej deputacijo šestili mož k ministru in ta je obljubil, da bode takoj uredil in zaukazal izplačil©: zaostalih invalidskih podpor, ki znašajo že nad 10 milijonov dinarjev. Deputacija Se je vrnila, invalidi pa z obljubo niso bili za -dovoljni in vsi so hoteli; govoriti z ministrom. Ta seje moral pokazati in pred zbrano množico je še enkrat, ponovil svojo obljubo.. Piščeta pametnejša, od kokoši. Med intelektualce, . Id niso zadovoljni s političnim položajem v naši držani in ki so se sestali v llidžah in te dni v Zagrebu, spaziata tudi vsetičiliščna profesorja Jovan Cvijič in Slö« bodan Jovanovič. Pred sestankom v llidžah je obletaval ta dva učenjaka g. Svetozar Pribičevič, da bi-pr? pridobil zase, a se ma ta nakana ni posrečila. Iz jeze-sedaj zanika g. Pribičevič Gvijiču in Jovanoviču vsako znanje in ju smatra samo. še za intelektualca. Cvijič in Jovanovič sta priznana učenjaka, a g. Svetozar Priiil-čevič je zletel pri suplenSškem izpitu. Staro dejstva je,., da hoče dijak, ki je padel,, vedno več znati, nego nje -gov profesor, in: priprosti narod pravi o takem di jakni Pišče hoče biti pametnejše: aego kokoš, Kako pa to? Poročajo, da so Turki po zavzetji «lì Smirne požgali angleški, ameriški in francoski konzulat. Iž Smirne je zbežalo zelo veliko prebivalstva- la. za smirnske begunce, se je ^zavzela tudi naša vdtada.. ki: je dovolila takoj lOfcOOO dinarjev za podpor® teh. h; guncev. Za Wranglóvcì smo začeli podpirati tedi' smirnske tujce, med tem ko doma noče vlada rešiti, niti uradniškega, niti invalidskega vprašanja. Za tujce je pri nas vedno dovolj, denarja in se za nje nakazujejo, iz državne blagajne visoki-krediti brez dovoljenja narodne skupščine. Država * d>žavi. I Leta 1903 so ubili srbski oficirji svojega kralja, in I svojo kraljico. Absolutizem kralja Aleksandra Qbreno-I viža je prikipel do vrhunca in privedel je do umora, — . Pravi izzivači so bili bratje kraljice Drage, ki so hoteli po vsej sili utrditi njen položaj, povzročili so pa ravno nasprotno njen žalostni konec. Kraljičini bratje,. IrinV-.. jevice po imenu, so. hodili po beograjskih kavarnah in iz vsakega državljana so hoteli izsiliti, da se izrazi o kralju in kraljici. Vmešavali so se med vesele gostilniške družbe, med «špisarje«, borzijanee, veseljake, zà-ljubljence .postopače in ko vsem tem ljudem kraljevi dvor niti malo ni .bil ypltiši in mislih, so zahtevali, (là I se pojejo himne in da se kliče zdravje in slava kralju in kraljici, To je bilo prisiljeno in ni bilo zdravo kakor je pokazala krvava noč, v beograjskem konaku. , Kraljičini bratje sb bili oficirji srbske vojske, glavni je bil samo poručnik, pa vendar m, imeli večjo moč od vsakega generala. , Kdor ni v kavarni z njimi pil ter klical: slava, kdor se v državni službi ni pokoril njihovim nakapam, ta je poten» imel poiieijb ali pa druge panoge državnega aparata na vra-im.Mala drisobari.kraljičinih bratov in prijateljev je bila* prava- dteeva vr' ržavi in to je pri-vedlo do umora in- do preoteaHa, ' Krvava nbč v Mu 1903 je te branjevke pobrala, ni 'pà ubila in pobrala, njenih metod' in tako se nam še danes vse povsod po* Jugoslaviji kažejo-Hove Lun jez vice. Bsatje Lunjevies- so pokopani,. a jih a*ur se topi v pozabljenju, nasledniki- só pa mani pad imenom jugo-fa-šisfi, sami se pa imenujejo nacijonaslna ©mladina alk Narodna Obrana. Opesieijojialne stranke in glasila1 Shk- rahnajo lahko. pod današnjim režimom, pat še to,, kar jim režim pusti; prepoveduje in unržnj.e'^-"nac-ij(main» omladina ali fašisti. Ge policija ne najde pravega' ali približnega vzrekà; da? list, zabrani, pridejo fašisti ter razbijejo uredništvo, pokvarijo stroje v tiskarni, že tiskane listove" naklade pa mečejo v- vodo 'aliai jih-pat sežigajo javno na- trgu, > Nemci v Vojvodini niso hoteli » medi radikalce in tudi1 ne-med demokrate in državna- oblast- je po svoji ustavi in po svojih zakonih morala dopustiti, da si snujejo,- svojo- stranko in izdajajo sv®j, listi, ki piše proti režimu. Oblast je dovolila, ker ne more drugače, re dovolijo-? pa fašisti. Sredi belega? dne navalijo na uredništvo tar sporočijo, da odgovarjajo, uredniki za vsako besedo ■ gnoti. režimu, proti1 srbstvu, proti' Franciji ii proti omladini s svojo glavo šn svojim imetjem. Ogroženi se- pritožijo oblast pa pasti - fašiste nekaznovane ter trpi; da šer dalje grozijo Ser? tudi izvajajo svoje —-grožnje. Muslimanska opozicijonaiha-. stranka? zboruj^, ker ji- oblast zborovanje ne more prepovedati,, velikanske množice hitijo na njene shode, ,ker> sa nezadovoljne z današnjim režimom, — pride pa peščica fašistov, ki shod moti: ter govornike pretepa:. . Na novinarski kongres v Subotice? oziroma Novi: Sad, so prišli novinarji vseh strank in struj, našli in zedinili so- se na skupnem torišču svojih stanovskih teženj,, prišiti so pa fašisti, da?razdelijo? novinarje med državotvorne in protidržavne/ Kakor nskdaj Lunjevi©?, tako so tudi', ©ni zahtevali, naj se igra himna in ker si. novinarji niso dali ukazovati,, so streljat® ii» pretili. Vladni ljudje sami organizirajo-ih podpirajo fašiste, ki sc rekrutirajo, iz pokvarjenih elementov, po -večini iz državnih uslužbencev,, ki. že Tak imajo svoj« eksistenco in pa iz dijaške omladine, ki na račun svojih staršev biga hlače po šolskih klopehi. Nekdanji Lun— jevice so imeli pri svojem .postopanju? vsaj neko jasno,-nalogo in idej o: po vsej sili. so hoteli efedržati in ohraniti Obrenovičevo dinastijo: p,coti, upravičenim zahtevam današnjega vladarskega; doma,, današnji pretori-janci ali? fašisti pa niti sami.no vedei. koga in kaj zar stopajo?. Oblastniki se že? svoje tastine sence bojijo io: ker se- v, neugnanem pohlepu mili v vzdrževanju režima ne morejo -zediniti, bodo .tudi fašisti: prej ali slej postali «osebni gardisti teh in onih vladnih; veljakov. Dnevne novice. šestdesetletnica Slomškova snarti Dne 2#, t. m», he. preteklo?ö6. let, odkar je zatisnil; naišle oči prerano umrli slavni škof Slomšek. Na. Ponikvi,, njegovem rojstnem? kraju, sa- v ta nameni priredMa v nedeljo, dne,- 04. t. m., piala, slavnost. Dopoldne bo ob 10. uri,imel v, cerkvi prepoved in mašo . g,, dp. Medved iz Maribora,, po-opldne • ob, pol 3- uri pa. se bo. odkrila obnovljena? spominska: plošča na onem orehu,., pod katerem je. 12 letni Slomšek odlično prebil prvo javno šolsko skušnjo, t--Slavnostni govoniik bo g;, prof.. Vesenjak iz Maribora. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. Slomškovi čaistil-ci in sorodniki so uljudno, vabljeni. —- Odbor. Slomškova slavnosL. X nedeljo, duel 24,. septembra se vstši pri nas v šolskem poslopju pxröslava 60 k-tnice smili, prvega slovenskega: pedagoga škofa. Antona M. Slomška. Začetek po sv,, maši ob pol 11. pri. po* sledečem sporedu: Sola. in dom po Shsmšksivih načelih; predava nadučitelj Zagwč; zadružništvo in Slomšek, predava Polanec Ivan;; vse deklamacij, iivajjajjp učeiici, dve igri. igrajo domači cfiletantje, nazaduje žira slika. Prijatelji šole in Šlomšeka, pridite! Sveta birma x naši škofiji se je od 26., avgusta a >, 11. septembra, t. h. izvršila enako slcsvešna in sijajia.^ kakor druga leta?.. Bučmanih je bilo v dekaniji Dravskn polje 1495,. Ljukome* 3T87, šaleška dolina 1931 in Laško 3234, skupaj lOil'7, ozir. z mariborskimi 12004. Sijajen shod SLS v št. Jurju oh juž^ žel. Y nedelja, dne 17.. t, m» je bil pri nas lepo uspeli shod SLSJ Govoril j j« dr. Korošec; Prešedoval je kmet Guzej iz Repnega. ! Dvorana v Katoliškem domu je bila nabito pcJna, mno-! go ljudi je moralo oditi, ker ni bilo dovolj pròspera, — j Ljudstvo je z velikim zanimanjem in navdušenjem poslušalo svojega voditelja. Med poslušalci je bilo, c^ia-j ziti nekaj pristašev nasprotnih strank, ki pa so s? j vedli popolnoma mirno Oh sklepu shoda je bilo šo -j glasno sprejetih več, času primernih resulucijf I Razpis učiteljskega mesta in postranski zaslužek. (Dopis iz Slovenske Bistrice). Poroča se nam: V «Učiteljskem Tovarišu« z dne 14. septembra t. L št. 37 na 6. strani je objavljen razpis učiteljske službe v, Slov. Bi strici, ki še glasi: «Tovariši-učitelji se upòzarjàjo hä I razpisano mèsto na petràzredni deški osnovni šoli v. Slov. Bistrici. Kompetencni rok je do 24. septembra 1.1. I Izven šolsko delavni tovariši Imajo dovolj pastran-: skega zasjiižka, šolske razmere so ugodne ’in .tudi', -ža stanovanje je preskrbljeno«. Na ta razpis je pripomniti I da ima izven šolski zaslužek tovariš, ki ga doleti sreča, dobiti na tej šoli mesto, imeniten izvenšolski zashlžck. to pa le tedaj, če je dotični prefrigan kvartopirr, :M se razume na različne igre. kakor inavš, venU «jnp, vpš« . naše itd. To bi. fcü edini izvenšolski postranski; ž^sfu- . Ì ž k; saj začetkom bi mogla biti neka zaloga, potem bi šlo. (Saj gre pri drugih tudi. Op. uredu.). Kar »e pa sianovanja tiče, ima res «Gradiš« še več lepo oprem-1 ;enih sobic, namenjene ponočnjakom in razgrajačem — in bi bilo tudi v. tem oziru perskrbljeno. Sad sokolske vzgoje. Pri' Sv. Lovrencu na Prav. polju so se posvadili pastirji. 121etni Janezek Zorec je hotel druge «napokati«. Nek močnejši fantek ga je od zadnje strani pograbil in ko paglavec ni mogel nič : -.-sur, je hotel onega nazaj dregniti z nožem, sreča pa je hotela, da je sebe zadel v stegno. Zdaj si tere rogleze c bolnišnici, menda na občinske ali državne stroške. Starši menda mislijo, na stroške tistega, ki je paglavca držal od zadaj. Omeniti moramo, da je Janezek Sokol, An oče in še celo njegova mati. To je sad Sokolov. Le luko korajžno vsi Sokoli. Ajmo mi Sokoli! Sokoli se zbirajo, pa ne k službi božji, ampak med službo božjo v krčmi Simona Brencla. Kdor ima krščanskega duha, sc bo ogibal le krčme. Zahvala pogorelcev. (Dopis iz Pečk—Makole). Na Velikonočno soboto letošnjega leta je v vasi Pečke, župnija Makole izbruhnil požar, ki je štirim posestnikom upepelil njih domove. Zgorelo je vse, živež, obleka, o. odje, celo živina. Občinski urad Pečke se je obrnil polom tajništva KZ v Mariboru za pomoč ponesrečencem na poslanca Fr. žebota, ki je izposloval pogorelcem 14.000 kron državne podpore. Pogorelci se gospodu Zelotu najprisrčnejše zahvaljujejo za njegov trud. Ob nem je občinski urad sporazumno ž župnijskim uradom Makole, prosil kn. šk. ordinarijat v Mariboru, da lu se pobirali darovi za pogorelce po škofiji. Nabrala s ' je nepričakovana‘ vsota 22.612 kron. Pogorelci se k n. šk. ordinarijatu najprisrčnejše zahvaljujejo, da je ■v. ozirom na njihovo prošnjo odredil nabiranje darov, kakor tudi vsakemu posameznemu dobrotniku. Bog plačaj vsem darovalcem. Orožne vaje po pašnikih in poljih. Dravsko polje je bilo dne 18. in dne 19. t. m. vojaško zaprto. V nedeljo, dne 17. t. m., je bilo oznanjeno na Črni gori, pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju in ne vem še kje, menda tudi v Cirkovcah, da bodo dne 18. in 19. t. m. orožne vaje na pašniku v Šikolah. Ljudstvo je zelo raz -kurjeno, ker trpi veliko škodo, ko ne more poljskih pridelkov spravljati in ne pripravljati za setev. Mnogi A imajo krmo na travnikih, mnogi imajo n. pr. proso zrelo, v zadnjem deževju še deloma ni bilo zrelo in katero je bilo zrelo, ga ni bilo mogoče žeti v dežju; ako pa stoji še par dni, pade zrnje ,in kmetu je to škode na tisoče. Če bi nažel n. pr. v pravem času 10 mernikov, hi znašalo 70—100.000 K škode, ko pa mu zrnje odpade, nima drugega, kakor prazno slamo in še za prihod -njo stjpv ničesar. Pa tukaj ni samo en kmet, ampak na stotine jih je, in to škodo naredi vojaška obist, tu> ima vaje v nepravem času. Kdor ve, koliko se mora u~ Logi kmet truditi cele dneve in še ponoči, ko že 'gospoaa spi na cente, tisti je lahko razburjen in tisti ve, kako brezglavo dela vojaška oblast. Naj si ta oblast zapomni, da taki kraji, kakor je polje in vinogradi, niso z a orožne vaje, ker tukaj raste kruh in vino. Če se to uniči popolnoma nepotrebno, tedaj trpi ljudstvo in ima škodo ludi država. Ljubljana — seve med zadnjimi. Iz krogov poštnih uslužbencev smo prejeli: Poštni uslužbenci iz območja Zagrebške direkcije so dobili obutev pred dobrim mescem, a v Ljubljani pa se glede obuvala doslej še rii M zganili niso. Ljubljanska direkcija je celo podaljšala Tok za izdajo obleke do 30. oktobra t. 1. Kaj da je vzrok (vlačenja izdaje obleke in obuvala poštnim uslužbencem ljubljanske direkcije, je neznano, a bo najbrž Ljubljana po stari navadi tudi letos zadnja. Naše poslance prosimo, naj vzdramijo ljubljansko poštno direkcijo, ker nagi in bosi pa vendar ne moremo mi posted uslužbenci hoditi okrog v zimskem času. Kaj je z Obveznicami državnega posojila poštnin uslužbencev? Poštni «Službeni list« št. 55 od 30. nov. 1921 razglaša, da iiiia čekovni urad po naredbi mini -drstva pošte in telegrafa št. 65.079 od 19. oktobra 1921 pravico do obresti na državno posojilo do prvega poi leta, to je do 15. marca 1922, tudi tedaj, če podpisniki pred tem rokom vplačajo podpisano svoto, Onim pa, ki bodo plačevali več kot šest mesecev, bodo izročene; obveznice, ko bo zadnji rok plačan. Ker je pa poštnim uslužbencem že zdavnaj odtegnjen zadnji obrok drž. posojila in še do zdaj tudi niso dobili obresti za drugo polovico leta, sipo primorani javno vprašati poštno direkcijo v Ljubljani: Zakaj ne izroči tem najbednejšim revam obveznice, oziroma obresti drž. posojila? Vlom v trgovino. (Dopis iz Oslušovcev pri Veliki Nedelji). V noči od 14. na 15. t. m, so predrzni zlikov-i vlomili v trgovino g. Josipa Lah ter odnesli manufakture v vrednosti 250.000 kron. Pobrali so z izjema pet kosov barhenta vse; med ukradenim se nahaja v č vrst sukna, cajga, raznovrstni barhènti, nararone svilene rute ter rute zri na glavo. Najbolj značilno pa je, da so si od špecerije privoščili le eno salamo. Dosed tj o storilcih še ni sledu, domneva se pa, da tujcem ui mogla dišati novodoš la zaloga bjdga, katero jè še le pred par dnevi dobil. Jugoslovanska svatba. Vojvodinski listi poročajo la je neki bogati kmet iz okolici Srbobrana slavil svojo poroko po pravih vzorih narodne pesmi in pri po dri- i uašnji modi. Svatovalo in pirovalo se jo namreč pet j cini in noči, iz cerkve>so se vozili svatje na 14 avtorao- : bil ih in bogatega ženina je vse to stalo —- — 600.0ÖC. dinarjev. ladet na Urškogoro se. vrši v soboto, dne 23. sept V koči so koline. Odpeljemo se ob 15. uri do Guštanja. Brijatelji tft-ške šte vabljerill — R. Za gladne dijake. Za «Dijaško v7ečerjo« v Mariboru so darovali p. n. gg.: dr. Franc Lukman, vseučiliščni profesor, 75 din. kot L mesečni obrok za vzdrževalnirio enega dijaka; giau ov. Jurij pr Vincencijeva družba v Mariboru (stolna župnija) 100 din.; na gostiji g. Josipa Gornjak in Kuniče Vraber v • Spodnji Kapli se je nabralo 257,50 din. Hvala prisrčna vsem darovalcem! živeli posnemovalci! Iz Maribora. Srednja kmetijska šola v Mariboru. Vsled sklepa ministrskega sveta se ima v mescu novembru v Mari--boru na sedežu sedanje vinarske in sadjarske šole otvo riti srednja kmetijska šola. Ravnateljstvo je na ukaz poljedelskega ministra Puclja že razpisalo sprejem u-čencev v prvo šolsko leto. Iver ministrski svet ni dovolil kreditov za zidanje novega poslopja in nabavo učnih sredstev za to šolo ter bo srednja šola nameščena v prostorih vinarske šole, se je bati, da bo nova šola igrala napram stari ulogo ježa v lisičji jami. Ako pa bi srednja šola izpodrinila staro, bi to bila ogromna škoda za slovensko kmetsko ljudstvo zlasti na Štajerskem. Vinarska in sadjarska šola je kot nižja strokovna šola služila direktno izboljšanju in napredku poljedelstva. V njo so se sprejemali kmetski sinovi z ljudskošolsko predizobrazbo ter so se vzgojevrili za razumne in napredno delujoče kmetovalce, vinogradnike in sadjarje. Iver so v šoli sami morali delati v vinogradu, na polju in vrtu, se niso odtujili kmetskemu stanu in delu. Za srednjo kmetijsko šolo pa se zahteva z dobrijp uspehom dovršena popolna meščanska šola ali nižja realka ali nižja gimnazija. Ta šola je namenjena vzgoji mladeničev za opravljanje državne službe kmetijske stroke, za državne ekonome, potovalne učitelje in tudi za vodstvo manjših in srednjih privatnih in državnih posestev. O potrebi srednje šole na tem mestu ne razpravljamo. Ako minister Pucelj tako šolo smatra za potrebno, ne bomo nasprotovali. Zahtevati pa moramo, da država zgradi za to šolo novo poslopje ter ji preskrbi sposobne učne moči m vsa sreustva, ki so potrebna. Nikdar ne bomo dovolili, da bi ustanovitev srednje šole pomenila smrt dosedanje vinarske in sadjarske sole, ki je 50 let plodonosno delovala za povzdigo in za napredek kmetijstva. V tej zadevi je poslanec dr. Josip Hohnjec vložil na ministra poljedelstva interpelacijo, v kateri odločno zahteva, da mora vinarska in sadjarska šola v Mariboru ostati nedotaknjena v svojih prostorih in na svojem posestvu in v svojem ustro-j u ter mora nemoteno in neovirano delovati naprej po svojem v praksi dobro preizkušenem programu. Mariborski JDS mladini in nova banka. Iz zanesljivega vira izvemo, da snujejo in varijo liberalni mladini v Mariboru novo banko. Kol glavna stebra tega novega bančnega podjetja se omenjate znani korifeji prof. Voglar in advokat g. Franček Lipold. Sedaj, ko so skrahirali slovenski demokratje politično, pa se bodo lotili socijalnega dela na bančnem polju. Mariborski demokratje pričakujejo od bančnega podjetja več sreče, kakor so jo imeli v politiki, a trezni ljudje pravijo: kakpr jim poje političen boben, jim bo zapel tudi pri bariki. Na uovo banko je silno hud g. ravnatelj trgovske banke Toman, ki je tudi demokrat. Brivec Novak in resnica. Na shodu Obrtne zveze je Novak izjavil, da je pripadal Narodno-socijalni, stran-ki, sedaj pa ne pripada nobeni, temveč je samo obrtnik. Mi pa dobro vemo, da pripada ta «mož« v obrt centra lističnih koruptnih mladinov in pisava v «Jutru« tj več kot jasno kaže. Kakor tepen in polit psiček je sev del, ko so mu zborovalci povedali jasno in določbo svoje mnenje ih se je prepričal, da nima pred seb>.i «kalinov«, kakor pravi v «Jutru«, temveč samostojno misleče, prevdarne in — poštene može obrtnike, če se hvali v «Jutru«, da je imel katastrofalen vpliv na zborovanje, bi mi želeli, naj nam g. Novak priredi še prav veliko takšnih «katastrof.« Ge je on in «Jutro« ž njimi zadovoljno, je nam popolnoina prav, mi gotovo smo* ker tako odločnega in enotnega odpora proti Novaku niti mi nismo pričakovali. Novak naj žajfa ljudi po licu in bradi, po pameti jih s. svojim liberalnim hlapčevstvom in svojo neumnostjo ne bo. Malo čuden tič je starostni šolnik g. Marin. Po milosti sedanjega režima se še vedno vsiljuje v šolo g. Ma riri, s katerim smo se že večkrat ukvarjali v našem lisju, hoteč ga kreniti na pravo, za njegovo starostno dobo dostojno plat. Letos je odkazalo ravnateljstvo moškega učiteljišča v Mariboru g. Marinu I. vadniški razred. Pretino je nastopil g. Marin kot razrednik I. razreda, je seveda skrbno prečita!, resolucije blejskega učiteljskega parlamenta in sklenil zasejati že v naj-nežnejša otroška srca strup sokolstva in mržnjo do Orjov. Ob vsaki priliki in dnevno zabičava dečkom: stojte, vstajate kakor Sokoli, korakajte kakor Sokoli! Mlademu dr. Sernečevemu fantku je rekel: «Le bodi ponosen in stopaj kakor tvoj papa, starosta Sokolov!« Taki sokolski opomini že presedajo mladostni deci, ki to sokolizačijo g. Marina doma toži staršem in ti so se pritožili na naše uredništvo, naj javno opomni življenj skega starosto g. Marina, da ne razdvaja in zastruplja otroških src s sokolstvom. G. ravnatelju Pircu priporočamo g. Marina, naj malo bòi j nadzira njegovo šol-nikovanje, ker po političnem nebu že vejejo od Beograda in Zagreba drugi vetrovi, ki bodo gotovo odnesli iz vadnice g. Marina, a bi tudi znali škoditi g. Pircu kot preveč pristranskemu prijatelju osivelega Sokola g. Marina. ' ;"'h Bolniki «Privremne vojne bolnice« v Mariboru nam pišejo: Zelo čudne razmere vladajo v tej bolnici. Bolnik prihodom v bolnico ne dobi niti vode, da bi se skopal in umil, in ko pride v sobo, se kar čudi, če pomisli, da je prišel v bolniško sobo. Tla po nekaterih sobah niso bila očiščena več mesecev, če ne celo leto. Stenice kar po dnevu lazijo po posteljah in zidu, v neki sobi so se pojavile tudi uši. Torej prva naloga bolnika je, seveda ako mu moči dopuščajo, da pobije na postelji in po zidu lazeče stenice, da si vsaj na videz odstrani te ogabne in sitne živalice, in ako hoče imeli čisto sobo, da si isto očisti. Bolniki si morajo pometati, pljuvalne posode umivati in hoditi po hrano sami. će si bolnik ne pride pravočasno po brano, kar je lahko mogoče posebno pri novodošlih, katerim razmere Sinišo znane, ga bodisi kateri kuhar, posebno pa neki kaplar M., ki je vsakokrat pri razdelitvi menaže navzoč in isto tudi poleg treh kuharjev in kuharice večinoma deli, nahruli in skriči nad njun kakoršno bodi psovko, kakor: «J.... ti Boga« itd., kar mu pač ravno na misel pride in reče: «Ali bomo za tebe posebej kuhali«, ali pa: «IT tudi ne veš nikdar, kedaj se hrana deli!« — Enako je tudi z lečenjem. Do predkratkem za l. oddelek sploh ni bilo pravega zdravnika, torej tudi nobenega pregledovanja bolnikov po sobah. Iste je pregledoval v bolnici službujoči narednik in pa neki Rus-(Wranglovec), ki se nahaja še sedaj v bolnici kot pomočnik zdravnika, ki vsakega novodošlega bolnika v prvi oddelek vzame v stalež bolnice. Nato ga lepo in pr; jazno potipa porami, češ, on (Rus) bo že gledal, da se brž izloči. Ko se prepriča, da ima bolnik denar, ga takoj naprosi, naj mu posodi par bankovcev po 10 din., ali celo po 100, ali če tega ne, pa vsaj par dinarjev za pol litra vina ali eno čašico piva. Posojenega denarja bolnik seveda ne vidi nikoli več. Bolnik, ki mu posodi denar, kakor je navedeno, ima pri prejemanju zdravil nekako protekcijo, kateri pa mu ne da ali pa nima datL ' denarja, je izročen v njegovo milost ali nemilost, in ko si pride iskat zdravila, ker si morajo hoditi bolniki sami po nje v Ambula tori j, ga skoraj vselej nahruli z be-1 sedo «Ima vremena« ali pa «nima«, kar je tudi dostikrat res, vsled česar je pravo zdravljenje v tej bolnici ' naravnost nemogoče. Bolniki so zbegani in obupani. ' Kdor ima denar, se skrivaj zateče k civilnemu zdravniku, kdor ga pa nima, je pa obsojen, da v tej bohiici visi brez prave pomoči in v vedni negotovosti med življenjem in smrtjo, da se vs.led brezbrižnosti in vsled pomanjkanja zdravil zamudi pravi čas pomoči, da se i bolnikovo stanje slabša, mesto boljša in da mnog« zapuščajo bolnico, ki^ še niso popolnoma zdravi. Do jav nosti in merodajnih oblasti se obračamo, naj se vendar poskrbi, da se bolnica uredi po človeški ter s potrebnimi zdravili opremi. N Nenadna smrt uglednega Mariborčana. Dne 18. t. m. je zadela srčna kap v Mariboru obče znanega biy šega ljudskošolskega ravnatelja Sedlačeka. Blagopokaj ni je bil rodom iz Metlike na Kranjskem, je obiskoval mariborsko gimnazijo in postal leta 1875 učitelj. Kct učitelj, nadučitelj in kot ravnatelj je na zadovoljnost vseh meščanov služboval v Mariboru. Rajni g. ravnatelj je bil tudi vodja trgovske šole in trgovske nadaljevalne šole za vajence itd. Tudi kot penzijonista ga je vse čislalo, spoštovalo in ljubilo. Blagopokojnemu bodi zemljica lahka! Bodi tudi omenjeno, da je bil rajni vedno dopisnik graške «Tagespošte.« . “ Upokojence južne železnice opozarjam, da naj ne verjamejo baharijam tistih ljubljanskih prerokov, ki so se opetovano bahali, češ, mi Ljubljančani smo izvoje-vali vse dosedanje uspehe našim upokojencem, pač pa je res, da so si tistih 50.000 lir, katere je za upokojenec in invalide naklonil sv. Oče v Rimu, lepo razdelili med seboj, mi Mariborčani pa smo gledali skozi prste, lu ravno iz tega vzroka sem podpisani odložil načelstvu naše mariborske podružnice. Pripomnim, da se mojih prstov za marsikatero delo ni nikdar prijel kak vinai-, ker sem delal vse brezplačno. Za uspehe, katerih smo bili deležni od junija leta 1919 naprej, pa gre zahvala takratnemu železniškemu ministru dr. Korošcu. — J. Kaučič. Občni zbor mariborske Dijaške kuhinje. Letošnji občni zbor Dijaške kuhinje v Mariboru bo prihodnjo sredo, dne 27. septembra, ob 8. uri zvečer v Narodne»s domu z običajnim vsporedom. Vsi p. n. udje prekoriš! nega in v sedanjih razmerah toli potrebnega društva se iskreno vabijo, da se v kolikor mogoče velikem številu udeležijo tega občnega zbora. — Odbor. Studenci pri Mariboru. Kdo bo plačal popravilo občinskega studenca, je veliko vprašanje. Občinski odbor je baje sklenil, «med burnimi prizori«, da plačajo popravilo tiste stranke, ki nosijo volo. Da so pa slednji zelo ogorčeni proti takemu sklepu je jasno, kajti nobeden izmed prizadetih ni tako petičen, da bi lahko vrgel kar znesek 150—500 kron v studenec. Pravijo, kap jih briga gostilna pri «Beli zastavi«, ako je ista v nevarnosti. Tisti proračun, ki je bil že v zgodnji spomladi za popravilo, so prizadeti že itak plačali in da se je še studenec betoniral, radi nevarnosti hiše, stranke niso dolžne tega ■'plačati,• ampak občina. Vzemimo na pri mer najemnika: On naj plača sedaj še drugi delež popravila in potem se izseli in na novem stanovanju na j zopet plača kako popravilo. Kje naj potem jemlje denar? Sploh pa, ako bi še to delo vršilo že v aprilu, ko so stranke vplačale, bi prišlo vso delo primeroma ceneje. Tako delajo V blagor ljudstva. Dr. Vilko Marin ordinira zopet v Razlagovi ulici št; 15. Opozarjamo na današnji oglas. V nedeljo, dne 24. L m,, ob 8. uri otvoritev raz- štave! Vài nar GlavM trg! Razstava samo dopoldne? • Dr. Anton Medved: CERKVENA ZGODOVINA. (Konec). Od leta 1912, ko je izšla prva izdaja, do najnovejše dobe se je razmerje katoliških Slovencev napram pro testantizmu in pravoslavju dokaj spremenilo. To zdat-no trvažuje druga izdaja te knjige. Slovenci, posebno ob severni meji, osobito na Štajerskem in Koroškem, so bili pod staro Avstrijo resno in močno ogroženi. id protestantizma. Le pomislimo na protestantsko naselbino v Št.. liju in na stotere vpade v Maribor in v Studencih pred Mariborom. Sedaj je položaj bistveno spre menjen, ogrožanje katolicizma na naših severnih mejah, upajmo, za vselej odstranjeno. Radi tega je pi satelj vse točke, ki vsebujejo razpravo o protestantizmu, zdatno skrajšal, nekatere popolnoma izpustil. A povsem novo stališče moramo Slovenci sedaj zavzemati napram pravoslavju. Ujedinjeni smo v drža -vi, v kateri je večina prebivalstva pravoslavnega vero-izpovedovanja. Radi tega je za slovensko ljudstvo, pred vsem za slovensko inteligenco, neobhodno potrebno, da le-ta položaj pozna, pozna svoje veroizpovedovanje, a tudi pravoslavno versko naziranje in obredoslovje. Zato je pisatelj razmerje med katoliško in pravoslavno Cerkvijo natančneje in obširneje opisal. § 36. poda zgodovino, začetek in i-azvoj razkola od Fotija do naj-novejše dobe. Posebno poučljiva in za spoznavanje pravoslavne vere pa je točka 37. «Katoliška Cerkev in pravoslavje«. Iz nje je razvidno, da razkol ali pravoslavje ni nastalo iz verskih nagibov, Fotij sam, povzročitelj pravoslavja, zatrjuje v prvem pismu (859) do papeža Nikolaja 1. svoje popolno soglasje z vero rimske Cerkve. Še le, ko ga je papež čisto po pravici obsodii, se je ločil od rimske Cerkve. Da bi svoj odpad opravičil, je začel očitati rimski Cerkvi petero zmot. Kakšno stališče zavzema pravoslavje napram katoliški Cerkvi sedaj, kaže ruska sinoda leta 1904 v svgjem načrtu za polemično bogoslovje proti katoličanom; v tem načrtu se našteje sedem razlik: 1. prištevanje devetero kanoničnih knjig slare zaveze med kanonične; prepoved čitanja sv. pisma za laike; 2. izhajanje sv. Duha (Fiii-oque); 3. brezmadežno spočetje, nauk o izvirnem grehu; 4. nauk o zakladu svetniških zaslug in odpustkih; 5. vice; 6. prvenstvo rimskega papeža in osebna nezmotljivost; 7. nauk o zakramentih. Pisatelj obrazloži potem vseh teh sedem točk ter opozori, da so te razlike le navidezne in bistveno nikakor ne ovirajo združitve oben Cerkev. Edina resna razlika je bila prvenstvo rimskega papeža zaradi caropapizma na Ruskem, a po velikanskem preobratu na Ruskem je tudi tej razliki odvzeta prava podlaga. Upanje je tedaj, da bode prej ali slej se dosegel sporazum med katoličanstvom in pravoslavjem in slednjič zedinjenje obeh veroizpovedovanj. Zgodvinskemu delu sledi v dr. Medvedovi knjigi «Berilo« str. 204—211, to je zbirka najbolj izrazitih spisov iz raznih dob. Iz prve izdaje so nekatera berila izpuščena, gotovo zaradi skrajšanja prostora. A novo sprejet je krasen odlomek iz spisov' lord Tomaža Ma-canlay o «tajnosti katoliške Cerkve v zgodovinski luči«. ' Tiskarni sv. Cirila v Mariboru dela ta knjiga vso cast. Tisk je lep, papir trpežen in uglajen, zunanja oblika prikupljiva, posebno vezava jako okusna. Želimo knjigi mnogo ushepa in blagoslova med slovensko srednješolsko mladino. GLADIATORJI. (148. nadaljevanje.) «Nič posebno čudnega ni na njem!» ji je odvrnil s precejšnjo nedoslednostjo. «Nikar si ne domišljuj, nisi bila edina v Rimu, ki je bila ponosna, da jo občuduje gladiator Hipija! Povem ti, imel sem jih na izbiro na stotine, plemenitejših, lepših in boljših nego si ti! In vsaka bi bila vesela, če bi bila sedajle tukaj na tvojem mestu. Norec sem bil! — Pa mislil sem, da si ti najbolj sposobna, nositi težave bojnega življenja, in najmanj zmožna, živeti brez mene. In zato sem te vzel seboj, bolj iz usmiljenja ko pa iz ljubezni!» «Strahopetnež!» je siknila med stisnjenimi zobmi, «izdajalec, neumnež! — Ali ti torej moram končno povedati resnico''! Ali moraš vedeti, s čimer sem ti ves čas prizanašala? Kar edino me je držalo po koncu, da nisem onemogla pod težo strašnih dni, pod težo dnevnega ponižanja —. Kar je bilo zame bolezen in obenem zdravilo, rana in balzam, bridka kazen, pa tudi najslajša tolažba —? Vedi torej, ker hočeš vedeti! Ali misliš, da bi mogla ženska, kakor sem jaz, kedaj ljubiti človeka tvojega kova — ? Ali misliš, da bi ti mogel biti za Valerijo več nego samo ročaj pri meču, držaj pri kopju, tetivo na loku —, da s tem orožjem zada bolečo rano v prsi drugemu —? — Poslušaj! Ko si me snubil, sem bila zaničevana, užaljena, obupana ženska, ljubita sem moža, ki je bil plemenitejši, lepši, boljši —. Ej, ti se hvališ s svojim pogumom, s svojo sirovo silo! Povem ti, on je dvakrat tako močen, tisočkrat pogumnejši, ko vsakteri izmed vas! Ljubila sem ga, čuješ! Ljubila, kakor ne more biti ljubljen nobeden tvoje vrste, — ljubila s skrajno in popolno vdanostjo, ki ni druga želela, ko žrtvovati se brez upa na povračilo —. In on me je zavrnil, zavrnil, ne kakor bi to bit storil ti, — z robato, sirovo odkritostjo, ki vzame pol bolečine, ampak tako nežno, tako ljubo, tako velikodušno, da sem celo takrat, ko se je obrnil od mene, čutila, Kako ga ljubim strastneje ko kedaj poprej. Ah, le sedi tamle in glej me s svojimi žarkimi očmi in tresočo se brado, kakor divja zver! Sam si si kriv, da si to zvedel, in če bi me ubil, bi ti ne hotela prizanesti! — Ozirala sem se za teboj, ker sem potrebovala tvojo izvežbanost m izkušenost, da si učil njega, ki sem ga ljubila, Tebe sem vzela, ker me je on zavrgel. Prav tako bi bila vzela kateregakoli svojih Libur-nijcev, če bi njega to bilo huje ranilo, ali če bi me bil on zaraditega huje sovražil. Ti si si domišljeval, da te ljubi visokorodna gospa, — pa si bil v njeni roki le šiba, ki je z njo hotela bičati sužnja, — sužnja, čuješ! — Da, človek, ki mi je bil ljubši nego ti, ljubši nego cel trop tebi enakih in še boljših, mož, ki sem ga ljubila tako nežno in ga ljubim še danes tako strastno, je — tvoj učenec — Eska, barbar, suženj —1» Do tedaj jo je njena jeza držala po koncu, ko pa je izgovorila Eskino ime, so ji planile solze iz oči, moč jo je zapustila, zgrudila se je na tla, si zakrila obraz z rokami in strastno zaplakala. — Udaril bi jo bil, sunil z nogo, če bi ne bila brez vsake brambe, — tako divja, besna jeza ga je lomila med njenimi besedami. In druga ni mogel najti v odgovor, ko da jo je zbadal in mučil v njeni onemoglosti. «Tvoj Eska je gori za obzidjem! Iz šatorovega vhoda ga lahko vidiš na branikih mesta, ako se kje ne skriva kakor kak strahopeten suženj, kar je tudi v resnici. Pomisli, ponosna gospa, le petsto korakov ti je treba storiti, pa si pri njem —! Pa dovolj tega! Ne pozabi, kdo si in kaj si! Predvsem pa ne pozabi, kje si in kako si prišla sem! Dolgo sem te potrpežljivo prenašal, pa moje dobrosrčnosti je konec! V šatoru vojaka si, in naučiti se moraš prve vojaške dolžnosti, — brezpogojne pokorščine! — Pojdi, poberi tamle vrč, ki sem ga vrgel po tleh! Napolni mi ga in prinesi mi ga brez vsakega ugovora!« — Iznenadilo ga je —. * Koj se je dvignila na njegove besede in je stopila z mirnim korakom in mirnim obrazom po vrč za zastor. Če bi bil opazoval, bi bil videl, da so njeni beli drhteči prsti vsi mokri od rdečih vinskih kapljic, čeravno ga je gledala naravnost v lice, ponosno in mirno, ko kedaj. Roka se ji je sicer tresla, pa srce je bilo mirno, trdno, odločno. Kri Mucija Scevole, pradeda njenega rodu, se ni v nobenem njenih prednikov pretakala tako burno, tako neuklonljivo odločno, pripravljena za vse dobro in ; a vse slabo, kakor je piala v njenih žilah Valerija je storila svoj sklep, ko se je sklonila za padlim vrčem —. . VH. ' Na preži, Janez iz Giskale bi ne bil dosegel toliko vpliva v Jeruzalemu, da ni temeljito poznal vseh zavitih potov spret' nega spletkarjenja. (Dalje prihodnjič). Gumijeve cevi sesalko Gospo Süina v ...................Mariboru, 5S82a8äa2a3eäS38äSSg^eä5S5SSS8ä5S»S8ä5SSäiSEaS8äiSeiä8ÄS8ä3 Zadružna gospodarska banha Id. Podružnica v Mariboru. Začasno : Koroška cesta 1/1 — Telefon 311 — Brzojavi: Bospobanka. Centrala : Ljubljano. Podružnice : Djattovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik Ekspozitura: Bled. Interesna skupnost s Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu. Kapital in rezerve obupno z afilijacijami čez K 50,000.000'—. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 40 mm se išče. Naslov v opravi lista. 4 >4 I en na« vol6ie p*8“®» LtS|l Irsi par let star, popolnoma zdrav je na prodaj po zmerni ceni. Kje, pove uprav-ništvo. 415 Prazni zaboji Jä v Mariboru, Grajski trg 3. 412 1-3 SENO slamo, drva ter premog, žito, krompir, sadje in druge deželne pridelke — kupuje in prodaja — OSET ANDREI, MARIBOR Aleksandrova cesta štev. 57, telef. 88. 22—323 . ------------„ tratno ležeče vil : v odseku vil, s hlevi in vozovnico (remizo) iz velikega stanino sadje nosečega sadonosnika in zelenjadnega vrta, se proda. Kupna cena5 in polmiiijonakron. Stavbe so zelo dobro/ohranjene. Posestvo leži med 4 ulicami. Ob enem se prodajo razni zapuščinski predmeti. Načrt ia popis gospoščine ter seznam zapuščinskih predmetov se lahko vpogleda v upravništvu. Zunanji interesenti se lahko obrnejo na majorja Maks Košak-a v Mariboru, Trubarjeva utica št tl. 1-2 423 POZORI Al. Gniušek, Maribor Glavni trg štev. 6, prodaja žičnate žimnice (Drateinsatz) po K 560 —, airik-žimnice 3 delne po K 2150 —, impregnirane plahte za vozove, mlatilnice, konje kvadratmeter po K 25O*—, vrvi za zvonove, studence, seno in perilo, viaka debelost in dolgost kg K 120 —, 170 —, Strange za konje par K 44 — do K go'—, uzde navadne in pletene po K 30'— in K 36 —, zaloga hla čevine, žamet rižasti, platna, racmošlina, plavotiska, lincer-druk, cajghlače, spodnje hlače, siajce vsake vrste, predpasnike iz klota in plavotiska, obleke za dekleta, moške predpasnike, robce, slamnjače po najnižjih 1o —10 cenah. 388 Modele čevljev v celih serijah iz lepenke, po modemih kopitnih oblikah ali amerika iških oblikah izrezane, dobavlja za tvornice obuvala in čevljarje. Apartne, elegantne oblike. Velikanska izbira novitet za vsako sezijo. Zgrni s dele izdelujem iz od naročnika mi doposlanega materijala, prvovrstno, hitro in poceni. Posebna delazmožnost v montiranju zgornjih delov, za tovarne ebuvsla. Nakup, rt paratura in prodaja Čevljarskih strojev Zahtevajte prospekte od Ralph F. Richter, Subotica VI. Poučevanje v vseh strokah modeme, me hanične izdelave obuvala. Zahtevajte prospekte! 14—33 isti. Fotograf A. KIESER Maribor, Gregorčičema ulica št 20 ob gornji Gosposki ulici se priporoča pri porokah, primicijah, družinah .v/.* in društvenih skupinah. .v.v Stroškov se ne zaračuna, cene kakor v mestu. — Naj večji in najstarejši altelje v mestu. — LIVAR MA ovine, poprej [us. it» VI, MARIBOR za zvonove in kovine DENZELA SINO Kopališka ulica 9, je zopet v obratu. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlhvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljakiica za brizgalne i. t. d. — — Inž. J. & il I Zdravnik dr. Vilko Marin ordinira zoptt od 21. t. m. naprej od 8. do 9. ure, oi 11 do 12. in od 14. do 16. ure v Razlagov iulici št 15, telefon št. 205. NA VINSKI RAZSTAVI objekt B Pokrajinske obrtne razstavi oi 8. do 24 septembra 1.1 se prodaja od danes naprej po zelo znižani ceni poleg vzorcev tuli cele buteljke vina in sicer: - 3 -I>.: - K); - K); - K) brez steklenic (za steklen ce je založiti 16’— K za komad) ; Tudi v točilnici se znižajo cene za 8*— K pri litru. Vinarski io sadjarski odsek kmet. družbe za Slovenijo v Mariboru po 28'— K komad (vzorec =‘U litra po 3 PO 34' K > ( dtto po 4 po 4O— K > ( » po S po 46 — K » ( » po 6 po 52 — K » ( » po 7 po 58'- K » ( » po 8 po 64 — K » ( » > po 9 po 70 — K » ( » f po 10 Udi tiskarne sv. Cirila v Mariboru. Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak. Izdajatelj in založnik: Konz. «Strale«,