PRVA TOVARNA ZIDNIH TAPET V SLOVENIJI
NIZKE CENE TAPET V LASTNI PRODAJALNl
Vsem bralcem Naše skupnosti, oziroma prebivalcem območja moščansko-poljske občine, grafičnim podjetjem po Jugoslaviji in zunaj naših meja je Papimica Vevče dobro znana. Kjer so na vzhodnem obrobju ljubljanske kotline ob reki Ljubljanici nekoč — natančno pied 131 leti — stali mlini za žito in olje, kovačije in obrati za predelavo cenj, stoji danes tovama papirja. Iz skromnega začetka in prehoda iz obrtniškega v industrijsko proizvodnjo je tovama iz desetietja v desetletje naraščala in večaia svoje kapacitete.
Rastel je strojni park, izpo-polnjevali so tehnologijo izdela-ve in temu vzporedno tudi koli-čino in kakovost izdelkov. Ta rast je zlasti opazna od leta 1960, ko je bil prejšnjim trem papimim strojem dograjen mo dernejši IV., leta 1968 stroj za premazovanje papirja, vzpored-no z obema pa tudi vsi dodelav-ni stroji, ki dajejo papirju konč-no obliko in kvaliteto. Proiz-vodnja je narastla na prek 35.000 ton papiija letno. Tradi-
cija izdelovanja in strokovno napredovanje delavcev so poro-švo za visoko kakovost iz-delkov, ki privablja kupce, tako da tovarna ne more več zado-stiti povpraševanju. Zato imajo vevški papirničarji v načrtu V. papirni stroj, ki naj bi začel obratovati konec leta 1977, s katerim bi celotno proizvodnjo grafičnih papirjev vseh vrst po-večali na 80.000 ton letno.
Gospodarsko,   politično   in strokovno sposoben in piavilno
orientiran, kolektiv pa s temi dosežki še vedno n.i bil zadovo-ljen. Že leta 1971 se je novem-bra meseca v Papirnici Vevče pojavila ideja o izdelavi zidnih tapet. Napravili so predhodno tehnološko analizo in ekonom-sko obdelavo tržišča. Ta je po-kazala smotrnost take proizvod-nje. Statistika o potrošnji je po-kazala, da človek porabi največ za hrano, takoj na drugem me-stu pa je opremastanovanja. Pri opremljanju stanovanj in sodob-
ni   dekoraciji   dobivajo  vedno več privržencev tapete.
Medtem ko je proizvodnja tapet v svetu, zlasti v deželah z višjim družbenim standardom, že precej časa dobro poznana, jih na jugoslovanskem trgu komaj dobro začenjamo upo-rabljati. Pokazalo pa se je tudi, da hočejo imeti ljudje ,,vesele" svetle in moderne stanovanjske prostore.
Po vsem tem je bila ideja o tej vrsti proizvodnje v Papirnici Vevče dovolj utemeljena. Sku-pina' tehnologov in ekonomi-stov je izbrala najustreznejše stroje in dobavitelje ter ugoto-vila, da je proizvodnja tapet v skladu z razvojnim konceptom tovarne. S tem da so na enem izmed papirnih strojev že izde-lovali osnovni papir za potisko-vanje in ga prodajali drugjm proizvajalkam tapet, je bilo jasno, da je bila zagotovljena tudi surovina za domači obrat. Nova tehnologija je pravzaprav predstavljala le še oplemenite-nje papirja. S takim predlogom so strokovne službe prišle pred samoupravne organe organiza-cije združenega dela, ki so do podrobnosti pretresli idejo in načrt ter na seji delavskega sveta dne 20. aprila 1972 potr-dili investicijski program.
Prvotno predračunsko vred-nost so zaradi porasta cen na domačem in tujem tržišču po-večali na 24,925.000 dinarjev, ki se kljub še nadaljnjemu pove-čanju ni bistveno razlikovala od končnih stroškov. Za to gre za-hvala vsem, ki so organizacijsko in tehnično sodelovali pri inve-sticiji. Strokovne službe in sa-moupravni organi so se zave-dali, da je uspeh možen le vhi-trem začetku nove proizvodnje, v preizkušeni strojni opremi, v strokovni usposobljenosti delav-cev, v dobri organizaciji in siste-matičnem delu pri osvjanju in razvijanju   nove   proizvodnje.
Vsa fa dejstva je kasneje res po-trdilo smotrno in marljivo delo domačih strokovnjakov in orga-nizatorjev.
V močvimem vrtu na levo-brežnem okljuku Ljubljanice, poleg starega dela tovarne, so začeli z gradnjo novega obrata. Ta je zunaj in znotraj kaj kmalu dobil dokončno obliko. Doma-či kovinarji, elektrikarji, mi-zarji, tesarji in drugj so si res-nično prizadevali, da bi novo tovarno čimprej usposobili za proizvodnjo. Med gradnjo pa je tovarna poskrbela za strokovno pripiavo vodstvenega in proiz-vodnega kadra v tujini, prek do-bavitelja proizvodnih oz. poti-skovalnih in dodelavnih strojev in z njegovo pomočjo. Ta sku-pina je prenesla znanje še na do-mače papirničarje, tako da je kadrovska priprava potekala istočasno z gradnjo in montažo objekta.
Konec lanskega letajezačela tovarna za tapete obratovati. Že v prvem polletju letos so proizvedli 350.405 tapetnih rolic. Če to izrazimo v površin-skih merah, bi s temi tapetami lahko pokiili ploskev v izmeri 1.752.025 kvadratnih metrov. *Na razpolago je nad 50 vzorcev, vsak izmed njih pa se ponavlja v tudi do osmih barvah ali odten-kih.
Da bi čimprej in temeljiteje našli pot na trg, so se vevški ,,tapetarji" poslužili tudi raz-stav in sejmov, se posluževali različnjh komunikacijskih sred-stev, v lastnem ateljeju začeli uvajati raziskave in izdelave no-vih designov.
Za kupce iz srednje širokega področja tovarne, pa tudi za one iz oddaljenejših krajev, pa je kar najzanimivejša domača prodajalna. Tu dobivajo intere-senti tapete po zelo nizki ceni, skoraj v vseh primerih pa za po-lovico ceneje kot v specializira-nih trgovinah. Te tapete so sicer drugotne kvalitete, vendar  se
redko razlikujejo od prve vrste Vsak hip pa jih je tudi možiu zamenjati. V upravnem poslop ju je stalna razstava izdelkov kjer potrošniki izbirajo in s< lahko odločajo sami ali s po močjo svetovalca. Slišati je, di si tovarna prizadeva v neposred ni bližini sezidati paviljon, kjei bo prodajalna tapet in nekate rih drugih izdelkov papimice ic kjer bo kupec poceni in lepc postrežen.
Zdi se, da smo bralcem dolž ni še nekaj pojasnil o sami pro-izvodnji in vrstah tapet. Tiskajc jih na posebnih veUkih tiskar-skih strojih, ki so sposobni hkrati nanašati na povTšino pa-pirja tudi do 16 različnih barv pri enkratnem prehodu. Nato tapeto v dolgem sušilnem kana-lu posušijo in ponovno zvijejo v zvitke. Iz teh napravijo obi-čajno rolice, široke 53 cm in dolge 10,05 m. Že med proiz-vodnjo ali potem lahko stisnejo v tapete strukturo tekstila ali drugega materiala ali vzorca.
"Glede na pralnost poznamo v glavnem tri vrste tapet:
1.  polpralne tapete, odpome proti  vodi,  pri   katerih lahko lepilo za lepljenje tapet po tape-ciranju   odstranimo   z   mokro goboali krpo;
2.  pralne  tapete, kjer prah ali umazanijo obrišemo z mo-kro krpo ali gobo, smemo pa tudi   uporabljati   blaga  prabia sredstva;
3.  stoodstotno    pralrie    ta-petp, ki jih je moč večkrat či-stiti  z  razredčenimi  pralnimi sredstvi.
Vse torej kaže, da so novi proizvodi Papirnice Vevče pei-spektivni, prav tako pa tudi načrti za bližnjo in daljno bo-dočnost tovarne in da v vsem, kar je v zvezi z novimi investici-jami in napredkom tovame sa-moupravni organi in ceJoten ko lektiv pravilno odločajo.
S. R.