15. marec 2010 številka 86 5 9 12 Povzetek proračuna Mestne občine M. Sobota za leto 2010 Okrogla miza o Pomurju Za zeleno in ekološko čisto občino 15 23 26 VValdorfska gimnazija v Rakičanu morda že to jesen Najava javnih razpisov Izid Zbornika Soboškega muzeja 27 29 32 Produkcija baletnega oddelka Glasbene šole Murska Sobota Pomlajeno moštvo Mura 05 Zaščita pred poplavami na reku Muri ŽUPANOV KOTIČEK Spoštovane občanke, spoštovani občani! KRIMINALISTIČNA PREISKAVA PROSTOROV MESTNE OBČINE MURSKA SOBOTA V zvezi z 9. marca 2010 opra-vljeno kriminalistično preiskavo prostorov Mestne občine Murska Sobota čutim dolžnost, da vas, spoštovani občani in občanke me-stne občine, seznanim s celovito informacijo. GLEDE ODREDBE O PREISKVI V odredbi preiskovalnega sodnika je zapisano, da je odredil hišno preiskavo prostorov mestne občine, kjer se hranijo dokumentacija in zapisi elektronskih komunikacij, ki se nanašajo na prenos kmetijskih zemljišč na Mestno občino Murska Sobota z namenom gradnje letal-skega muzeja. V odredbi je nadalje zapisano, »da je verjetno, da se v prostorih MO MS nahajata dokumentacija in korespondenca, ki se nanašata na prenos zemljišč v zvezi z izgradnjo letalskega muzeja na območju MO MS, in ker bo takšna dokumentacija služila v dokaz v kazenskem postopku, jo je treba pridobiti«. Kot osumljenca odredba navaja Z. J. P. in M. P. Prav tako v odredbi navajajo, da iz spisovnih podatkov izhaja, da naj bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o teh zemljiščih že odločilo in je zato verjetno, da so doku-menti z ministrstva že bili posredovani na našo občino. KAJ SO KRIMIN ALISTI ISKALI? Kriminalisti so iskali dokumente, ki naj bi jih na občino poslali s kme-tijskega ministrstva in s katerimi država na občino prenaša kmetijska zemljišča, namenjena za izvedbo projekta letalskega muzeja (piramida). Naveden dokument naj bi jim služil kot dokaz v kazenskem postopku zoper v uvodu navedena osumljenca (sam kot župan pa nisem osumlje-nec). Kolikor vem, takega dokumenta, s katerim bi država prenesla na občino 32,4 hektarja državnih zemljišč (ki bi bila v prostorskem planskem dokumentu opredeljena kot kmetijska) na našo občino, v prejeti pošti do današnjega dne (10. marec 2010) nismo prejeli. Skladno z novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Skladu kmetijskih zemljišč RS (člen 16.b) bi na zemljiščih, ki jih dr-žava prenaša na občino, občina lahko izvajala projekte, ki so v javnem interesu - ob pogoju, da so taka zemljišča še vsaj 30 let v lasti občine ter v kolikor je tako opredeljeno v veljavnem občinskem prostorskem načrtu. Naš občinski prostorski načrt pa je šele v postopku sprejema-nja, ki se bo zaključil, po moji oceni, šele čez približno sedem ali osem mesecev. V veliki meri je postopek odvisen od odzivnosti ministrstev, ki dajejo smernice na predvidene spremembe v tem načrtu. Ta doku-ment Mestna občina Murska Sobota sprejema že vse od jeseni 2005. KAKO SE JE V ZGODBI ZNAŠLA MESTNA OBČINA MERSKA SOBOTA? Mestna občina v konkretni zadevi (zemljišča, potencialno primerna za letalski muzej) v skladu z zakonodajo sprejema občinski prostorski načrt (enako kot trenutno večina občin v Sloveniji). Hkrati si prizade-va, da bi v sklopu sprejemanja tega načrta Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dalo pozitivne smernice za čim več zemljišč, ki so po naših videnjih primerna, da postanejo stavbna, in to ne glede na lastništvo (državno, občinsko ali zasebno). Tako si prizadeva tudi za zemljišča v konkretni preiskovani zadevi, kjer so zemljišča v državni lasti (ne občinski ali zasebni). Gre za območje (32,4 ha) v trikotniku med Bakovsko cesto, obkanalsko cesto ter izhodom z avtoceste. Če bi država (Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano) dovolila spremembo namembnosti svojih (državnih) zemljišč iz kmetijskih v stavbna, bi sama sebi povečala vrednost teh zemljišč. Mestna občina ne bi nasprotovala, če bi tak kompleks prešel iz državne lastnine v občin-sko. Mnogo pobud so dali tudi zasebni lastniki zemljišč. Pri vsem tem se zavedamo, da je treba hkrati skrbeti za ohranitev fonda kmetijskih zemljišč ali zemljišč, primernih za intenzivno kmetijsko proizvodnjo. Zaradi tega smo kot občina pripravljeni v planskih dokumentih na že obstoječih stavbnih zemljiščih predvideti namembnost za inten-zivno kmetijsko proizvodnjo (tista, ki so že od 15 do 20 let stavbna in do sedaj ni bilo interesa za pozidavo). Slednje je z zadnjim pisnim dokumentom z 8. marca 2010 od nas zahtevalo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Zal smo od naše tretje korigirane vloge (s 16. 11. 2009 in 8. 12. 2009), poslane na to ministrstvo za pridobitev pozitivnih smernic ministrstva, morali čakati vse do 8. 3. 2010, ko smo prejeli pisni odgovor o pričakovanih popravkih občine v osnutku občinskega podrobnega načrta. Vmes je bil tudi sestanek o tej konkretni zadevi (18. 11. 2009) v Radencih (po končanem vladnem obisku v Pomurju). Na slednjem so bili prisotni tudi minister za promet dr. Patrick Vlačič, minister dr. Milan Pogačnik s sodelavko, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade dr. Andrej Horvat, poslanec Zmago Jelinčič, poslanec Miran Györek ter župan Mestne občine Murska Sobota s sodelavko. Govora je bilo o konkretnih možnostih uresničitve projekta »piramida« na območju mestne občine. Tako oba ministra, državni sekretar, poslanca in tudi župan smo se strinjali, da je treba lokacije ob izhodu z avtoceste izkoristiti za projekte, ki lahko pomenijo razvojni preboj za celotno Pomurje. Projekt letalskega muzeja Zahodnoevropske unije bi lahko bil tak projekt. VLOGA ŽUPANA ŠTIHCA V ZADEVI V konkretni preiskovalni zadevi kot župan nisem bil ne osumljenec ne preiskovanec, niti mi bi bila odvzeta prostost niti nisem bil pridržan. V odredbi preiskovalnega sodnika ime župana Antona Štihca nikjer ni omejeno. Kot oseba, ki navzven zastopam mestno občino, sem pri preiskavi prostorov sodeloval kot njen predstavnik. Ker so nekateri mediji zaradi pomanjkanja informacij v svojih elektronskih, slušnih ali pisnih člankih povzemali dezinformacije, da sem med osumljenci tudi sam, da sem bil pridržan ali celo priprt, je bilo hudo omadeževano (tako moralno kot politično) moje dobro ime, posredno pa tudi delo mojih sodelavcev v občinski upravi. Resnica je, da Anton štihec ni bil osumljenec v tej kriminalistični preiskavi prostorov mestne občine, da nisem bil pridržan in da nisem bil priprt. Prav tako v tej preiskavi ni osumljen nihče iz občinske uprave. Zato vam, spoštovane občanke in občani mestne občine, z vso odgovornostjo zatrjujem, da mestna občina posluje zakonito in 2 da v navedeni kriminalistični preiskavi občina, kdorkoli iz občinske uprave ali župan nismo naredili nič nezakonitega oz. nelegalnega. Vsi postopki v zvezi s sprejemanjem občin-skega prostorskega načrta (kar je edina povezava s preiskovano zadevo) potekajo skladno z zakonodajo, končne odločitve o namembnosti zemljišč pa se sprejemajo v mestnem svetu po predpisanih postopkih in predhodno pridobljenih končnih mnenjih vseh ministrstev, ki so pristojna za podajo teh mnenj. žal se je moja slika praktično v vseh medijih pojavljala skupaj z dejanskimi osumljenci, kar pa sam nisem bil! S tem sem bil javno ožigosan. Tako jaz osebno kot posredno občinska uprava oz. občina kot institucija. V delo mojih sodelavcev na občinski upravi ne dvomim in jim zaupam. Zaradi netočnega poročanja se počutim (-o) prizadet(-i), saj je bilo neupravičeno očrnjeno moje (naše) dobro ime. Zal netočni zapisi v medijih močno krojijo javno mnenje o delu posameznikov ali celo zaposlenih v celotni instituciji. OB KONCU ŠE OSEBNO MNENJE Zal se ne morem znebiti občutka, da je spletkarjenje z name-nom blatenja mojega imena in neupravičenega vključevanja mene ali celo mestne občine v takšne ali drugačne afere že najava predvolilnega časa. Prav zaradi slednjega sem pred časom izstopil iz stranke SDS. Zanimivo je, da se vedno po-javijo prav pred volitvami. Očitno nekomu odgovarja, da se nekoga, ki sploh ni osumljen, vrže v isti koš z dejansko osumljenimi. Ce se o tem razpišejo še mediji, ki mogoče niso dobili resničnih informacij, pa je toliko hujše, saj le redki mediji potem popravijo nenamerno (ali namerno) zapisano informacijo. Spomnimo se samo pritlehne akcije pred za-dnjimi lokalnimi volitvami, na katero so me pred štirimi leti opozorili prav kriminalisti. Slednji so takrat dobili informa-cijo, da naj bi bilo ponarejenih 1500 kazenskih lističev, ki jih redarji uporabljajo pri izrekanju glob voznikom nepravilno parkiranih avtomobilov. Samo ugibamo lahko, kako jezni bi bili vsi, ki bi recimo tri dni pred volitvami dobili te ponare-jene kazenske lističe na svoje avtomobile, četudi ne bi storili nobenega prekrška. Vsi ti bi povsem upravičeno krivili prav župana. Verjetno se še spomnite, da sem o tem govoril pred prejšnjimi lokalnimi volitvami (oktobra 2006) tudi na radiu. Samo upam lahko, da letos podobnih pritlehnih dejanj ne bo več. Neupravičeno uvrščanje svojega imena ob bok dejansko osumljenih v zadnji kriminalistični preiskavi suma storitve kaznivega dejanja podkupovanj oz. prekupčevanj z zemljišči na ravni med ministrom, poslancem in direktorjem Luke Koper štejem kot eno teh pritlehnih dejanj. Ponosno in z dvignjeno glavo bom še naprej delal za dobrobit vseh nas. Tisto, kar te ne zlomi, te naredi še močnejšega. Vaš župan Anton štihec Opr. št.: Kpd 114/10 ODREDBA V zadevi nujnih preiskovalnih opravil se na podlagi določil čl. 214. 215 in 172/III Zakona o kazenskem postopku odreja hišna preiskava prostorov Mestne občine Murska Sobota na naslovu Murska Sobota, Kardoševa ul. 2 in sicer prostorov, kjer se hrani dokumentacija in zapisi elektronskih komunikacij, ki se nanašajo na prenos kmetijskih zemljišč na Mestno občino Murska Sobota z namenom gradnje letalskega muzeja. Odredbo izvršijo policisti MNZ RS v času od 8.3.2010 do vključno 15.3.2010, pri čemer posebej dovoljujem, da se preiskava opravi tudi v nočnem času, to je po 22.00 uri in do 06.00 ure naslednjega dne. OBRAZLOŽITEV Iz predloga SKP PU Koper, št. D1903617/K1041606 z dne 5.3.2010 izhajajo utemeljeni razlogi za sum, da naj bi M.P. storil kaznivo dejanje jemanja podkupnine po čl. 261/11 KZ - 1. Z. J. P. I pa kaznivo dejanje dajanja podkupnine po čl. 262/11 KZ - 1. Iz priložene dokumentacije je razvidno, da je verjetno, da se v prostorih Mestne občine Murska Sobota nahaja dokumentacija in korespondenca, ki sc nanaša na prenos zemljišč v zvezi z izgradnjo letalskega muzeja na območju Mestne občine Murska Sobota in ker bo takšna dokumentacija služila kot dokaz v kazenskem postopku jo je potrebno pridobiti. Iz spisovnih podatkov izhaja, da naj bi Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano o teh zemljiščih že odločilo in je zato verjetno, da so dokumenti z ministrstva že bili posredovani na MO Murska Sobota. Glede na to, da se bo v tej zadevi moralo hkrati izvršiti večje število hišnih preiskav tudi pri osumljencih, ki niso neposredno povezani s tem obravnavanim kaznivim dejanjem, ocenjujem, da bi po pričetku izvajanja hišnih preiskav lahko bili uničeni sledovi kaznivega dejanja, v kolikor se bi preiskave ne opravile kontinuirano in zato dovoljujem tudi da sc opravijo v nočnem času. I Odredbo v skladu z določili čl. 172/111 ZKP izvršijo policisti MNZ RS. PRAVNI POLK: Zoper to odredbo ni pritožbe. OKROŽNO SODIŠČE V KOPRU Koper, dne 8.3.2010 3 MESTNI SVET Proračun za leto 2010 ter letni program prodaje in nakupa nepremičnin Peter Peterka Mestni svetniki in svetnice, ki so se sestali na 27. redni seji Mestnega sveta Mestne občine Murska Sobota, so obravnavali štirinajst točk dnevnega reda. Med drugim so v drugi obrav-navi sprejeli predlog proračuna za leto 2010. Predstavili so tudi letni program pridobivanja in razpolaganja z nepremičnim pre-moženjem mestne občine. Po uvodni predstavitvi spre- memb proračuna vodje Oddelka za proračun Slavka Domjana so odbori, v želji po čimprejšnjem uresničevanju proračuna, me-stnemu svetu predlagali, da proračun sprejme. Omenjene spremembe, ki so nastale, so po-sledica predlogov svetnikov ob prvi obravnavi. Tako so kredit v višini 750.000 evrov namenili za konkretno investicijo nakupa opreme za večnamensko kultur- no dvorano, kulturna društva pa bodo prejela enako vsoto denarja kot v lanskem letu, torej 13.750 evrov. Župan Anton Stihec je glede več-namenske dvorane pojasnil, da so do sedaj zbrali skoraj 40 od-stotkov vseh potrebnih sredstev. Glede neuspelega razpisa, ki ga je pripravilo kulturno ministr-stvo, pa je pojasnil, da se je že sestal z ministrico Majdo Širca, ki je napovedala, da bo za mesta, ki sodelujejo v sklopu projekta »Evropska prestolnica kulture«, objavljen še en razpis v višini de-vetih milijonov evrov. Prijavile se bodo lahko občine, ki sodelujejo v omenjenem projektu. Pred sprejetjem novega prora-čuna svetniki in svetnice niso posebej razpravljali. Marko Martinuzzi (SDS) je še enkrat poudaril že slišane pomisleke, zaradi katerih po njegovem in mnenju svetniške skupine SDS s proračunom »ne moremo biti zadovoljni«. Povedal je še, da njihovi predlogi o znižanju stro-škov niso bili upoštevani, »kot so recimo medijske objave«, kjer župan Anton Stihec največkrat predstavi in seznani občanke in občane s tekočimi aktivnostmi mestne občine. Župan Stihec mu je v odgovor dejal, da so večino od 19 predlogov upoštevali, ven-dar nekaterih ne v celoti. V nadaljevanju je Rudolf Horvat (LDS) predlagal amandma k po-stavki o gospodarjenju s stavbnim zemljiščem. Tako bo v letošnjem proračunu denar namenjen tudi za komunalno ureditev podalj-ška Kajuhove ulice (Kološeve ulice) v Murski Soboti. Horvat amandma utemeljuje s tem, da je »ta investicija že bila uvrščena v nesprejeti proračun za leto 2010, pozneje pa več ni bila v načrtih«. Glede na to, da je na omenjenem območju že več zgrajenih in ure-jenih hiš, vsi komunalni prispev-ki pa so že plačani, pričakuje, da bo to območje čim prej urejeno tudi komunalno. Po krajšem posvetovanju župa-na Štihca z občinsko upravo ter pregledu amandmaja so z neka-terimi spremembami odločili, da z amandmajem soglašajo. Tako bodo za komunalno ureditev omenjene ulice namenili 71.500 evrov. Amandma je bil sprejet s 16 glasovi za in nobenim proti. Sprejet pa je bil tudi proračun z 18 glasovi za in nobenim proti. Mestnemu svetu je bil predsta-vljen tudi letni program prodaje finančnega in stvarnega pre-moženja občine. Drago Ružič, višji svetovalec za režijski obrat in gospodarjenje s stavbnimi zemljišči, je razložil, da »gre za obvezen dokument, ki določa vse nadaljnje postopke na področju prodaje in nakupa ter je usklajen s proračunom«. Prodaja zgradb in poslovnih prostorov obsega prodajo dveh garažnih prostorov na Lendavski ulici (novi objekt Zavarovalnice Triglav), transfor-matorske postaje v Severni obr-tno-industrijski coni ter manjše-ga solastniškega deleža zgradbe na Sodni ulici v Murski Soboti. Pri prodaji zemljišč največji de-lež predvidenih prodaj obsegajo prodaje zemljišč za gradnjo po-slovnih objektov v Severni obr-tno-industrijski coni Murska Sobota ter parcel za individualno stanovanjsko gradnjo in gradnjo infrastrukturnih objektov. Mestni svet je sprejel še nekatere druge predloge. Z 18 glasovi za in nobenim proti je bil v drugi obravnavi sprejet predlog spre-memb in dopolnitev Poslovnika mestnega sveta. Prav tako v dru-gi obravnavi je bil sprejet pre-dlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o sprejetju zazidalnega načrta za območje »Potrošnik« za namene trgovske-ga centra Mercator. 4 bumbar.si MESTNI SVET Povzetek proračuna Mestne občine Murska Sobota za leto 2010 Proračun je akt občine, s katerim so predvideni prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine za eno leto (3. člen Zakona o javnih financah). Mestni svet je na 27. seji, ki je bila 18. februarja 2010, sprejel prora-čun Mestne občine Murska Sobota v višini 24.581.953 EUR. Struktura planiranih prihodkov je naslednja: Davčni prihodki (12.101.535 EUR) so prihodki, ki pripadajo občini v skladu z zakoni, ki urejajo posamezni davek (dohodnina, davki na nepremičnine, premičnine, na dediščine in darila, na promet nepre-mičnin in finančno premoženje, na posebne storitve ter drugi davki na uporabo blaga in storitev). Nedavčni prihodki (2.932.740 EUR) obsegajo prihodke od udeležbe na dobičku in dividendah, prihodke od obresti in premoženja, uprav-ne takse in pristojbine, globe in druge kazni, prihodke od prodaje blaga in storitev ter ostale druge nedavčne prihodke. Kapitalski prihodki (2.512.695 EUR) predstavljajo prodaje občin-skega premoženja. Obsegajo prihodke od prodaje zgradb in prostorov, prevoznih sredstev ter kmetijskih in stavbnih zemljišč. Prejete donacije (13.500 EUR) so predvidene v okviru sodelovanja določenih podjetij in institucij v projektu »Soboški dnevi«. Transferni prihodki (5.112.846 EUR) predstavljajo na osnovi razpi-sov pričakovana sredstva iz državnega proračuna in evropskih sredstev ter prejeta sredstva iz drugih občinskih proračunov za sofinanciranje skupnih investicij. Prejeta vračila danih posojil (10.000 EUR) obsegajo vračila v pre-teklosti danih posojil subjektom malega gospodarstva. Ta so bila dana z namenom subvencioniranja obrestnih mer bančnih kreditov, namenjenih odpiranju novih delovnih mest. Zadolževanje (750.000 EUR) predstavlja planirano novo dolgoročno zadolžitev mestne občine za nabavo opreme pri prenovi kinodvorane v večnamensko gledališko dvorano. Presežek iz preteklih let (1.148.637 EUR) so sredstva na računih na dan 31. 12. 2009, ki jih je skladno z veljavno zakonodajo treba v celoti vključiti v prihodke tekočega leta. Struktura planiranih odhodkov je naslednja: Tekoči odhodki (4.408.016 EUR) obsegajo sredstva za plače, pri-spevke in druge izdatke zaposlenih v upravi (1.430.706 EUR), izdatke za blago in storitve (2.768.442 EUR), plačila obresti od najetih kreditov (147.500 EUR) in rezervo (61.368 EUR). Tekoči transferji (8.098.265 EUR) smiselno vključujejo plačila, za katera občina kot plačnik neposredno ne prejme v plačilo materiala ali storitve. Uporaba sredstev mora biti pri prejemniku tekoče ali splošne narave. Največji obseg tovrstnih odhodkov tvorijo transferji in subvencije izvajalcem javnih služb s področja družbenih dejavnosti brez investicij: Podatki ne zajemajo izdatkov mestnih četrti in krajevnih skupnosti. Investicijski odhodki (10.561.119 EUR) vključujejo plačila iz pro-računa, namenjena pridobitvi ali nakupu zgradb, prostorov, prevo-znih sredstev, opreme in napeljav, novogradnjam, rekonstrukcijam in adaptacijam, investicijskim vzdrževanjem in obnovam, nakupom zemljišč, pridobitvam projektnih dokumentacij ter zagotavljanju sredstev za nadzore pri investicijah. 5 tehnična kultura 62.671 EUR obramba in civilna zaščita 118.800 EUR trg dela (sofinanc. javnih del) 60.000 EUR zdravstveno varstvo 388.600 EUR kultura 766.255 EUR šport 233.100 EUR programi za mladino 120.595 EUR socialno varstvo 788.477 EUR izobraževanje 899.101 EUR predšolska vzgoja (vrtec) 3.124.659 EUR promet (mestni avtobus Sobočanec) 150.208 EUR štipendije 233,000 EUR MESTNI SVET Pomembnejši investicijski odhodki so planirani za naslednje projekte: Razpolaganje in upravljanje z občinskim premoženjem Obnova vaškega doma v Černelavcih - pridobljena sredstva EU 133.365 EUR Turistična mini središča - obnova objektov v Kupšincih in Veščici 20.000 EUR Vaški dom Bakovci - vadbena dvorana 10.000 EUR Obramba in civilna zaščita Nakup hidravlične avtolestve na gasilskem vozilu 987.358 EUR Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo Komasacija Bakovci 304.416 EUR Komasacija Krog 251.619 EUR Urejanje področja učinkovite rabe obnovljivih virov energije Energetika - alternativni viri 60.000 EUR Turistični center Fazanerija - energetika 200.000 EUR Promet, prometna infrastruktura in komunikacije Investicijsko vzdrževanje lokalnih cest 114.000 EUR (ureditev železniškega prehoda na LC Rakičan - letališče, delne preplastitve lokalnih cest MS-Krog, v naselju Bakovci in Nemčavci-Markišavci-Polana) Investicijsko vzdrževanje mestnih ulic 100.300 EUR (preplastitve oz. delne preplastitve Gregorčičeve, Slomškove, Ozke in Cankarjeve ulice, ureditev pločnika ob Mojstrski in delu Stare ulice ter ureditev sprehajalno-rekreacijske poti ob Ledavi) Investicijsko vzdrževanje javnih poti in nekategoriziranih cest 82.300 EUR (izvedba ukrepov za umirjanje prometa ter preplastitve in delne preplastitve v Satahovci, Černelavci in Krog) naseljih Rakičan, Investicije v prometno ureditev mesta 607.394 EUR (večje investicije predstavljajo ureditev Slovenske ulice s komunalno infrastrukturo, ureditev krožišča med Noršinsko in Markišavsko, ureditev prometne povezave Lendavska sever-Slovenska ulica in programe mestnih četrti) Kolesarsko omrežje v Mestni občini Murska Sobota 494.445 EUR Investicije v prometno ureditev KS 272.300 EUR (ureditev krožišča R2-441 - Gorička ul., pločnikov ob Markišavski cesti, kolesarske steze s pločni-kom od naselja Rakičan do Jezer, ureditev mostu za kolesarje med Černelavci in Polano ter Mursko Soboto in Markišavci) Mestni avtobus »Sobočanec« 16.000 EUR Urejanje modrih con in prometnega režima 27.000 EUR Javna razsvetljava in svetlobne signalne naprave 171.400 EUR (prenova javne razsvetljave v Partizanski ul. v Murski Soboti, posodobitev v primestnih naseljih s sočasnim kabliranjem v Rakičanu in Bakovcih ter dokup praznične razsvetljave) Izvennivojsko križanje železnice s cesto na Lendavski ulici v M. Soboti 223.500 EUR (ureditev javne razsvetljave ter plačilo sofinancerskega deleža pri gradnji) Kultura Prenova kinodvorane v večnamensko gledališko dvorano 3.542.282 EUR Šport Ureditev nogometnega igrišča na Pušči 50.000 EUR Športni center Bakovci 50.800 EUR Turistični center Fazanerija - bazenski kompleks 59.000 EUR Izobraževanje Investicije v OŠ (OŠ II in OŠ lil) 103.000 EUR Glasbena šola Murska Sobota - zadržani znesek ob gradnji 32.000 EUR Evropski projekt F.A.T.E 78.177 EUR (projekti za novo namembnost območja vojašnice v Murski Soboti) Varovanje okolja in naravne dediščine Vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije 221.987 EUR (delna ureditev kanalizacijskega omrežja v Černelavcih ter I. faza kanalizacije Rimska Čarda) Prostorsko načrtovanje in stanovanjsko-komunalna dejavnost Prostorsko načrtovanje 277.800 EUR (OPPN za vzhodno obvozno cesto, OPPN za območje vojašnice Berek, 0PPN center Bakovci in OPPN Opleter) Investicije v vodovodno omrežje 489.000 EUR (prenova omrežij v naseljih Bakovci, Krog, Satahovci ter Cankarjevi, Prešernovi in Ulici on Kanalu v Murski Soboti) Investicije v mestno pokopališče 50.000 EUR Investicije v primestna pokopališča (Nemčavci, Veščica) 27.000 EUR Cilj 3 SI-HU - 3Parki - 3 Park 431.144 EUR (revitalizacija mestnega parka, Fazanerije, zasaditev ob Ledavi, obnova tekaške steze in ureditev nove parkovne površine med ekonomsko šolo in BTC) Investicijski transferji (1.103.553 EUR) so prenesena denarna nepo-vratna sredstva, namenjena plačilu investicijskih odhodkov prejemni-kov sredstev (javna podjetja in drugi upravljavci premoženja občine, javni zavodi) za nakup ali gradnjo osnovnih sredstev, nabavo opreme, investicijsko vzdrževanje, obnove in rekonstrukcije itd. Pomembnejši predvideni investicijski transferji v proračunu so: Obramba in civilna zaščita Sofinanciranje opreme PGD 47.556 EUR Investicije na osnovi porabe požarne takse 51.000 EUR Varovanje okolja in naravne dediščine Sofinanciranje gradnje centra za odpadke v Puconcih 634.658 EUR Vzdrževanje mešanega in meteornega sistema kanalizacije 38.321 EUR Objekti za rekreacijo Drugi objekti za rekreacijo - novo drsališče 33.610 EUR Zdravstveno varstvo Zdravstveni dom Murska Sobota - reševalno vozilo, stol za zobozdravstvo 63.858 EUR Kultura Investicijski transfer Pokrajinskemu muzeju Murska Sobota za prenovo prostorov 6.600 EUR Investicijski transfer za PIŠK Murska Sobota za nabavo knjižnega gradiva 10.000 EUR Interventna sredstva na področju kulture 12.000 EUR Izobraževanje Investicijski transfer za obnove vrtcev - razpis 100.000 EUR Investicijski transfer za vzdrževanje osnovnih šol - razpis 30.000 EUR Interventna investicijsko-vzdrževalna dela osnovnih šol 40.000 EUR Dana posojila in povečanje kapitalskih deležev (25.000 EUR) vključujejo sredstva za subvencioniranje obrestne mere kreditov v malem gospodarstvu, ki so vezani na odpiranje novih delovnih mest. Za odplačila dolgov anuitet glavnic v preteklosti najetih dolgoročnih kreditov je v proračunu planiranih 386.000 EUR. 6 MESTNI SVET Struktura vseh planiranih odhodkov po področjih proračunske porabe za leto 2010: Svetniške pobude in vprašanja Ivanka Cifer Na 27. seji mestnega sveta, ki je bila 18. februarja 2010, so svetniki in svetnice podali naslednje pobude in vprašanja. Mag. Nataša HORVAT je postavila vprašanje, kakšen je terminski plan polaganja optičnega kabla v naselju Cernelavci. Krajani in krajanke trenutno ne vedo, ali bodo izvajalci s polaganjem optičnega kabla nadaljevali. Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Glede nadaljnje izvedbe polaganja optičnega kabla v Cernelavcih smo za odgovor zaprosili direktorja družbe Gratel, d. o. o. Odgovor bomo posredovali takoj, ko ga bomo prejeli. Svetnica je izpostavila, da se je v Cernelavcih, ob Ledavski ulici, po-rušila tako imenovana Kuminova hiša, ki porušena negativno vpliva na videz vasi. Hiša je že starejša, v njej bi naj nastal etnološki muzej ali nekaj podobnega, a se je hiša po lanskem neurju porušila. Zanima jo, ali je mestna občina mogoče pripravila program za sanacijo ali odstranitev hiše, saj v taki obliki ne sodi v tako ugleden in lep kraj, kot so Cernelavci. Odgovor komunalne inšpektorice: Dne 30.07.2009 smo gradbeni inšpekciji Ministrstva za okolje in prostor, ki je pristojna za izdajo rušitvene odločbe, v pristojno reševanje odstopili zadevo porušitve objekta, oziroma ostanke objekta, ki ležijo na parceli štev. 1051 k. o. Cernelavci, Ledavska ulica 27, Černelavci. Na proceduralni predlog svetnika, da mestni svet pod to točko ni bil več sklepčen, je župan sejo zaključil. Pred tem je pozval svetnike, ki imajo pripravljena vprašanja v pisni obliki, da jih oddajo. Odgovore na vprašanja je pripravila mestna uprava. Elizabeta ROŽMAN je oddala naslednja vprašanja: Panoji za plakatiranje so razporejeni v središču mesta, a žal nekateri plakate lepijo vsepovsod. O tem je pred časom spregovorila tudi mag. Brigita Perhavec. Plakati so nalepljeni na vratih nekda- njega Doma tehnike in na steklu nekdanje mesnice na tržnici. Iz vsebine plakatov lahko ugotovimo avtorja in ga ustrezno obvestimo. Se tako dejanje ne kaznuje? Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Plakatiranje je v Mestni občini Murska Sobota urejeno z Odlokom o izvajanju gospodarske javne službe plakatiranja in okraševanja mesta in naselij v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 100/2007). Mestna občina Murska Sobota je na podlagi odloka z javnim podjetjem Komunala d.o.o. sklenila pogodbo o izvajanju dejavnosti urejanja usmerjevalnega in obvestilnega sistema v Mestni občini Murska Sobota, z dne 7.2.2008. Z obvestilnimi panoji, nameščenimi v mestu M. Sobota tako upravlja in na njih namešča plakate javno podjetje Komunala d.o.o. Stranke, ki želijo namestiti plakate na teh panojih, naročijo to storitev prijavnem podjetju, hkrati pa so dolžni za to plačati tudi občinsko takso za oglaševanje. Menimo, da je slednje tudi razlog, da se velikokrat pojavlja tudi stihijsko plakatira-nje na objektih oz. izložbah lokalov, ki so prazni, kar pa je problem tudi v vseh ostalih večjih mestih. Takšno plakatiranje je v skladu z 8. točko 38. člena Odloka o oglaševanju v Mestni občini Murska Sobota (Uradni list RS, št. 100/2007) tudi prepovedano in se zanj izreče globa za pravne osebe in sa-mostojne podjetnike v višini 830,00 EUR, za fizične osebe in odgovorne osebe pravne osebe 250,00 EUR. Nadzor nad plakatiranjem in oglaševanjem na javnih mestih opravlja tudi redarska služba mestne občine, ki bo še posebno v tem času, ko se oglašuje veliko prireditev, poostrila nadzor in kontrolo nad nedovoljenim plakatiranjem, v skladu s svojimi pristojnostmi. V konkretnih primerih navajate objekta (bivši Dom tehnike in mesnica na tržnici), ki pa sta v zasebni lasti, zato je potrebno ustrezne inšpekcijske postopke izvajati ob upoštevanju ustavno varovane kategorije zasebne lastnine. 7 MESTNI SVET Kako je z ureditvijo garaž v prostorih Lipa Bled? Odgovor Oddelka za infrastrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: V lanskem letu je bila izdelana projektno-tehnična dokumentacija za pri-dobitev gradbenega dovoljenja in v letošnjem letu bomo nadaljevali pripra-vljalne postopke vključno s pridobitvijo gradbenega dovoljenja za ureditev garaž. Pričetek del je načrtovan v skladu z načrtom razvojnih programov v letu 2011. Prostori nekdanjega Kroja oziroma delavnic Mure so sedaj prazni. Kakšen bo njihov namen? Ker je v bližini glasbena šola, kjer primanj-kuje parkirnih prostorov, je ta prostor vedno poln avtomobilov, a žal ni nikoli očiščen. Odgovor Oddelka za infi-astrukturo, okolje in prostor ter gospodarske javne službe: Objekt nekdanjega Kroja oz. delavnic Mure na Cvetkovi ulici v Murski Soboti, je v lasti podjetja MURA, proizvodnja oblačil d.d., v stečaju. Navedeni objekt je premoženje zgoraj navedenega stečajnega dolžnika in bop o našem mnenju predmet prodaje v stečajnem postopku, zato bo njegova namembnost v prihodnje odvisna predvsem od bodočega kupca in dejavnosti, ki jo bo v objektu opravljal. V mestu je parkiranje velik problem. Pred kratkim je občanka zaradi slabega počutja hčerke kar najhitreje želela poiskati zdravnika, vendar primernega parkirnega prostora ni našla, zato je parkirala pred gra-dom, čeprav je vedela, da je parkiranje tam prepovedano. Namestila je tudi parkirno uro. Ko se je vrnila, je našla obvestilo redarstva za plačilo globe. Redarju je želela razložiti položaj, vendar pri tem ni bila uspešna. Kasneje je položaj želela pojasniti tudi vodji redarjev, a prav tako neuspešno. Sama se je zavedala svojega prekrška, vendar se sprašuje, ali v takih situacijah res ni nobenega razumevanja. Zelo je razočarana nad vzvišenim obnašanjem redarja, predvsem vodje redar-jev. A v podobnih primerih ne bi bilo dovolj opozorilo? Pripravljena je bila predložiti potrdilo zdravnika, da je pomoč dejansko potrebovala. Kaj občanka lahko naredi, kje se lahko pritoži? Lahko s pritožbo uspe? Ali je na obvestilu o plačilu lahko z edigsom zbrisana številka in ročno napisana druga? Žig je zraven, a številko lahko spremeni kdorkoli. Odgovor redarske službe: Glede nepravilnega parkiranja občanke, ki je parkirala ob gradu, citiram navedbo, da je občanka parkirala pred gradom, čeprav je vedela, da je prepovedano. Namestila je tudi uro. Čeprav je občanka namestila uro, je bila sankcionirana zaradi neupoštevanja prometne signalizacije, ki velja na omenjenem območju. Na mestni upravi sledimo vodilu pri vsakodnevnem delu s strankami. Prva vrednota se glasi: »Do vseh enaki in prijazni.« Če bi omenjeni občanki prekršek spregledali, bi občanka bila postavljena v neenak položaj v primerjavi z drugimi kršitelji. V skladu z Zakonom o prekrških (člen 57. b) je vsakemu kršitelju dana možnost, da poda ugovor, ki ga mora argumentirati. Dokazati mora, da za prekršek ni odgovoren oziroma je prekršek nastal v skrajni sili. Ker je v tem primeru šlo za zdravje posameznika, lahko prekrškovni organ izda opozorilo na podlagi utemeljitve, da je zdravje posameznika pomembnejše od prekrška. V nadaljevanju je občanka omenila vzvišeno obnašanje redarja, predvsem pa vodje redarstva. V navedenem primeru gre za nesporazum, saj vodja redarstva ni bil seznanjen o kakršnemkoli sestanku z občanko. Zaradi nesporazuma se občanki opravičujemo. Pri tisku obvestil o prekršku je prišlo do napačnega številčenja in je bilo zaradi vnosa prekrškov v programsko aplikacijo treba popraviti številko prekrška. Slednje se dela ročno, kar se potrdi s štampiljko mestne občine. Obvestilo o prekršku je sestavljeno iz dveh delov, enega obdrži občinski redar, drugi del pa se pusti kršitelju le kot informacija, daje storil prekršek. V kakršnemkoli brisanju teh številk ne vidimo smisla, saj je merodajen izvod pri občinskem redarju. V Soboških novinah je bil objavljen odgovor na vprašanje v zvezi z učno pomočjo na domu za otroke z učnimi težavami. Po objavljenem odgovoru je občanka ponovno posredovala vprašanje o izvajanju učne pomoči na domu ter v nadaljevanju opisala konkretne spremembe pri nudenju te pomoči (preusmeritev laičnih učiteljev na druga dela, otrok hodi na učne ure v krizni center, starši nimajo nobenega stika s tem učiteljem, manjše število ur pomoči). Zanimajo, ali bo izvajanje učne pomoči učencem še kdaj takšno, kot je bilo pred spremembami, in ali sploh bo. Odgovor Oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti: Res je, da se je povpraševanje po storitvi učne pomoči za mlade v letošnjem šolskem letu povečalo, zato se je delo organiziralo tudi na tak način, da se program učne pomoči za mlade izvaja tudi v okviru Kriznega centra. Ko starši otrok, ki so vključeni v ta program pripeljejo otroke v Krizni center se lahko tam pogovorijo z učiteljem, ki ta program vodi, lahko pa se pogovorijo tudi s strokovnimi delavci Kriznega centra. 8 OLIVER KOROŠEC s.p. AKTUALNO Okrogla miza o pomurskem zakonu Karlo Vrataric Študentski podjetniški in inovacijsko-raziskovalni center je sredi februarja organiziral okroglo mizo o zakonu o razvojni podpori Pomurski regiji v obdobju 2010-2015. Razpravljali so dr. Andrej Horvat, državni sekretar in vodja vladne projektne pisarne v pomurski regiji, Anton Štihec, župan Mestne občine Murska Sobota, in Vlado Mandič, predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Murska Sobota. Uvodoma je dr. Andrej Horvat predstavil trenutno stanje pri uresničevanju pomurskega za-kona. Tako je vlada 4. febru-arja sprejela program spodbu-janja konkurenčnosti, v fazi zaključka pa je prvi razpis za vzpodbujanje tehnološkega razvoja, ki je v tem času že ugledal luč sveta. Gre za dvo-letni program, v katerem bo na voljo več kot sedem milijonov evrov. Državni sekretar je po-udaril pomen predhodnih po-govorov z gospodarstveniki, s katerimi bi ugotovili interes še pred pripravo razpisov. Ti po-govori pomagajo tudi pri tem, da odgovorni pripravijo le smi-selne razpise. Vlado Mandič, predsednik Območne obr-tno-podjetniške zbornice, od dr. Horvata ni dobil konkre-tnega odgovora na vprašanje, kaj zakon nudi podjetnikom. Meni, da je premalo sredstev namenjeno za mikro in mala podjetja, ki v naši regiji zapo-slujejo več kot štiri tisoč ljudi. Ob tem je izrazil še pomisleke, da bi se v Pomurju lahko poja-vila podjetja iz drugih regij, ki bi izkoriščala subvencije, dobi-ček pa nato odpeljala iz regije. Dr. Horvat mu je odgovoril, da pomurska regija velja za naj-bolj zaprto, kar je tudi eden od vzrokov za trenutno stanje. Po njegovem mnenju dober pod-jetnik ne odnaša denarja, am-pak ga namenja v nadaljnji ra-zvoj. Tudi župan Anton Štihec je poudaril, da se tujcev ne smemo bati, moramo pa skrbe-ti tudi za domače obrtnike in podjetnike. Pomurski zakon se mu zdi dober, pogreša pa ugo-dnosti pri nakupih zemljišč, ki so edini nepremakljiv vir. Dr. Horvatu se zdi primerno, da bi potencialni investitorji za na-kup zemljišč vložili lasten vlo-žek, v prihodnjih razpisih pa bodo vključene tudi subvencije s tega področja. Mandič pa je dodal, da bi morali biti pogo-ji za vse enaki, a imajo velika podjetja lažjo pot do sredstev za sofinanciranje kot mala podjetja. Sogovorniki so se dotaknili tudi Medpodjetniškega izo-braževalnega centra, za ka-terega sta v okviru programa namenjena dva milijona evrov in bi bil neke vrste vajeniška šola. Vodja vladne pisarne je povedal, da še ni znano, kdo bo nosilec Medpodjetniškega izobraževalnega centra, med-tem ko sta se Štihec in Mandič strinjala, da morajo v njem sodelovati obrtniki, ki vedo, kakšne kadre potrebujejo. www.inin.si 9 AKTUALNO Mednarodna konferenca v Murski Soboti Romi v Evropski uniji Geza Grabar Osnovni poudarki dobro obiskane konference o Romih kot eni največjih etničnih manjšin v EU - po nekaterih ocenah jih v državah članicah živi od 12 do 15 milijonov, v Sloveniji pa okrog 10 tisoč, so bili, da se ti še vedno soočajo z diskriminacijo, nestrpnostjo, rasizmom in segre-gacijo. Prav zato je v vseh državah članicah - tudi v Sloveniji, treba sprejeti takšne ukrepe, ki bodo te pojave onemogočali. Mednarodne konference, katere organizator je bila Zveza Romov Slovenije, so se udeležili tudi naj-višji predstavniki svetovne rom-ske organizacije, med njimi tudi predsednik Stanislav Stankiewicz, romskih zvez sosednjih in neka-terih evropskih držav, evropski poslanec dr. Milan Zver, prvi predsednik države Milan Kučan in številni drugi. V pozdravnem nagovoru je župan Mestne občine Murska Sobota Anton Stihec dejal, da je lahko pri vključenosti romske skupnosti na vseh ravneh odločanja za svetel zgled prav Mestna občina Murska Sobota, ki je imela med prvimi romskega svetnika, in to že ta-krat, ko za to še ni bila sprejeta zakonska podlaga. Sicer pa je na-selje Pušča kot največje in najbolj urejeno romsko naselje v Sloveniji edina samostojna romska krajev-na skupnost, ki je enakopravna z vsemi ostalimi krajevnimi sku-pnostmi. Med pomembnimi mejniki enakopravne vključeno-sti Romov v vsa področja druž-benega življenja je župan omenil ustanavljanje romskega vrtca na Pušči, ki ima pri socializaciji mla-dih Romov izjemno poslanstvo, pa tudi odnos do Romov se je v lokalni skupnosti v zadnjih dese-tletjih korenito spremenil. Mag. Stane Baluh, direktor vla-dnega Urada za narodnosti, je v podajanju dinamike za uresniči-tev vsebine nacionalnega progra-ma ukrepov za Rome s strani vla-de dejal, da naj bi slovenska vlada nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje 2010-2015 sprejela še ta mesec in naj bi za-okrožal leta 2007 sprejet Zakon o romski skupnosti v Republiki Sloveniji. Omenjeni zakon je že takrat vzpostavil t. i. krovno orga-nizacijo romske skupnosti — Svet romske skupnosti, ki omogoča soodločanje predstavnikov rom-ske skupnosti pri vprašanjih, ki zadevajo Rome, in je sogovornik državnih organov. Nacionalni program naj bi ure-jal področja, je omenil Baluh, ki jih je treba prednostno urejati: bivalne razmere oziroma vklju-čitev romskih naselij v občinske prostorske načrte, izobraževanje z uvajanjem romskega pomočni-ka v šolah, pomoč pri predšolski vzgoji in nudenju mreže drugih pomoči, zaposlovanje in zdrav-je. Predstavnica informacijskega urada Sveta Evrope v Republiki Sloveniji si želi, da bi Slovenija na področju urejanja romske pro-blematike postala vzorčen primer za celotno EU, predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat -Muc, ki je ugotavljal viden napre-dek pri organiziranosti slovenskih Romov od osamosvojitve naprej, je omenil troje slabosti, s katerimi se srečujejo v praksi. Meni, da je Svet romske skupnosti v javnosti in v odnosu do državnih organov še vedno premalo odmeven in vpliven, poleg tega pa državni or-gani dosledno ne uresničujejo do-ločila Zakona o romski skupnosti; velikokrat aktivnosti Romov niso uspešne, ker — samokritično ugo-tavlja — Romi delujejo premalo povezano in usklajeno; največja ovira po prepričanju predsednika ZRS za doseganje boljših rezul-tatov pa je pomanjkanje usposo-bljenih in šolanih kadrov iz vrst romske populacije. Evropski program za Rome, o ka-terem je govoril evropski poslanec dr. Milan Zver, pa je po njegovem prepričanju daleč od dejanskega enotnega programa za v Evropi živečo romsko populacijo ali neke skupne politike, pač pa le skupek različnih pristopov do te problematike. Čeprav posredno tudi Rome kot manjšino obrav-nava Lizbonska pogodba, rekoč, da so manjšinske pravice sestavni del človekovih, naj bi bilo reševa-nje romske problematike naloga posameznih držav, evropske in-stitucije pa jim lahko kvečjemu pomagajo. Na konferenci je Zveza Romov Slovenije prvemu predsedniku države Milanu Kučanu podelila plaketo za izjemen prispevek na področju pravne ureditve polo-žaja romske manjšine v Sloveniji. 10 www.terme-banovci.si WWW.MOBITEL.SI 11 AKTUALNO Za zeleno in ekološko čisto občino Miroslava Toplak, Alina Gyorek Mestna občina Murska Sobota je po že sprejetih odlokih in v skladu z republiško zakonodajo sklenila urediti seznam gospodinjstev (ter njihovih priključkov). Zato je pričela z aktivnostmi urejanja evidenc la-stnikov in upravljavcev objektov, ki v bazi podatkov še niso zabeleženi. Osredotoča se na: obvezno zbiranje ko-munalnih odpadkov; obvezno odvajanje komunalnih in padavinskih voda; nujno priključitev na javni vodovod za oskrbo s pitno vodo. V Mestni občini Murska Sobota si prizadevamo, da bi bila mestna občina ekološko čista in zgledna občina. V ta namen smo se v no-vembru 2009 lotili sistematičnega pregleda seznama gospodinjstev, ki so že vključena v sistem rednega odvoza komunalnih odpadkov, priključena na javno kanaliza-cijsko omrežje in javni vodovod. Izvršili smo vpogled v Centralni register prebivalstva in seznam gospodinjstev po podatkih pod-jetij Saubermacher & Komunala, d. o. o., Komunala, d. o. o., in Vodovod, d. o. o., Murska Sobota o vključenosti gospodinjstev v sis-tem odvoza komunalnih odpad-kov ter priključkih na javno kana-lizacijsko in vodovodno omrežje. Ugotovili smo, da žal določeno število gospodinjstev v mestni ob-čini vanje še zmeraj ni priključeno oziroma vključeno. Ker nas republiška zakonodaja (Zakon o varstvu okolja, uredbe in pravilniki) in na njeni podlagi sprejeti občinski odloki zavezujejo k odpravi takšnih pomanjkljivosti in nedoslednosti, smo povzeli do-ločene ukrepe, da bi te pomanj-kljivosti odpravili. Slovenska gospodinjstva vsako leto »proizvedejo« več kot 600.000 ton odpadkov, v Evropski uniji pa le-tno nastaneta dve milijardi ton odpadkov. Količina odpadkov v razvitih državah sicer še narašča, vendar se odnos do njih spreminja. Odpadki namreč niso več nekaj odvečnega, kar sodi zgolj na vedno bolj polna smetišča, ampak danes predstavljajo potencialne surovine, katerih pot se s sicer urejenih, oko-lju prijaznih odlagališč vedno bolj preusmerja v tehnološko vrhunsko razvito industrijo za predelavo od-padkov v koristne surovine, kom-post ali gorivo. Pri tem postopku preobrazbe od-padkov v ponovno uporabne su-rovine lahko sodelujemo prav vsi, in sicer tako, da ločeno zbiramo odpadke in z ločenim zbiranjem pomembno prispevamo k možno-sti njihove ponovne uporabe. Na odlagališče bodo tako prispeli le odpadki, ki jih ni mogoče prede-lati ali koristno uporabiti. To po-dročje določa tudi evropska zako-nodaja, ki od svojih članic zahteva, da vsako leto zmanjšujejo količino odpadkov na odlagališčih. V Mestni občini Murska Sobota je večina gospodinjstev in pravnih oseb vključenih v redni odvoz ko-munalnih odpadkov, prav tako pa se v mestu in po vseh krajev-nih skupnostih nahajajo ekološki otoki oz. zbirna mesta, kjer so nameščeni 240-litrski zabojniki za ločeno zbiranje plastike, stekla. Ti zabojniki so namenjeni vsem občanom, ki stanujejo v njihovi bližji okolici. Stanovalci vsakega stanovanjskega bloka v Murski Soboti imajo lahko na določenih prostorih nameščene zabojnike za ločeno zbiranje papirja, ostalih in bioloških odpadkov. V skladu z Odlokom o načinu opravljanja gospodarske javne službe ravnanja s komunalni-mi odpadki (Ur. 1. RS št. 3/02 in 112/03) so storitve zbiranja komunalnih odpadkov obvezne za lastnike in upravljavce vsake stavbe, ki je na območju Mestne občine Murska Sobota in v kateri imajo prebivalci stalno ali začasno prebivališče, za počitniške hiše in druge stavbe, v katerih se izvaja de-javnost, kjer nastajajo komunalni odpadki. Kanalizacijsko omrežje je v Mestni občini, razen v naselju Pušča, v ce-loti izgrajeno. Storitve odvajanja komunalne odpadne in padavin-ske vode so v skladu z Odlokom o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja komunalne in pa-davinske vode na območju Mestne občine Murska Sobota (Ur. 1. RS št. 40/04 in 112/05) obvezne za lastnike ali upravljavce vsake stav-be, ki je na območju Mestne ob-čine Murska Sobota. Storitve se nanašajo na komunalno odpadno vodo, ki nastaja v stavbah zaradi bivanja in opravljanja dejavnosti oziroma ki nastaja v stavbi v nase-lju ali delu naselja, opremljenem z javno kanalizacijo; prav tako se nanašajo na tehnološke odpadne vode, ki nastajajo v stavbi v naselju ali delu naselja, ki je opremljeno z javno kanalizacijo, če zanje ni zagotovljenega čiščenja in odva-janja neposredno v vode skladno s predpisi. Kljub izgrajenemu ka-nalizacijskemu omrežju nekatera gospodinjstva nanj še vedno niso priključena, ampak se še vedno poslužujejo lastnih greznic. Taka rešitev ni v skladu z navedenim odlokom in tudi sicer ni primer-na, saj mora greznico večkrat le-tno prazniti pooblaščen izvajalec, ki mora odpadno vodo prepeljati v čistilno napravo, kar predstavlja precejšen finančni strošek za dru-žinski proračun. Lastniki in upravljavci stavb oziro-ma gradbenih inženirskih objek-tov na območju, kjer je zgrajen javni vodovod, ki še niso priklju-čeni na javni vodovod, so morali take objekte priključiti na javni vodovod najpozneje v roku enega leta po uveljavitvi Odloka o na-činu opravljanja gospodarske jav- 12 AKTUALNO ne službe oskrbe s pitno vodo na območju Mestne občine Murska Sobota (Ur. 1. RS št. 93/07). Rok je potekel 27. 10. 2008. Nekatera gospodinjstva v občini še vedno koristijo vodo iz lastnih zajetij -vodnjakov. Takšna voda je lahko zdravstveno oporečna, saj je nihče ne nadzira oziroma analizira. Pred priključitvijo na javno kana-lizacijsko in vodovodno omrežje je treba Mestni občini Murska Sobota plačati komunalni pri-spevek, v kolikor ta za posamezni objekt še ni bil plačan. Komunalni prispevek se odmeri z odločbo na podlagi vloge ter v skladu z določi-li Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč ter podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunal-no opremo na območju Mestne občine Murska Sobota (Ur. 1. RS št. 37/08). V vlogi, ki je na voljo na vložišču Mestne občine Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, je treba navesti parcelno številko, na kateri stoji objekt, in neto tlorisno površino objekta, ki bo priključen na ka-nalizacijsko oziroma vodovodno omrežje. Da bi se izognili neprijetnim po-sledicam, smo v mesecu februarju 2010 gospodinjstvom, za katera smo pri pregledu evidenc ugoto-vili, da niso vključena v katero od zgoraj navedenih gospodarskih javnih služb, pričeli pošiljati ob-vestila, s katerimi jih pozivamo, da se vključijo v sistem rednega odvoza komunalnih odpadkov, javnega kanalizacijskega omrežja in javnega vodovoda. Naš skupni interes je, da odpra-vimo morebitne pomanjkljivosti, zato vas vabimo k sodelovanju. Posredujte ustrezne informacije in uredite odprta vprašanja! Razlogov za naše vabilo je več, v prvi vrsti nas silijo k temu republi-ški zakonski predpisi in navedeni občinski odloki, ki jih je sprejel mestni svet in smo jih dolžni uresničevati. Se bolj pomembni pa sta skrb in želja preprečiti izrekanje glob, ki jih predpisujejo navedeni odloki. Vsekakor bomo pomagali in storili vse potrebno, da ne bi prišlo do takšnega nepotrebnega izrekanja glob, kajti zavedamo se, da bi v današnjih kriznih časih to lahko predstavljalo ogrožanje eksistence marsikaterega gospodinjstva v me-stni občini, še posebej tistih, ki so jih prizadele kritične gospodarske in socialne razmere, ki žal vladajo v naši pokrajini ob Muri. Pri tem imamo v mislih tudi tiste občanke in občane, ki so, ne po svoji kriv-di, izgubili službo ali pa delovnega mesta ne morejo dobiti, ter mnoge starejše občane z najnižjimi pokoj-ninami. Zaradi tega si želimo so-delovati z vami in vam tudi z naše strani nuditi vso potrebno pomoč, da se zadeve čim hitreje uredijo. In tretjič, najpomembnejše je naše skupno prizadevanje, da občina postane vzorna in čista, da bomo preprečili onesnaževanje podtalni-ce in zagotovili neoporečno, čisto pitno vodo, odpravili neugledno in zdravju škodljivo kopičenje odpadkov, črna odlagališča nevar-nih odpadkov in za pitno vodo nevarne greznice, ki v veliki meri povzročajo oporečnost podtalnice ter nezdravo pitno vodo, kar potr-jujejo tudi strokovne zdravstvene analize. V Mestni občini Murska Sobota verjamemo, da se naše občanke in občani zavedajo nevarnosti onesnaževanja našega skupnega življenjskega okolja, skrbi in že-lje za lastno zdravje, zdravje vseh svojih družinskih članov in vseh ostalih prebivalcev v Mestni občini Murska Sobota. Zato optimistično pričakujemo, da bomo sodelovali in skupaj našli dokončne rešitve za zagotovitev zdravega okolja. Prosimo, da obvestila, ki ste jih ali jih še boste prejeli na dom, sprej-mete z razumevanjem in se nanje v naše skupno dobro odzovete. Kupujmo pomursko! Geza Grabar Cilj: ohranjanje pomurskih avtoh-tonih kultur in izdelkov, teženj in razvoja pomurskega podeželja Skupina Era iz Velenja je skupaj s partnerjema - Kmetijsko gozdar-ska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Murska Sobota in Centrom za zdravje in razvoj Murska Sobota — v svojem so-dobnem večnamenskem središču v Murski Soboti Muhi business center (MBC) Pomurje predsta-vila prodajni program oziroma blagovno znamko, s katero želijo spodbuditi razvoj avtohtonega kmetijstva v regiji ter zdravega, okolju prijaznega načina življenja in razvoja podeželja. Podjetni nosilci projekta so prepri-čani, da bodo na ta način razvili nov prodajni program pomurskih avtohtonih dobrot, ki se na trgu trenutno ponujajo neorganizira-no, saj niso povezane pod krovno blagovno znamko. Kot je povedal predsednik uprave družbe Era Gvido Omladič, naj bi njihov projekt, ki je prvi regijski v Sloveniji in naj bi v večnamenskih središčih, ki jih gradijo oziroma načrtujejo tudi v drugih slovenskih pokrajinah, združeval tako kme-tovalce, predelovalce in strokov-njake v določenih regijah. Posebej je poudaril, da projekt Kupujmo pomursko ne bo konkurenca ak-ciji slovenske živilskopredelovalne industrije Kupujem slovensko. V Pomurju si bodo Velenjčani s partnerji prizadevali ohranjati po-murske avtohtone kulture in izdel-ke ter težili k razvoju pomurskega podeželja. Kot je še dodal, naj bi kmetovalce z izobraževanjem in informiranjem osveščali o pomenu lokalnih, domačih prehrambenih izdelkov, prav tako pa skrbeli za njihovo boljšo prepoznavnost in višjo dodano vrednost z nenehnim kontroliranjem, certificiranjem, znamčenjem in promocijo. V projektu Kupujmo pomursko trenutno sodeluje okrog dvajset lokalnih pridelovalcev in večjih industrijskih predelovalcev hrane. Kot pravijo v Eri, so iz ponudbe pomurskih kmetovalcev izbrali številne kakovostne izdelke, kot so marmelade, jabolčni krhlji, meša-no sadje, med, medenjaki, domače pecivo in keksi, sokovi, mleko, aj-dova in prosena kaša, slane palč-ke, testenine, sušena zelenjava, kis, žganje, vino in drugi prehrambeni izdelki. V projekt pa so se vključile nekatere gospodarske družbe s po-dročja živilske predelave. Trenutni partnerji so Angela Vratuša, s. p. (Krašči), Center za zdravje in razvoj Murska Sobota, Čebelarstvo in turistična kme-tija Jožef Šalamun (Banovci), Društvo ekoloških kmetov Prlekije, Ekološki center Svit, Janez Trstenjak, KGZS-KGZ M. Sobota, Krajinski park Goričko, Ljutomerčan, Marsel Salamon, s. p., Martin Ficko, s. p. (Rogašovci), Mlinopek, Pomelaj, Pomurske mlekarne, Pribinovina, Proconi, Radenska, RRA Mura in Štefan Gjergjeks. p. (Kovačevci). 13 AKTUALNO Visokošolski strokovni program v Rakičanu že dosegel cilje Karlo Vratarič Visokošolski strokovni študij ma-nagement v agroživilstvu in razvoj podeželja, ki je luč sveta ugledal v študijskem letu 2006/07, je po mne-nju predstojnika dislocirane enote Rakičan prof. dr. Črtomirja Rozmana že dosegel zastavljene cilje. Dislocirana enota Rakičan, ki v okviru mariborske Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede izvaja sploh prvi redni visokošolski strokovni študij v Pomurju, je v februarju pri-pravila informativne dneve. Program se izvaja že četrto štu-dijsko leto, zato so pridobili že mnogo izkušenj. »Po vpisu četrte generacije se je program uveljavil kot pomemben dejav-nik v regiji. Prvi študenti so tudi že diplomirali in so se brez izjeme odločili za nadaljnji štu-dij na naši fakulteti. Morebitne težave tehnično-operacijske narave sproti odpravljamo. Kar se tiče vsebin programa, smo glede na dosedanje odzive diplomantov zadovoljni, pred-vsem s specialnimi vsebinami in samostojnim raziskovalnim delom, študijami primerov in prakso v tretjem letniku, ko tudi poteka specializacija na področju agrarne ekonomike. Seveda nas čaka še formalna evalvacija. Že sedaj pa lahko rečemo, da bomo v okviru ob-stoječih predmetov verjetno vključili dodatne vsebine s po-dročja upravljanja korporacij,« pravi predstojnik dislocirane enote dr. Črtomir Rozman. Pri sploh prvem programu s področja agrarne ekonomike v Sloveniji so si ob ustanovitvi zadali cilj, da bi v regijo pri- nesli več znanja, izobraženo-sti, razvoja in uspešnosti. In v kolikšni meri njim je to že uspelo? »Program je že dosegel cilje. Diplomanti dobijo do-volj širok spekter znanj tako iz kmetijstva kot tudi s po-dročja managementa, kar jim širi spekter zaposlitvenih mo-žnosti. Poleg tega ima študij v domačem okolju tudi številne prednosti, poleg nižjih stro-škov je to predvsem tudi dej-stvo, da nastali kader ostane v regiji, kar je seveda za Pomurje izrednega pomena,« meni dr. Rozman. Trenutno program obiskuje okrog sto študentov, če prištejemo tudi absolvente. Če so v prvih generacijah pre-vladovali študentje iz Pomurja in severovzhodne Slovenije, pa v zadnjih generacijah narašča tudi delež študentov iz ostalih regij. Program se je v preteklosti za-radi izvajanja zunaj matične fakultete soočal s finančnimi težavami in sta ga morali reše-vati regija in murskosoboška občina. Ali se je zdaj, ko je pro-gram dobil prve diplomante, način financiranja kaj spreme-nil? »Program se financira po veljavni uredbi o financiranju visokega šolstva. Višina teh sredstev je iz leta v leto različ-na, saj formula upošteva število študentov in število diploman-tov. Po prvih diplomantih bo ta izračun resnično nekoliko ugodnejši,« pravi dr. Rozman. Bojazni, da bi se program pre-selil v Maribor, tako ni. Avto Rajh d.o.o. 14 AKTUALNO Waldorfska gimnazija v Rakičanu morda že to jesen Karlo Vratarič Na Biotehniški šoli v Rakičanu je potekal informativni dan waldorfske šole iz Ljubljane, ki želi na omenjeni šoli odpreti dislocirano enoto gim-nazije. Da bi program v Rakičanu lahko izvajali že to jesen, se vanj mora vpisati dovolj učencev. Glede na zanimanje v preteklosti in na informativnem dnevu ta možnost obstaja. V Pomurju je že nekaj časa do-volj zanimanja po izobraževanju po waldorfski pedagogiki. Ze v kratkem bi tako lahko ustanovi-li waldorfska vrtec in gimnazijo, ne pa tudi osnovne šole. Da bi waldorfska gimnazija že jeseni začela s svojim programom, se vanj mora vpisati od 20 do 30 učencev. »Značilnost waldorfskih šol poleg tega, da izhajajo iz ra-zvoja otroka ali mladostnika, je izoblikovanje v okolju delovanja. To pomeni, da se bo tukajšnji waldorfski program razlikoval od ljubljanskega, saj bo nastal v drugačnem okolju,« je na in-formativnem dnevu povedala Branka Strmole Ukmar, profe-sorica na ljubljanski waldorfski šoli in vodja vpisa. V nadaljeva-nju sta Strmole Ukmarjeva in Maja Maletin Kolarič podrob-neje predstavili učni program in način dela, ki se precej razlikuje od dela na drugih gimnazijah in ostalih srednjih šolah. Cilj šole je dijakom ponuditi program, ki bo omogočal razvoj v celovite, odgovorne in iskrive osebnosti ter razvoj na intelek-tualni, čustveni in telesni ravni. Razvojnim potrebam mlado-stnika je prilagojen tudi vrstni red obravnave učne snovi pri posameznih predmetih. Prijave za vpis je treba oddati na na- slov: Waldorfska šola Ljubljana, Streliška 12, 1000 Ljubljana. Ce bo v Pomurju za program dovolj zanimanja, bodo prav-no-formalno uredili prostore v Rakičanu, do jeseni pa bodo usposobili strokovni kader, ki naj bi bil pretežno iz lokalnega okolja. Ce bo zanimanje pre-majhno, bodo o tem prijavljene kandidate pravočasno obvestili, da bodo lahko kandidirali v pr- vem krogu na drugih šolah pod enakimi pogoji kot tisti, ki bodo oddali prijave na izbrane šole do 23. marca. Izvajanje programa zahteva plačilo dodatne šolnine, s katero krijejo stroške za doda-tne učitelje in material za delo pri pouku, čeprav je omenjena šola v celoti priznana s strani države. V Rakičanu potekal prvi forum zaposlovanja in izobraževanja Karlo Vratarič Februarja je v Dvorcu Rakičan po-tekal prvi forum zaposlovanja in iz-obraževanja, ki sta ga organizirala Regionalni sklad dela za Pomurje in Ministrstvo za delo, družino in social-ne zadeve. Predavanj, ki so potekala v okviru tega foruma, se je udeležilo okrog štirideset poslušalcev. Regionalni sklad dela za Pomurje, ki sta ga že leta 2000 ustanovila Regionalna razvojna agencija Mura in Zveza svobo-dnih sindikatov Slovenije, je v sodelovanju z Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve organiziral forum zaposlovanja in izobraževanja. »S forumom smo želeli predstaviti možnosti zaposlovanja in izobraževanja ter pridobivanja informacij s področij prekvalifikacij, dokva-lifikacij, dodatnega izobraževa-nja in usposabljanja. Pogovarjali smo se o trgu dela, potrebah po delovni sili in deficitarnih po-klicih v regiji,« o forumu pravi Jožica Sekolovnik, direktorica Raziskovalnega izobraževalnega središča, ki je na forumu sodelo-val kot izobraževalna institucija. Forum je bil namenjen mladim in brezposelnim osebam, ki išče-jo zaposlitev ali nameravajo pri-dobiti dodatna znanja, predstavi-la pa so se tudi nekatera podjetja. Tako so iskalci zaposlitve lahko spoznali svoje potencialne delo-dajalce, delodajalci pa morebi-tne sodelavce oziroma zaposlene. »Z udeležbo sem zadovoljna, saj je bilo aktivnih čez štirideset poslušalcev, največ pa je bilo brezposelnih oseb,« je povedala Sekolovnikova, ki je tudi mene-džerka Regionalnega sklada dela za Pomurje. 15 AKTUALNO Družabni večer v Bakovcih Aleksandra Grah Šestega marca je v veliki dvorani vaškega doma v Bakovcih pote-kal družabni dogodek, ki so se ga udeležili ljubitelji kulture in žlahtne kapljice. Družabni dogodek, ki ga vsako leto organizira Krajevna skupnost Bakovci, vedno privabi veliko obiskovalcev. Letošnje dogajanje se je pričelo s predavanjem dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič o so-ustvarjanju družine. Čačinovič Vogrinčičeva je znana psihologinja, strokovnjakinja za psihologijo dru-žine in družinska terapevtka z več-letnimi izkušnjami. Na predavanju je spregovorila o različnih oblikah družin, ki so kot male skupine, kot neke vrste delovne skupine, pogo-sto zapostavljene. Spregovorila je tudi o temeljni »opremi« vsakega otroka, in sicer bi ta oprema mo- rala zajemati več vidikov: pravico do resničnosti, lastne vrednosti, edinstvenosti, sposobnosti za lju-bezen in sposobnosti za konflikte. Po mnenju družinske terapevtke je najpomembnejši vidik ravno po-gled skozi okno drugega. »Velika izguba je, če ne moremo pogledati skozi okno drugega. To nam more uspeti. Torej poglejmo skozi okno drugega, in če pogledamo še iz per-spektive moči, nam bo šlo dobro,« je poudarila predavateljica. Po pre-davanju je sledil kulturni program, ki so ga popestrili člani moške-ga pevskega zbora Ptujski nonet pod taktirko prof. Maksimilijana Feguša. Kot presenečenje večera je nastopil tudi domači glasbenik Vedran Franc Husar, za razvajanje brbončic pa so poskrbeli predstav-niki ljutomerske vinske kleti, ki so z degustacijo predstavili več vrst vr-hunskih vin. www.s-metal.eu 16 AKTUALNO Zlata poroka Franca in Francke Drvarič iz Satahovcev Geza Grabar Pred pol stoletja sta v cerkvi sv. Ladislava v Beltincih zakonsko zvezo sklenila Franc in Francka Drvarič iz Satahovcev. Franc, rojen leta 1934, je delal na Cestnem podjetju Murska Sobota. Prosti čas, ki mu je ob delu na manjši kmetiji ostal, pa je zapolnil v Prostovoljnem gasilskem društvu Satahovci, kjer v gasilskih vrstah sodeluje že več kot šest desetletij. Drugi njegov konjiček pa je gobar- jenje. Gobe namreč nabira na obrežju reke Mure in drugod v okolici. Žena Francka, rojena leta 1937 v Bratoncih, je bila kot medi-cinska sestra kar dvajset let za-poslena v gradu Rakičan, kjer je bil dom starejših, enanjst let pa je delala in oskrbovala stanovalce v novem domu za starejše v Rakičanu. Ob tem se je posvetila vzgoji rož in delu na vrtu ter vzgoji otrok. Največ časa pa je namenila branju knjig. Njene knjižne police so obogatene s števil-nimi leposlovnimi in drugimi deli, nova pa si posoja v po-tujoči knjižnici, ki se redno ustavlja tudi v njenem kraju. V zakonu sta se jima rodila hčerka Slavica in sin Stanko. Z velikim veseljem se posvečata tudi svojim šestim vnukom, ki jih rada razvajata. Med gosti ob slavju zlate poro-ke v vaško-gasilskem domu, ki je sledilo zahvalni maši v stolni cerkvi sv. Miklavža v Murski Soboti, je bila tudi sorodnica, 101-letna Matilda Serec, ki je slavljencema čestitala za visok življenjski jubilej ter se ob živi glasbi tudi veselo zavrtela. Nikodemovi večeri v murskosoboški škofiji Od 5. do 14. februarja so v Murski Soboti odvijali Nikodemovi ve-čeri, ki so letos potekali pod ge-slom »Ali se poznamo?«. Nikodemovi večeri predstavlja-jo osrednji izobraževalni dogo-dek, ki ga organizira odbor za izobraževanje odraslih pri ško-fiji Murska Sobota in poteka v dveh delih. Na srečanjih so or-ganizirali okrogle mize in pre-mišljevanja o aktualnih temah, med drugim so se pogovarjali o novem družinskem zakoniku, ki ga želi država uzakoniti. Drugi dan Nikodemovih večerov je bil namenjen srečanju s predstavni-ki različnih redovnih skupnosti. Srečanje je vodil in povezoval vo-ditelj škofijske pastoralne službe dr. Karel Bedernjak. Poleg dru-gih tematskih sklopov so eno srečanje namenili razpravljanju o problematiki mladih, in sicer se je ta problematika nanašala na obisk in sodelovanje mladih v cerkvi. Navzoči so razpravljali o morebitnih vzrokih za zmanjša-no sodelovanje mladih v cerkvi. Skušali so pa najti tudi načine in odgovoriti na vprašanje, kaj storiti, da se bodo mladi z večjim veseljem udeleževali cerkvenih obredov. Aleksandra Grah Popravek V prejšnji številki smo na str. 15 pod članek Projekt “Uporabljaj me” pomotoma napisali avtorja. Avtorica prispevka je Nada Perš, za napako se avtorici opravičujemo. Uredništvo 17 www.immobili-ms.com AKTUALNO Marčni zbor upokojencev Brigita Bavčar V prostorih Pokrajinske in študijske knjižnice je bil v dopoldnevu prve-ga torka v marcu organiziran zbor članov Društva upokojencev Murska Sobota. Z deli članov likovne sek-cije Mozaik okrašena prireditvena dvorana je bila ravno dovolj velika za vse zbrane, ki s(m)o prisluhnili uvodnemu nagovoru predsednice Angele Novak. Po izvolitvi organov zbora (pred-sedoval mu je Karel Fujs) je pred-sednica društva v vsebinskem poročilu o realizaciji programa za leto 2009 podrobno predsta-vila dejavnost osemnajstih sekcij. Najprej pa dejala, »da se z upoko-jitvijo zaključuje dolgo in dejavno obdobje v življenju posameznika. Sprememba je za ene manj, za dru-ge bolj prelomna. Vsakodnevnih obveznosti, ki smo jih bili vajeni, nenadoma ni več in marsikdo bi svoje znanje in izkušnje delil z nekom«. Upokojence je povabila, naj se vključijo v društvo in dru-štvene dejavnosti, predvsem pa se naj družijo. Svoje daljše poročilo je sklenila z mislijo, »da smo storili že veliko, še marsikaj pa moramo vsi skupaj postoriti, da bi starejšim zagotovili kakovostno, ustvarjalno in srečno staranje«. Pri tem je iz-postavila, da ni nikoli preveč pou-darjeno dejstvo, da morajo starejši tudi po upokojitvi ostati pomem-ben člen v družbenem dogajanju. V finančnem poročilu za minulo leto je Jasna Vild opozorila na 513 evrov izgube, ki jo pokriva dru-štveni sklad, saj je bilo prihodkov manj (31.441 evrov) kot izdatkov (31.934 evrov). Zato se v društvu nadejajo, da bodo dodatni denar pridobili iz razpisov (kandidatur za sredstva v kulturi in športu) ter poleg članarine še iz naslova dotacij in sponzorstev. Ker je slednjega vse manj, bo po besedah predsednice društva letošnji finančni plan v ob-segu lanskega. Mileva Veren je kot predsednica nadzornega odbora društvo pred-stavila v številkah. Društvo upoko-jencev Murska Sobota šteje 1119 članov, med katerimi prevladujejo ženske, saj ji je kar 807. Zakaj v minulem letu ni bilo več izletov, je v razpravi po poročilih pojasnil predsednik komisije za izletništvo Jože Golob, ki je oblju-bil, da bo letos drugače . Tako bo 16. aprila organiziran izlet v Trst, kjer bo srečanje s Pahorjem, ob povratku pa je na programu tudi obisk Lipice z lipicanci. V maju bo sledilo potovanje na Madžarsko, poleti pa je rezerviran termin za letovanje v hotelu Delfin v Izoli, ki ga bo glede na različne želje treba uskladiti. Dogovoriti bi se morali, ali je za upokojence ugodnejši sku-pni nastop prek Pokrajinske zveze upokojencev, ki združuje 33 upo-kojenskih društev v Pomurju in ima tako kot Društvo upokojencev Murska Sobota sedež na Kocljevi ulici 4. V svojem dolgem nagovoru je zato Mirko Lebarič, predsednik Pokrajinske zveze upokojencev, go-voril tudi o tistem, kar nas v na-povedani spremembi zdravstvene zakonodaje upravičeno skrbi - zni-ževanju zdravstvenih uslug v letih, ko jih najbolj potrebujemo. Kot se je izrazil, so starejši potisnjeni na rezervne sedeže. Izrekel pa je tudi željo, da bi se pomurski upo-kojenci srečali v okviru Soboških dnevov. O tem, da na Zavodu za pokoj-ninsko in invalidsko zavarovanje v Murski Soboti obravnavajo 6000 zahtevkov za ugotovitev pogojev upokojitve in izračune pokojnin, je med drugim povedal direktor območne enote Janez Ferenčič. Prisotnim upokojencem pa zago-tovil, da ni bojazni, da svojih po-kojnin ne bi dobili izplačanih, ter jim zaželel dobro zdravje in dobro počutje. Med pobudami je svojo, o obnovi Miškove zidanice v Lendavskih go-ricah, izrekel dr. Lojze Štefanec, saj nacionalni spomenik, ki je sicer v zasebni lasti, že leta propada in je javna sramota. Zbor članov Društva upokojencev Murska Sobota je bil tudi letos priložnost za podelitev priznanj prostovoljkam za dolgoletno hu-manitarno delo. Fotografije: Geza Grabar Prejemnice priznanj za prostovoljno delo: Marija Horvat (predsednica komisije za socialno in zdravstveno varstvo), Katarina Contala, Vera Kalalmar, Helena Šenčur, Marija Siplič, Sidonija Žižek in Irena Morčič. Popravek V prejšnji številki smo na str. 27 pod članek “Otvoritev razstave izbranih del v Monoštru” pomotoma napisali avtorja. Avtorica prispevka je Brigita Bavčar, za napako se avtorici opravičujemo. Uredništvo 18 AKTUALNO V Hiši Sadeži družbe brez predsodkov V februarju so v prvi medgenera-cijski hiši potekale številne delav-nice. Za starše sta bili pomembni dve delavnici, kjer so pod men-torstvom Aleksandre Pinterič iz Zavoda Vista Murska Sobota z vajami in pogovori izkušenjsko spoznavali, kako pomembne so besede v odnosu z otrokom. Druga tematska delavnica je ob-segala razmišljanja o nastankih občutka manjvrednosti in s tem tudi nizke samopodobe otrok. Ker je februar tudi čas pustnih norčij, je pred pustom potekala kuharska delavnica, ki so jo iz-vajale članice Društva Selenca iz Ivancev. Udeleženci so pripravlja-li slastne pustne dobrote — ocvr-te miške in »fanke«. Najmlajši iz vrtca so se razveselili pravljične ure. Pomembno delavnico o strpnosti in predsodkih sta vo-dila člana Slovenske filantropije. Delavnice so se udeležili učenci OŠ I Murska Sobota, na kateri so spoznavali problematiko ste-reotipov, predsodkov, nevarnosti ksenofobije ter diskriminacije v sodobnem času. Kot so povedali v Hiši Sadeži družbe, bo v marcu veliko priložnosti za vse tiste, ki bi želeli spoznati delovanje usta-nove in pomen prostovoljstva. V ta namen bodo organizirali dva pomembnejša dogodka, in sicer v sodelovanju z Mestno občino Murska Sobota bo potekala ak-cija »Dan za spremembe«, 30. marca pa pripravljajo velik do-godek v dvorani Soboškega gra-du z naslovom Medgeneracijski pozdrav pomladi. Aleksandra Grah www.lesnina.si HišaSadežidružbe 19 AKTUALNO Nove smernice za odkrivanje, preprečevanje in zdravljenje osteoporoze Osteoporoza je bolezen, za katero sta značilni nizka mineralna kostna gostota (MKG) in porušena mikro-arhitektura kostnih trabekul, kar vodi v povečano lomljivost kosti. Pri bolnikih z osteoporozo zlomi zato značilno nastajajo že pri manjših poškodbah, kot je na primer padec s stojne višine. Najpogostejši in naj-pomembnejši osteoporotični zlomi so zlomi vretenc, kolka, zapestja in nadlahtnice. Tveganje 50-letne žen-ske, da bo do konca življenja utrpela osteoporotični zlom, je po skandi-navskih podatkih nad 45-odstotno, 50-letni moški pa ima zato več kot 20-odstotno možnost. Osteoporoza je vzrok za kar 90 odstotkov zlo-mov vretenc in kolka pri starejših ženskah. Takšni zlomi prehodno močno zmanjšajo kakovost njiho-vega življenja. Obravnava bolnikov z osteoporotičnimi zlomi stane samo v ZDA okrog 15 milijard dolarjev le-tno, zato skušamo čim več takšnih zlomov preprečiti. Bistvo zdravljenja osteoporoze je torej preprečevanje osteporo-tičnih zlomov. To ni vedno pre-prosto, saj osteoporoza do pojava zlomov nima nikakršnih simp-tomov in znakov. Ker za prese-janje vsega prebivalstva zaenkrat nimamo trdnih smernic, je naj-učinkovitejše iskanje bolnikov z visokim tveganjem za osteoporo-tični zlom (zgodnja menopavza, pomanjkanje spolnih hormonov, zdravljenje z glukokortikoidi, zlom kolka pri materi, nizka te-lesna teža, kajenje idr.). V odkrivanju osteoporoze se po-stopoma uveljavlja računalniški model FRAX, ki ga je razvila Svetovna zdravstvena organi-zacija (WHO), po katerem si lahko vsi moški po 40. letu in ženske po menopavzi izračunajo, kakšna je verjetnost, da bodo v prihodnjih desetih letih utrpeli osteoporotični zlom. Zdaj ima še vedno glavno vlogo za odkrivanje osteoporoze merje-nje kostne gostote z dvoenergij-sko rentgensko absorpciometrijo (DXA). Verjetnost za zlom bo v krat-kem tudi v Sloveniji postala po-memben dejavnik pri odločitvi za zdravljenje osteoporoze. Vsaj enega od najpogostejših osteo-porotičnih zlomov, kamor sodijo zlomi kolka, vretenc, zapestja ali nadlahtnice, ki močno poslabša kakovost življenja in vpliva na preživetje, bo do konca življenja utrpela skoraj vsaka druga 50-le-tna ženska in približno vsak peti enako star moški, zato je osteo-poroza ali bolezen krhkih kosti ena od prioritet Svetovne zdra-vstvene organizacije. Za zdaj pred prvim zlomom še vedno v glavnem upoštevamo rezultat merjenja mineralne ko-stne gostote z aparatom DXA. Ker na podlagi te meritve bol-niku postavimo diagnozo in mu predpišemo zdravila, je bistve-nega pomena, da so rezultati meritev točni. Na točnost meri-tev vplivata kakovost aparata in strokovnost tehnika, ki opravlja meritev. Torej je za odkrivanje, spremljanje in zdravljenje oste-oporoze zelo pomembno, da so preiskave opravljene na istem aparatu in da meritve izvaja za to usposobljeno in strokovno medicinsko osebje(zdravnik in višji medicinski tehnik z ustre-zno licenco). Zdravljenje osteoporoze je kot pri vseh kroničnih boleznih stopenjsko. Pri tem sledimo zadnjim svetovnim smernicam. Bolnikom najprej svetujemo zdrav način življenja, nato zado-sten vnos vitamina D in kalcija, šele nato so na vrsti zdravila. V zadnjem času močno pridobiva pomen vitamin D, ki ima po-leg ugodnih učinkov na kosti še mnoge druge dobre učinke na zdravje nasploh. Čeprav vitamin D naravno nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov, se to v naših krajih lahko zgodi le od marca do oktobra med 10. in 16. uro, takrat pa se večina ljudi ne izpostavlja soncu. Pomanjkanje vitamina D je zato zelo pogosto in ga je treba večini bolnikov do-dajati v obliki kapljic. Na voljo imamo tudi zdravila za osteoporozo, ki že vsebujejo dodatek vitamina D, kar seveda zdravljenje osteoporoze močno poenostavi. Zdravila za osteo-porozo približno za polovico zmanjšajo tveganje za zlome. Večina najpomembnejših oste-oporotičnih zlomov se zgodi po 65. letu starosti, zato nosijo glav-no breme obravnave bolnikov z osteoporozo zdravniki družinske medicine, ortopedi, kirurgi in revmatologi. Ginekologi in en-dokrinologi se večinoma sreču-jejo z nekoliko mlajšo populacijo pre- in postmenopavzalnih bol-nic, zato imajo zelo veliko vlogo predvsem v preventivi osteopo-roze, seveda pa pomembno sode-lujejo tudi pri zdravljenju. Med zdravniki ene in druge special-nosti se je v zadnjih desetih letih vedenje o osteoporozi in njenem pomenu močno povečalo. Problematiko osteoporoze dobro pokrivajo tudi mediji, bolniki pa so dobro poučeni in organizirani v kar 17 društvih po Sloveniji. Žal še vedno ostaja problematič-na meritev mineralne kostne go-stote z DXA in predvsem razlaga izvida DXA. Merjenje mineralne kostne go-stote z DXA je za zdaj osnovna preiskava, na podlagi katere se zdravniki pri bolnikih pred pr-vim zlomom odločajo, ali bodo uvedli zdravila za osteoporozo ali ne. Tako verjetno ne preseneča, da je največja težava pri obravna-vi osteoporoze pri nas dejstvo, da je ta preiskava za večino bolnikov še vedno samoplačniška. Mladen Prettner, dr.med.spec.ortoped KUPON 20 AKTUALNO Kakovostno življenje tudi po poškodbi glave Aleksandra Grah V Murski Soboti je s 1. marcem za-čela delovati nova delovna enota Zavoda za varstvo, rehabilitacijo in kakovost življenja po poškodbi glave, ki je namenjen osebam po možganskih poškodbah. Zavod Naprej je prvič odprl svoja vrata v Mariboru marca 2008, gre pa za prvi tovrstni za-vod v severovzhodni Sloveniji, ki deluje na osnovi koncesijske pogodbe z Ministrstvom za delo, družino in socialne za-deve ter pogodbe z Zavodom za zdravstveno zavarovanje RS. »Za vključene uporabnike je storitev brezplačna, prostovolj- na in dolgotrajna, kar pomeni, da lahko pri nas ostanejo dokler želijo in so se sposobni vključe-vati v tovrstno obravnavo. Sedaj je v mariborski enoti vključe-nih 24 oseb, v murskosoboški enoti pa predvidevamo vklju-čitev dvanajstih novih uporab-nikov,« je povedala direktorica Zavoda Naprej Jasna Vešiglaj Damiš. Enoto v Murski Soboti so ustanovili zaradi izkazanih potreb na tem področju, saj ocenjujejo, da na tem podro-čju Slovenije letno utrpi zmer-no do težjo poškodbo glave do 400 oseb. Največji del poškodovanih predstavlja populacijo v naj-bolj aktivnem in ustvarjalnem življenjskem obdobju (15—40 let), ko poškodba in njene po-sledice onemogočijo uresničitev zastavljenih življenjskih ciljev. »Vsak poškodovanec bi mo-ral imeti možnost pridobitve kontinuiranih in kompleksnih programov, ki jih potrebuje za izboljšanje kakovosti vsa-kodnevnega življenja,« dodaja Vešiglaj Damiševa. Zavod Naprej nudi specializi-ran dnevni center, kjer se lju-dje po možganskih poškodbah zbirajo, družijo, vključujejo v zaposlitvene programe, najde-jo medsebojno razumevanje, se ponovno izgrajujejo in krepi-jo svojo samozavest ter dobijo ustrezno strokovno obravnavo, podporo in pomoč. Uporabniki zavoda dan preživijo ob indivi-dualnem in skupinskem delu, ustvarjanju v različnih delavni-cah in urjenju v kognitivnem treningu. http://www. niros. info 21 AKTUALNO Raznoliko počitniško dogajanje Geza Grabar Otrokom iz Murske Sobote in okolice je bilo tudi med letošnjimi zimski-mi počitnicami na voljo zelo pestro dogajanje. Glavnino aktivnosti je tudi letos prevzel Mladinski informativni in kulturni klub, saj je med dru-gim v svojih prostorih pripravil tridnevno tekmovanje v igranju videoiger, potekala je tudi ustvar-jalna delavnica izdelovanja naki-ta, na svoj račun pa so prišli tudi ljubitelji animiranega filma. V mali telovadnici OS I je bila prav tako v MIKK-ovi organizaciji za najmlajše na sporedu lutkovna predstava. V pestro počitniško dogajanje so se vključili tudi v Galeriji Murska Sobota, kjer so pod vodstvom likovnega pedagoga Matjaža Gederja za učence nižjih in višjih razredov osnovne šole pripravili likovne delavnice. Pravzaprav so te ustaljena praksa med letom in se njihova vsebina nanaša na tekočo razstavo, ki medtem po-teka v Galeriji. Tokrat so mladi ustvarjali reliefne slike ter skulp- ture iz gline. Mladi so lahko počitniške dne-ve preživeli z razvijanjem svo-jega ustvarjalnega navdiha tudi na ustvarjalnicah, s taborom pa je bilo na OS II povezano tudi otroško varstvo za učence nižjih razredov. Program so mladim v času počitnic v organizaci-ji Društva prijateljev mladine Murska Sobota z brezplačnim predvajanjem izbranega filma prilagodili tudi v kinu Partymax. Pokrajinska in študijska knjižni-ca pa je v svojih prostorih pri-pravila počitniško uro pravljic in ustvarjalnic, v Hiši Sadeži družbe pa je potekala delavnica izdelova-nja darilnih škatlic. Skoda je le, da so se nekateri dogodki časovni prekrivali. TERME 3000 MORAVSKE TOPLICE SVET VODNIH UŽITKOV IN DOŽIVETIJ www.izolacije-hack.com 22 JAVNE OBJAVE NAJAVA RAZPISOV Na osnovi sprejetega proračuna za leto 2010 se bodo na področju gospodarskih in negospodarskih dejavnostih razpisali naslednji javni razpisi po posameznih področjih: 1. SOCIALNO VARSTVO in ZDRAVSTVENO VARSTVO Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov v letu 2010 na področju socialnega varstva in zdravstva Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: preventivni programi na področju socialnega varstva in zdravstva Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi na področju zdravstva in socialnega varstva, ki izvajajo socialno in zdravstveno dejavnost Informacije: mag. Rofina Bernjak, Višja svetovalka II. za socialno varstvo in zdravstvo, tel.: 525-16-64, elektronska pošta: rofina.bernjak@murska-sobota.si 2. ZNANOST IN TEHNOLOŠKI RAZVOJ Razpis: Javni razpis za sofinanciranje programov za področje tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost v Mestni občini Murska Sobota v letu 2010 Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: programi na področju tehnične kulture ter uvajanja mladih v znanost Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in javni zavodi, ki izvajajo programe s področja tehnike ter uvajanja mladih v znanost za populacijo na območju MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si 3. MLADINA Razpis: Javni razpis za izbiro mladinskih programov oziroma projektov, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: programi in projekti za izvajanje letnega programa na področju dejavnosti mladih v MOMS Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osebe zasebnega in javnega prava, ki bodo v letu 2010 izvajali aktivnosti na področju mladinske dejavnosti Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si 4. IZOBRAŽEVANJE Razpis: Javni razpis za sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za predšolske in osnovnošolske otroke v MOMS za leto 2010 Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi) Predmet razpisa: sofinanciranje dodatne oziroma razširjene dejavnosti za otroke v MOMS, ki se po programu vzgojno-izobraževalnih zavodov izvaja na področju predšolske in osnovnošolske populacije Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo osnovne šole, glasbena šola in vrtec, drugi zavodi, društva, klubi in zveze ter organizacije, ki so iz MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si 5. KULTURA Razpis: Javni razpis za izbiro investicijskih projektov na področju kulture, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: projekti za sofinanciranje nujnih posegov pri investicijskem vzdrževanju prostorov, nakupa opreme za potrebe delovanja neprofitnih organizacij na področju kulture, izdelave konservatorskih načrtov, izdelave projektne dokumentacije za obnovo ter obnove objektov nepremične sakralne in kulturne dediščine Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo vse neprofitne organizacije, ki so v MOMS registrirane za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali so na območju MOMS lastniki oz. upravljavci nepremične sakralne in kulturne dediščine Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih programov, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: programi delovanja kulturnih društev v letu 2010, na naslednjih področjih: glasbena dejavnost, gledališka in lutkovna dejavnost, plesna dejavnost, fotografska, filmska in video dejavnost, likovna dejavnost, literarna in večzvrstna dejavnost Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje kulturno umetniških dejavnosti ter posredovanje kulturnih dobrin, imajo sedež v MOMS, opravljajo dejavnost na neprofitni osnovi in delujejo na področju kulture najmanj eno leto Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si Razpis: Javni razpis za izbiro kulturnih projektov, ki jih bo v letu 2010 sofinancirala Mestna občina Murska Sobota Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Predmet razpisa: projekti za izvajanje letnega programa kulturnih dejavnosti v MOMS na naslednjih področjih: uprizoritvena umetnost, glasbena umetnost, vizualna umetnost, knjiga in založništvo ter na drugih področjih (iz 4. člena ZUJIK) Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo prijavitelji, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti s področja kulture ali drugih dejavnosti, občinska društva in zveze, avtorji in avtorske skupine ter samostojni kulturni delavci, ki imajo sedež oz. stalno prebivališče na območju MOMS Informacije: mag. Darja Kadiš, Višja svetovalka III za družbene dejavnosti, tel.: 525-16-65, elektronska pošta: darja.kadis@murska-sobota.si Razpisni rok oziroma možnost prijave na navedene razpise je 1 mesec od objave v Uradnem listu. 23 JAVNE OBJAVE 6. KMETIJSTVO Razpis: Javni razpis za sofinanciranje pospeševanja društvene dejavnosti v Mestni občini Murska Sobota v letu 2010 Objava razpisa: predvidoma 12.3.2010, objava bo v Uradnem listu RS in na spletni strani MOMS (www.murska-sobota.si, rubrika Razpisi). Razpis bo odprt do 6.4.2010 do 12.ure. Mestna občina Murska Sobota objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. I. RS, št. 22/1998,97/2001 - ZSDP, 110/2002 -ZGO-1,15/2003 - ZOPA), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Ur. I. RS, št. 50/2007 z dne 6.6.2007), Odloka o proračunu Mestne občine Murska Sobota za leto 2009 (Ur. I. RS, št. 14/2010 z dne 1.3.2010), Statuta Mestne občine Murska Sobota-uradno prečiščeno besedilo (Uradni list RS, št. 23/2007), Pravilnika o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota (Ur. RS, št. 22 z dne 23. 3 2009) in Letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2010: JAVNI RAZPIS ZA SOFINANCIRANJE LETNEGA PROGRAMA ŠPORTA V MESTNI OBČINI MURSKA SOBOTA ZA LETO 2010 I. Javni razpis: Sofinancira se letni program športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2010. II. Naročnik javnega razpisa: Naročnik javnega razpisa je Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota lil. Predmet, pogoji in merila javnega razpisa: Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje naslednjih vsebin, ter razvojnih in strokovnih nalog: - interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - športna rekreacija, - šport invalidov - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - delovanje športnih društev in Športne zveze, - športne prireditve, - športni objekti, - informacijski sistem na področju športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem Pogoji sofinanciranja: Pravico do pridobivanja sredstev za sofinanciranje izvajanja letnega programa imajo tisti izvajalci, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - imajo sedež v Mestni občini in izvajajo svojo dejavnost pretežno na njenem območju, - so registrirani kot pravni subjekti za opravljanje dejavnosti v športu, - imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske Predmet razpisa: pospeševanje društvene dejavnosti. Prijavitelji: na razpis se lahko prijavijo društva in njihove zveze s področja kmetijstva in s kmetijstvom povezanimi dejavnostmi, ki imajo sedež na območju Mestne občine Murska Sobota Informacije: Silvija Kouter, Višja svetovalka za gospodarske dejavnosti, tel.: 525-16-63, elektronska pošta: silvija.kouter@murska-sobota.si pogoje za realizacijo programov, prijavljenih na javni razpis, - če so izvajalci športna društva, morajo imeti urejeno evidenco članstva in evidenco udeležencev programa, - izvajalci kolektivnih športov igrajo domače tekme na območju Mestne občine Murska Sobota, - izpolnjujejo druge pogoje, določene s Pravilnikom o sofinanciranju letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota. Izvajalci programov so: - športna društva, - zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem v Mestni občini Murska Sobota, - zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, - vrtci in šole. Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri pridobivanju sredstev za sofinanciranje izvajanja letnega programa. Merila za sofinanciranje programov: Izbrani programi bodo sofinancirani iz proračunskih sredstev za šport za leto 2010 na osnovi Pravilnika o sofinanciranju programa športa v Mestni občini Murska Sobota. Merila so sestavni del pravilnika. IV. Višina razpisanih sredstev Višina razpisanih sredstev je: 221.100,00 € 1.LETNI PROGRAM ŠPORTA Sofinancirajo se naslednje vsebine programov: - interesna športna vzgoja otrok, mladine in študentov, - športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport, - športna vzgoja otrok in mladine s posebnimi potrebami, - kakovostni šport, - vrhunski šport, - delovanje športnih društev, klubov in zvez - športna rekreacija, - šport invalidov. Sofinancirajo se naslednje razvojne in strokovne naloge: - šolanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, - delovanje športnih društev na področju športne rekreacije - športne prireditve, - informacijski sistem na področju športa, - priznanja športnikom in športnim delavcem Sredstva za ta namen so predvidena v proračunu Mestne občine Murska Sobota na postavki: 18051013 Letni program Športa v višini 206.500,00 € 24 JAVNE OBJAVE 2. DELOVANJE ŠPORTNE ZVEZE Delovanje Športne zveze - organov zveze, mat. stroški Sredstva za ta namen so predvidena v proračunu Mestne občine Murska Sobota na postavki: 18051001 Sredstva za delovanje Športne zveze v višini 14.600,00 €. Dodeljena sredstva za izvajanje letnega programa športa morajo biti porabljena v letu 2010. V. Vsebina vloge in dodatne informacije Vloga za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota mora biti izdelana izključno na obrazcih iz razpisne dokumentacije. Priložiti je potrebno tudi podpisan vzorec pogodbe s podatki izvajalca programa športa. Predlagatelji lahko prevzamejo razpisno dokumentacijo v vložišču mestne uprave Mestne občine Murska Sobota ali na Športni zvezi Murska Sobota. Kontaktna oseba za dodatne informacije je Goran Gutalj (Športna zveza Murska Sobota, Mladinska 3, 9000 Murska Sobota, tel: 02 530 8050; info@sz-ms.si). Obrazci so na voljo tudi na spletnih straneh Mestne občine Murska Sobota www.murska-sobota.si (pod rubriko »Razpisi - Javni razpis za sofinanciranje letnega programa športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2010«) ali na www.sz-ms.si. VI. Rok in način oddaje prijav Predlagatelji morajo vloge oddati v vložišču mestne uprave Mestne občine Murska Sobota ali poslati po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 13.04.2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota. Šteje se, da je prijava prispela pravočasno, če je bila zadnji dan roka za oddajo prijav oddana na pošti s priporočeno pošiljko ali oddana v vložišču Mestne občine Murska Sobota. Na ovojnici mora biti napisano sledeče: - naslov prosilca (polni naslov pošiljatelja), - naslov prejemnika (Mestna občina Murska Sobota), - pripis »Javni razpis za letni program športa v Mestni občini Murska Sobota za leto 2010 - ne odpiraj!«. VII. Postopek obravnavanja vlog Komisija za odpiranje vlog bo dne 15.4.2010 odprla pravočasno prispele vloge in ugotovila ali izpolnjujejo razpisne pogoje. Odpiranje vlog ne bo javno. Vloge, ki bodo prispele po razpisnem roku za prijavo, bodo zavržene. Prijavitelji, ki bodo vložili nepopolne vloge bodo v 8 dneh pozvani, da vloge dopolnijo. Rok za dopolnitev vlog je 8 dni. Nepopolne vloge, ki jih prijavitelji ne bodo dopolnili v predpisanem roku, bo komisija izločila. Vsi vlagatelji bodo v roku 30 dni po sprejeti odločitvi obveščeni o izidu javnega razpisa. Z izbranimi izvajalci projektov oz. programov bo župan sklenil pogodbe o sofinanciranju. Številka: 430-0013/2010-170 V Murski Soboti dne 04.03.2010 Anton Štihec, univ. dipl. inž. grad. Župan Mestne občine Murska Sobota PASJI IZTREBKI SO OGLEDALO LASTNIKA Na mestni upravi prejemamo vedno več pritožb občanov glede pasjih iz-trebkov, ki jih lastniki psov ne počistijo za svojimi štirinožnimi prijatelji, ko jih vodijo na sprehode. Zaradi problema onesnaževanja zelenic, spreha-jalnih poti in drugih površin v javni in zasebni lasti s pasjimi iztrebki smo se odločili, da opozorimo lastnike psov, da za svojimi štirinožci iztrebke počistijo, posebno v bližini krajev, kjer se pogosto gibljejo in igrajo otroci. Žalostno je dejstvo, da starši otrok ne morejo pustiti na zelenice v parkih in igrišča, saj so polna pasjih iztrebkov. Iztrebki predstavljajo veliko nevar-nost, če otrok iztrebek prime v roko in ga nese v usta. Velikokrat ga pohodi in se med igro tudi povalja v njem, kar je prav tako zelo nehigiensko. Prav tako so polni iztrebkov in urina peskovniki na igriščih, kar je neprijetno predvsem v poletnem času. Na Inštitutu za varovanje zdravja so v enem izmed odvzetih vzorcev mivke iz peskovnika našli črevesne bakterije, ki lahko na otroka preidejo že, če otrok pesek samo prime. Pri tovrstnih fekalnih iztrebkih so prisotni tudi nekateri povzročitelji črevesnih bolezni, npr. salmonele in gliste. Gliste najpogosteje najdemo pri mladičih in mladih živalih, trakulje pa pogosteje pri odraslih živalih. Okužene živali z iztrebki izločajo veliko število jajčec in z njimi okužijo igrišča, zelenice, dvorišča in parke, torej okolje, v katerem živijo in se gibljejo. Jajčeca se zadržujejo tudi na dlakah živali in so zelo odporna ter lahko v okolju preživijo tudi nekaj let. Z njimi in drugimi razvojnimi oblikami zajedavcev se tako okužijo živali in ljudje. Med najpogostejšimi črevesnimi zajedavci so valjasti črvi ali nematode (t. i. gliste). Naš namen je ozavestiti lastnike psov, da so pasji iztrebki vir bakterij in nevarni predvsem za otroke, ki se igrajo na zelenicah in igriščih. Zato lastnike psov pozivamo k obzirnosti in spoštovanju sosedov in sokra-janov ter jih prosimo, da pobirajo iztrebke za svojimi hišnimi ljubljenčki in jih odlagajo v ustrezne koše za pasje iztrebke in v svoje koše za smeti ali pa jih odstranijo na drug ustrezen način. V občini so nameščeni koši za pasje iztrebke ob sprehajalnih poteh v Soboškem parku, kjer se nahajata tudi dve pasji stranišči. Koši za pasje iztrebke so nameščeni tudi ob Kocljevi, Razlagovi in Lendavski ulici ter razbremenilnem kanalu. Miroslava Toplak, komunalna inšpektorica Kinološko društvo Bakovci Kinološko društvo Bakovci deluje že 22 let in opravlja šolanje psov in vodnikov, poudarek namenjajo lepemu vedenju psa in vodnika v urbanem okolju. Šolanje psov, starejših od 6 mesecev, ne glede na pasmo traja 40 ur oz. 3 mesece. Šolanje se začne 14. 3.2010 ob 9.00. Prijava ni potrebna. Informacije: 041-470-828. 25 KULTURA Izid pomembnih publikacij murskosoboškega muzeja Aleksandra Grah V Pokrajinskem muzeju Murska Sobota so predstavili najnovejši »Zbornik soboškega muzeja 13-14« in ostale muzejske dejavnosti. Izid dvojne številke zbornika, ki ga je uredil Franc Kuzmič, je le eden izmed projektov muzeja. Zbornik obsega pet sklopov, ki vsebujejo različne razprave, proučila, oce-ne. Zadnji del obsega dopolnjeno kronologijo mesta Murska Sobota z vsemi pomembnejšimi mejniki v razvoju. Sicer sta za muzejske delavce bili minuli leti zelo aktivni, saj sta mi-nili v znamenju obsežnega dela — velik del dejavnosti se je odvijal skozi pripravo gradiv za publikaci-je. Leto 2008 so v muzeju zaključi-li z izdajo predgovora k »Novemu zakonu« (1771), ki je bil izdan v počastitev Trubarjevega leta in vsem minulim, sedanjim in pri-hodnjim piscem ter zapisovalcem slovenske besede. Pisca predgovora sta najverjetneje sopranski duhov-nik Jožef Torkoš in Stefan Kuzmič. Spremno besedo je zapisal Franc Kuzmič. Po besedah direktorice Metke Fujs je minulo leto najbolj zaznamo-valo odprtje razstave Umetnine iz Prekmurja. Ob tem je izšel kata-log k razstavi, ki ga je uredil avtor razstave dr. Janez Balažic. Med drugim je dejal, da umetnostne tokove na območju današnjega Prekmurja zaznamuje izrazita duhovna pestrost, in to se zrcali tudi v umetninah. Katalog prinaša nova spoznanja na področju ume-tnostnih tokov med romantiko in modernizmom. »Lahko služi k ozaveščanju, kako pomemben je bil ta prostor,« je dejal avtor raz-stave. Na predstavitvi je Jelka Pšajd predstavila publikacijo keramike goričkih lončarjev Hašaj iz zaseb-nih zbirk in zbirke Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Hašaj je bil drugačen od ostalih goričkih lončarjev, in sicer se je od drugih razlikoval po izraziti poslikavi. Pomemben del k muzejski zbir-ki prispeva tudi knjiga »Podoba muzike«, ki se loteva še ene pre-kmurske zgodovine in njenega kulturnega izročila. Med pomembnejša dela spadata tudi knjigi o arheoloških izkopani-nah, in sicer knjiga »Pod Kotom — Jug pri Krogu« in »Gornje njive pri Dolgi vasi«. Prvi del knjige obsega uvod, geografski oris, intenzivni površinski pogled, metodologijo izkopavanja, prazgodovinsko ob-dobje, rimsko obdobje, srednje-veško obdobje, katalog struk-tur, sklep, analizo in literaturo. Drugi del obsega risbe sektorjev in gradivo z opisom. Na podro-čju Gornjih njiv so v času od 24. oktobra do 6. decembra 1997 in od 10. marca do 11. aprila 1998 potekala arheološko zaščitena iz-kopavanja na področju velikosti 4400 m2. Izkopavanja so pote-kala pod vodstvom Irene Šavel in Branka Kermana. Ugotovili so, da je najstarejša poselitev na tem ob-močju segala v prazgodovino - v čas bakrene dobe. V knjigi »Pod Kotom« je opisano arheološko najdišče, ki leži med potokoma Dobel in Mokoš, tri kilometre južno od Murske Sobote, med vasema Bakovci in Krog. Na tem območju je bilo odkritih 179 žar-nih grobov. Odkrita je bila tudi zgodnjesrednjeveška zemljanka, ki jo datiramo v čas druge polovice 6. in v prvo polovico 7. stoletja, gre pa tudi za čas prve slovanske poselitve naših krajev. Razstava Adolfa Pena v sosednji Avstriji V soboto, 6. marca, je štajer-ska vinoteka »Gesamtsteirische Vinothek« v kraju St. Anna/ Aigen v Avstriji začela z novo prodajno sezono. V znak dobre-ga sosedskega sodelovanja so le-tošnji otvoritveni dan popestrili s skupno razstavo slikarskih del Adolfa Pena iz Murske Sobote in kiparskih del Thomasa Raucha iz Bad Gleichenberga. Otvoritvene slovesnosti so se udeležili številni gostje iz Avstrije in Slovenije, pro-storna vinoteka pa je kar naenkrat postala premajhna. Po pozdravnih nagovorih je sledil ogled razstave, ki ga je v ozadju spremljalo igra- nje cimbal. Razstavljena slikarska dela je Adolf Pen ustvaril v za-dnjih dveh letih. Na njih je upo-dobil tihožitja, zimske motive ter motive, povezane z vinarstvom in ljudmi. Iz vseh je razbrati ubrano sorazmerje med ekspresivnostjo oblike in barve, ki je za avtorja tako zelo značilno. S to razstavo je Sobočancu Adolfu Penu, ki je organizator številnih slikarskih kolonij v Sloveniji in Avstriji, ponovno uspelo združiti dva naroda in dve kulturi (ume-tnost in enologijo) ter v lepem popoldnevu pripraviti k druženju zelo pestro množico obiskovalcev. Takšne pozornosti bi si gotovo za-služil tudi ob otvoritvi razstave v domačem kraju. Do tedaj pa vlju-dno vabljeni, da se do 28. aprila sprehodite po gričih okrog kraja St. Anna in si obenem ogledate tudi njegovo zanimivo razstavo. 26 KULTURA Produkcija baletnega oddelka Glasbene šole Murska Sobota Lukrecija Marič Velik izziv je iz otroka izvabljati pri-rojene darove, mu omogočiti raz-iskovalne pustolovščine in hkrati spoštovati njegovo notranjo mo-drost. Otrokovo zanimanje je treba opazovati in nevsiljivo spodbujati ter mu omogočiti razvoj na področjih, ki ga najbolj prevzamejo. Posebna učna doživetja lahko poskrbijo za odločilen vpliv na potek poklicne življenjske poti. Že nekaj let imamo tudi v na-šem okolju možnost vključe-vanja otrok v baletni oddelek murskosoboške glasbene šole. Starši lahko že šestletne otroke vpišejo v plesno pripravnico, ki traja tri leta. Zatem se igrivi pri-stop do baletnih korakov ob ka-kovostnih glasbenih spremlja-vah nadgrajuje z vpisom v prvi razred baleta. Prijetni pristopi učiteljice baleta Mihaele Matis z igrivimi idejami in koreogra-fijami se zgovorno zrcalijo v sproščenih nastopih množice malih plesalcev. Z zahtevnejšimi koreografija-mi v baletnih korakih se pred-stavljajo plesalci nadaljnjih razredov. Seveda koreografske izkušnje in odličen pedagoški čut baletne mojstrice Ljiljane Keča Rošker na vsaki predstavi navdušujejo in žanjejo obču-dovanje dosežene plesne kako-vosti, dovršenih kostumov in samodiscipline plesalcev. Tudi 15. in 16. februarja smo bili priča odlični predstavi v dveh delih. Prvi del, »Na obi-sku v živalskem vrtu«, kjer so obiskovalci živalskega vrta — plesalci prvega razreda — naj-prej občudovali vesele, ljubke pingvine. Te so predstavili, ob Tartinijevem Koncertu za trobento in godalni orkester v D-duru, otroci prve plesne pripravnice. Sledila jim je dru-žina slonov s pomembnim ži-vljenjskim podukom, ki so ga predstavili ob Handlovi glas-bi plesalci druge pripravnice. Nastop so sklenile plesalke tre-tje pripravnice v vlogi elegan-tnih zeber. V drugem delu so se pod men-torstvom režiserke in koreo-grafinje Ljiljane Keča Rošker predstavili plesalci od drugega do petega razreda, kot gost pa Bojan Cvetko, ki že leta v pred-stavah prevzema glavne moške vloge. Na glasbo »simfonične pravljice za mladino« Peter in volk ruskega skladatelja Sergeja Sergejeviča Prokofjeva je občin-stvu v uvodu pripovedovalka predstavila glasbene motive dramskih oseb, podanih v iz-branih instrumentih. Glavne vloge — Peter, dedek, volk, mačka, ptička in račka — so se izvrstno prepletale v dinamični koreografiji med skupinsko po-dane vloge ptic, račk in lovcev. Plesalci so dokazali, da z veliko mero discipline in ubranega so-delovanja z mentoricama zmo-rejo obvladovati tok odrskega dogajanja. K dovršenosti izved-be pa vsako leto prispeva zdaj že ubrani team: kostumografinja in scenografinja Ljiljana Keča Rošker, povezovalka progra-ma Lukrecija Marič, izdelova-lec scene in rekvizitov Andrej Mlekuž, za svetlobno in zvočno kuliso pa poskrbi Edita Žalik. Predstava dokazuje, da v naši pokrajini dosegamo visoko razvit čut za tovrstni umetni-ški ples! 27 info.oliviers@siol.net KULTURA Kunaverjeva ljubezen do astronomije Aleksandra Grah Februarja so v Pokrajinskem muze-ju Murska Sobota odprli razstavo o Pavlu Kunaverju - pionirju slovenske amaterske astronomije. Pavel Kunaver je deloval na več področjih, in sicer kot planinski in poljudnoznanstveni pisatelj, amaterski slikar, fotograf, alpi-nist, jamar in krasoslovec, skavt in tabornik, astronom ter zago-vornik varstva narave. O teh te-mah je napisal kar 36 knjig in več kot sto strokovnih in poljudnih člankov. Na razstavi Tehniškega muzeja Slovenije z naslovom »Moje zvezdarne« so predstavlje-ni izseki njegovega življenjskega dela. Gre za gostujočo razstavo, ki bo v murskosoboškem muze-ju na ogled med 11. februarjem in 28. marcem. Avtor omenje-ne razstave je Boris Kham. Na razstavi so prikazani trije vidiki Kunaverjevega dela — prvi vi-dik, ki je po besedah direktorja Tehniškega muzeja Slovenije dr. Oresta Jarha tudi najpomemb-nejši, je popularizacija astrono-mije, saj mu je uspelo pripeljati astronomijo na šole, začel pa je tudi z ustanavljanjem ljubitelj-skih društev. Drugi del razstave prikazuje Kunaverjevo združitev dveh lastnosti, in sicer je bil odli-čen opazovalec in sistematičen človek, po drugi strani pa slikar. Njegove slike so prikazane na razstavnih panojih. Tretji del raz-stave obsega prikaz Kunaverjevih slik struktur na Luni, na razsta-vi je zbranih še nekaj njegovih osebnih premetov. »Razstava je bila odprta lan-sko leto v Tehniškem muzeju Slovenije, sedaj pa potuje po Sloveniji. Želim si, da razstavo, ki je plod trdega in dolgotrajne-ga dela, poskusimo prikazati še drugod po Sloveniji in izven nje. Kunaver je bil res izjemna oseb-nost in je v svojih letih življenja pustil ogromen pečat na številnih področjih. V svojem življenju je imel tri velike ljubezni, in sicer planine, ljubezen do kraških jam, njegova tretja ljubezen pa sta bila nebo in astronomija,« je povedal Jarh. NOVA PREMIERA SOBOŠKIH GLEDALIŠČNIKOV Po uspešni predstavi minule sezone Elizabeta je zagreta, ko so nas zabavale pe-ripetije v partnerskih odnosih, se je gledališka skupina KUD Štefan Kovač Murska Sobota tokrat lotila sodobne slovenske družinske komedije avtorice Zore Hudoles. METEORIT V KOZARCU Premiera bo 26. marca 2010 ob 19. uri v soboški grajski dvorani, prva ponovitev pa dan zatem. V predstavi, ki jo je režiral Branko Pintarič, bodo nastopili Aleksandra Porš, Berta Kološa, Klavdija Zver, Mateja Kerčmar, Tina Kur, Boštjan Lačen, Boštjan Sinic, Darko Vrebac, Edvard Jakšič, Materj Mertuk, Simon Glavač. Še na kratko o vsebini. Disfunkcionalni člani družine Mrkuc, ki popuščajo pod pritiski modernega stresnega življenja, se prav nič ne trudijo, da bi se spravili v red. Naglušna mama Tilka, nenehno pod vplivom najrazličnejših zdravil, se v svojem tretjem življenjskem obdobju namesto z leti ukvarja s snubcem, priletnim gospodom Ksaverjem Poetičem, bivšim igralcem in velikim ljubimcem. Njena hči Dora, upokojenka z večno migreno in naveličana vsakdana, je skupaj s svojim brezposelnim možem, ki zelo rad pregloboko pogleduje v kozarec, kot tempirana bomba. Njuna hči Sara še vedno živi doma, tako kot njen brat Bert, tipičen ma-min sinček; igra na srečo, ki ga nenehno zapušča, čeprav je ima še vedno več kot pameti. Njegovo dekle Pika je pregovorna blondinka, katere misli in dejanja zmeraj nekoliko zamujajo, razen ko gre za denar. 28 geotim@siol.net ŠPORT Pomlajeno moštvo in vodstvene spremembe Karlo Vratarič Pri murskosoboškem drugoligašu Muri 05 se obetajo vodstvene spre-membe, igralski kader za spomla-danski del prvenstva pa bo močno pomlajen. Bistvenega pomena je obstoj samega kluba, v prihodnje pa naj bi delali bolj premišljeno. Po neracionalnem poslovanju po-sameznikov v vodstvu kluba, ki niso več v društvu Mura 05, se je klub znašel v finančnih težavah, grozila pa sta mu tudi stečaj in prisilna poravnava. »Z veseljem lahko sporočim, da je Mura 05 na pravi poti in da ne bo ugasnila,« je konec februarja dejal podpred-sednik Bojan Petrijan, ki je vložil mnogo truda in naporov za zmanj-šanje dolga in dogovore z igralci, ki bodo v spomladanskem delu zastopali klub. Nove pogodbe, po katerih bodo prejemali nižje oseb-ne dohodke, je sprejelo štirinajst nogometašev, članskemu moštvu pa se je priključilo še pet mladin-cev. »Zadnji rezultati prijateljskih tekem kažejo, da smo na dobri poti, forma se dviguje, ekipa pa kaže prepoznaven slog igre. Nismo dosegli visokih zmag, vendar je pri-stop pozitiven. Šibka točka ekipe je obramba, kjer nimamo rutinira-nega igralca, ki bil vodja. Ekipa je mlada in z njo je res prijetno delati. Kljub svoji mladosti, imajo igral-ci profesionalni odnos do dela na treningih in tekmah. Sicer ekipa je neizkušena, ampak mladost igral-cev , njihova ljubezen do nogome- ta, do kluba Mura 05, bo to nado-knadila, o svoji ekipi pravi trener Stanko Maučec. Njegov pomočnik Zlatko Gabor pa dodaja: Navijači naj razumejo, da nimamo vrhun-skih igrlcev. Imamo pa mlade per-spektivne igralce, kateri bodo pu-stili srce na igrišču. Mislim, da smo edina ejkipa v I. in II. Slovenski ligi, katera bo v tekmovanju na-stopala samo z domačimi igralci. Navijače prosimo za malo potrplje-nja. Kljub temu pa sem prepričan, da ne bomo razočarali naših zvestih navijačev in, da bomo uspešno odi-grali spomladanski del tekmovanja v II. Slovenski ligi. Petrijan, ki se je v zadnjih dveh mesecih trudil, da klub ni ugasnil, se bo na prihodnji skupščini klu-ba umaknil v ozadje. Mesto v.d. direktorja je zasedel glavni trener Stanko Maučec, kateri bo od 1. 3. 2010 opravljal v klubu obe funk-ciji. V novem upravnem odboru bodo trije predstavniki staršev, štirje predstavniki pokroviteljev, vodja mladinske šole in predstav-nik navijačev. Kandidat za novega predsednika je Miroslav Topič, direktor podjetja RLS moda iz Gornjih Petrovcev. Konec meseca maja v klubu pričakujejo tudi ose-bo, ki naj bi prevzela koordinacijo članskega in mladinskega moštva. Kdo je skrivnostna avtoriteta, ki ima za sabo uveljavljene trenerje, še ni znano, ve se le, da ne prihaja iz Pomurja, njegov prihod pa naj bi bil zgodovinski trenutek. Če je dolg Mure 05 še decembra lani presegal 200 tisoč evrov, je položaj zdaj precej boljši. Večina igralcev je svoje dolge odpisala, prav tako tudi številna podjetja. V prihodnje bo mesečni proračun za člansko ekipo znašal med deset in enajst tisoč evri. Mladinski po-gon, ki letno potrebuje okoli 110 tisoč evrov, bo po odhodu Intering holdinga finančno luknjo krpal s prispevki staršev. Letna članarina bo znašala 50 evrov, mesečna va- dnina pa 35 evrov za prvega otro-ka, za drugega polovico, tretji in nadaljnji pa bodo oproščeni pla-čila vadnine. Finančna konstruk-cija mlajših selekcij je postavljena in zagotovljena, na članski strani pa ima klub zagotovljenih okrog petinosemdeset odstotkov sredstev. Spomladanski del prvenstva se je začel minuli vikend, ko se je Mura 05 v Ajdovščini pomerila z vodil-nim Primorjem. 29 www.zdravilisce-radenci.si ŠPORT Rokoborca pred evropskim prvenstvom optimistična Karlo Vratarič Slovenska reprezentanta in člana Rokoborskega društva Sobota Dejan Šernek in Jure Kuhar sta predstavi-la načrte pred aprilskim evropskim prvenstvom, ki bo potekalo v Bakuju v Azerbajdžanu. Cilj reprezentance je vsaj ena uvrstitev med najboljših osem. Priprave za letošnjo sezono sta Dejan Šernek in Jure Kuhar za-čela že novembra lani, januarja pa sta se udeležila enomeseč-nih priprav v Združenih drža-vah Amerike, kjer sta trenirala z ameriško reprezentanco pod vodstvom Momirja Petkoviča. Tam sta se udeležila tudi močne-ga turnirja v Colorado Springsu, kjer je bil po trdem delu že viden napredek, saj je Šernek osvojil odlično četrto mesto, medtem ko je Kuhar izpadel v tretjem krogu. Pred kratkim sta ome-njena rokoborca bila še na eno-tedenskih pripravah v Beogradu, kjer sta ob koncu nastopila na mednarodnem turnirju in v kon-kurenci rokoborcev iz petnajstih držav oba osvojila drugo mesto. Kot plod dobrega sodelovanja je v začetku marca v Murski Soboti teden dni gostovala ameriška reprezentanca na čelu z olim-pijskim prvakom iz Montreala (1976) Petkovičem. Letošnje evropsko prven-stvo se bo odvijalo v Bakuju v Azerbajdžanu med 13. in 18. aprilom, slovenska reprezentanta pa bosta do takrat opravila še pri-prave v Budimpešti in Beogradu. Po kratkem premoru se bodo pri-čele priprave za svetovno prven- stvo, ki bo septembra v Moskvi. Letošnji veliki tekmovanji še ne štejeta za kvalifikacije za olim-pijske igre, ki bodo leta 2012 v Londonu, saj se bodo vstopnice za največje tekmovanje prvič de-lile na svetovnem prvenstvu na-slednje leto. Letošnji prvenstvi bosta tako pomembni predvsem za nabiranje prepotrebnih izku-šenj, tudi rezultat pa ni povsem nepomemben. Našo reprezen-tanco bi na evropskem prvenstvu zadovoljila uvrstitev med prvih osem, na svetovnem pa uvrstitev med prvih dvanajst. Zdravniški nogometni turnir v Murski Soboti Geza Grabar Da so zdravniki zelo vešči tudi v športu, potrjuje tradicionalni zimski turnir v malem nogometu. Športno zdravništvo društvo iz Murske Sobote je bilo v telo-vadnici tretje devetletke gosti-telj letos že 16. mednarodnega turnirja v malem nogometu. Na njem je nastopilo kar 16 ekip iz Madžarske, Hrvaške in Slovenije. Pravico nastopa na odprtem tur-nirju so ob ekipah zdravnikov imeli tudi veterani, starejši nad 40 let. Med zdravniškimi ekipa-mi je zmagal DNK (Zdravniški nogometni klub) Zagreb iz Hrvaške (absolutno četrti na tur-nirju), pred zdravniki iz madžar-skega Szombathelyja in zdravni-ki iz Celja. Domače zdravniško društvo je odigralo tri srečanja in še najbolj so se domačini, ki so se zopet izkazali kot zgledni organizatorji in gostitelji, upirali veteranski ekipi Bana Jelačiča iz Zagreba, kjer so bili poraženi z rezultatom 2:4. Veterani lendavske Nafte so v polfinalu premagali zdravniško ekipo DNK iz Zagreba z 2 : 1, v drugem polfinalu pa so ve-terani Černelavcev premagali Rogašovce z 2 : 0. V tekmi za tretje mesto so potem Rogašovci premagali DNK iz Zagreba z 1 : 0 in v finalu je Nafta po ka-zenskih strelih s 3 : 1 (v rednem delu je bilo 1:1) premagala Černelavce. Za najboljšega igralca turnir-ja je bil izbran Samir Džafič (Cernelavci), za najboljšega vra-tarja pa Ludvik Kiraly (Nafta). Veterani iz Cernelavcev so bili na zdravniškem turnirju drugi. 30 ŠPORT Odbojkarji Galex-Mira nadaljujejo z dobrimi predstavami Karlo Vrataric Tudi v letu 2010 so odbojkarji Galex-Mira ohranili dobro igralsko formo s konca lanskega leta, ko so postali slovenski pokalni podprvaki, saj so letos izgubili zgolj eno tekmo, tako da trenutno zasedajo četrto mesto, ob dobrih predstavah v preostalih štirih tekmah pa je dosegljivo tudi drugo mesto. 20. marca v Murski Soboti gostuje ACH Volley z Bleda. V letošnjem letu so odbojkarji Galex-Mira najprej odigrali tri preostale tekme prvega kroga in v vseh treh parket zapustili kot zmagovalci, tako da so v tako imenovano modro skupi-no prenesli pet točk. V drugem delu prvenstva sta se prvim štirim klubom pridružila še »evropska« Salonit iz Anhovega in ACH Volley z Bleda. Murskosoboški odbojkarji nadaljujejo z dobrimi pred-stavami tudi v drugem delu prvenstva, saj so v šestih obra-čunih izgubili le enkrat, in to proti Salonitu v gosteh. V času nastajanja tega prispevka je Galex-Mir na četrtem mestu s sedemnajstimi točkami, še pred izidom glasila pa so odigrali še tekmi osmega in devetega kro-ga proti Calcit Volleyballu in Ekipi Marciol Vodi. 17. marca se bodo Pomurci pomerili z najboljšim sloven-skim moštvom ACH Volley v gosteh, za konec pa se obeta poslastica v Murski Soboti, ko bodo Blejci 20. marca ob 19. uri nastopili v telovadnici Osnovne šole I. Od zadnjih šti-rih tekem bo odvisno, s kom se bodo potem pomerili v ligi za prvaka, kajti drugo mesto, ki ga naši odbojkarji še lahko do-sežejo, pomeni lažjega naspro- tnika v nadaljevanju. Primarni cilj, uvrstitev v modro skupino, je bil že zdavnaj dosežen, sedaj pa si želijo čim višje uvrstitve. Šestim ekipam se bosta v play-offu nato pridružili še najboljši ekipi iz lige za obstanek. TRATNJEK KLIMA CENTER 31 CIVILNA ZAŠČITA Zaščita pred poplavami na reki Muri Geza Grabar Po pripravi dogovora o sodelovanju obmurskih občin na področju zaščite pred poplavami na reki Muri, ki je bil pripravljen na pobudo poveljni-ka Civilne zaščite Mestne občine Murska Sobota Stanislava Wolfa in župana Mestne občine Murska Sobota Antona Štihca, je večina od dvanajstih županov omenjenih ob-čin tak dogovor podpisala januarja 2010. Z namenom uskladitve delovanja ob nevarnosti poplav in poplavah na reki Muri so se že v začetku lan-skega septembra sestali župani in odgovorni za zaščito in reševanje v obmurskih občinah ter pripra-vili pogoje za podpis sedanjega dogovora. Bistvo dogovora, ki opredeljuje, kako naj bi v primeru nevarnosti poplav ali samih poplav delova-le in sodelovale sile zaščite in re-ševanja iz občin Apače, Gornja Radgona, Radenci, Tišina, Križevci pri Ljutomeru, Murska Sobota, Ljutomer, Veržej, Beltinci, Crenšovci, Razkrižje in Lendava, ki mejijo na reko Muro, je prenos pristojnosti odločanja o morebitni medsebojni pomoči med občina-mi na nižjo raven. Doslej je to odločanje bilo v izključni domeni županov, po tem dogovoru pa o sodelovanju in delovanju sil ZiR izven območja lastne občine lahko odločijo poveljniki Civilnih zaščit posameznih občin, kar skrajšuje čas za zagotavljanje pomoči ter omogoča neposredno operativno sodelovanje sil ZiR sodelujočih občin. S tem sporazumom, ki so ga doslej podpisali že župani desetih občin, pa se v prvi vrsti želi doseči predvsem učinkovito medsebojno obveščanje o razme-rah ob nevarnosti poplav, ki bo po-tekalo po ustaljenih pravilih prek Regijskega centra za obveščanje Murska Sobota. Kot izpostavlja Stanislav Wolf, poveljnik Civilne zaščite MO Murska Sobota, se pisni dogovor zaenkrat vsebinsko nanaša na so-delovanje med omenjenimi ob-činami pri pomoči ob poplavah na reki Muri, pričakuje pa, da se bo sodelovanje iz tega dogovora postopno širilo na širša območja sodelujočih občin in tudi na druge nesreče, ki lahko prizadenejo posamezno sodelujo-čo občino. Po tem dogovoru bodo sodelujoče občine morale zago-toviti enoten sistem obveščanja, enotno opremljanje in sku-pno usposabljanje za zaščito pred popla-vami na reki Muri. V dodatno opre- mo spadajo valostopi za polnje-nje dvojčičnih vreč s peskom in dvojčične vreče v skladu z oceno ogroženosti in dolžino ogroženega območja. Z ostalo osebno in sku-pno opremo občine že razpolagajo. Pomembno pa je tudi, da bodo občine sklenile ustrezne pogodbe s podjetji za izvajanje določenih nalog zaščite pred poplavami. Da bi bilo morebitno posredovanje v praksi učinkovito in uigrano, je predvideno tudi skupno usposa-bljanje gasilskih enot ter enot in služb Civilne zaščite, ki se bodo vključile v izvajanje nalog zaščite pred poplavami na reki Muri. Kot so se v dogovoru zavezali župani, naj bi občine zagotovile organizacijske pogoje za delova-nje v razmerah iz dogovora do 30. marca letos, za zagotavljanje materialnih pogojev pa bodo obči-ne sprejele programe opremljanja in usposabljanja ter jih vključile v svoje proračune do leta 2013. O izvajanju vsebine dogovorov pa bodo poveljniki Civilnih zaščit občin podpisnic enkrat letno raz-pravljali na skupnem sestanku, ki ga skliče poveljnik Civilne zaščite MO Murska Sobota. Šest nagrajencev Civilne zaščite tudi v naši občini Geza Grabar Ob 1. marcu, svetovnem dnevu Civilne zaščite, je tudi letos osre-dnja državna prireditev potekala na Brdu pri Kranju, med regijskimi prireditvami pa je bila za območje Pomurja organizirana prireditev v Beltincih. Tudi letos so na njej pode-lili bronaste, srebrne in zlate znake ter druga priznanja. Vseh dobitnikov na državni ravni je bilo 337. Med dvajsetimi pomurskimi dobi-tniki jih je bilo kar šest iz mestne občine. Srebrni znak za posebne zasluge ter izjemen prispevek pri razvijanju in krepitvi varnosti pred naravnimi in drugimi nesrečami je dobila dolgoletna aktivistka pri usposabljanju enot prve pomoči Civilne zaščite in Rdečega križa Anica Benkovič iz Murske Sobote; bronasti znak za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči pa so prejeli namestnik poveljnika Civilne za-ščite MO Murska Sobota Alojz Felkar, poveljnik GD Murska Sobota Anton Gomboc, predse-dnik PGD Bakovci Janez Režonja, poveljnik PGD Cernelavci Branko Lončar, dobitnik bronastega znaka pa je tudi omenjeno društvo. Dobitniki iz mestne občine Murska Sobota v družbi s poveljnikom CZ MO Murska Sobota Stanislavom Wolfom (od leve): Marjan Horvat, predsednik PGD Černelavci, Alojz Felkar, Janez Režonja, Stanislav Wolf, Anton Gomboc in Branko Lončar. 32 GASILCI PGD Pušča bogatejše za motorno brizgalno Geza Grabar Romsko gasilsko društvo kot prvo te vrste pri nas in v mednarodnem merilu je lani tudi formalno zaživelo. Konec lanskega oktobra sta na njihovi prvi uradni gasilski pri-reditvi predsednik Gasilske zveze Slovenije Tone Koren in poveljnik GZ MO Murska Sobota Franc Olaj štirinajstim članom društva svečano predala potrdila o konča-nem osnovnem tečaju za gasilca, župan Anton Štihec pa jim je ob tej priložnosti predal osnovno osebno gasilsko opremo - delavske gasilske obleke. Konec lanskega leta pa so gasilci iz Pušče od družbe Sava Kranj pre-jeli še rabljeno motorno brizgalno znamke Rossembauer. Brizgalna za črpanje vode iz požarnega bazena ali drugih zajetij je bila zelo dobro ohranjena, zato je po obnovitvi v servisni delavnici v GD Murska Sobota skoraj kot nova. 90 vlože-nih delovnih ur je donatorski pri-spevek murskosoboških gasilcev, stroške porabljenega materiala pa bo pokrila območna gasilska zve-za. Kot ocenjujejo v gasilski zvezi mestne občine, vrednost nove pri-dobitve za gasilce iz Pušče presega 6.500 evrov. Ker imajo romski gasilci že veliko gasilske opreme, ki so jim jo donirala in kupila pri-jateljska društva iz vse Slovenije, v veliki meri pa gasilska društva iz mestne občine, gasilska zveza in sama mestna občina, je nasle-dnji korak s skladu s pravili GZS pridobiti poveljnika društva. Pred njimi pa so tudi administrativne težave in naloge, ki jih ob pomoči zveze morajo rešiti v društvu sami. Med drugim je v skladu s pravili GZS treba izvesti kategorizacijo društva, na ravni nacionalne ga-silske zveze operativno registracijo in druge administrativne naloge, ki so potrebne za podpis pogodbe o izvajanju javne gasilske službe v MO Murska Sobota. Vse to so pionirski koraki prvega romskega gasilskega društva pri nas in v mednarodnem merilu, ki jih zahtevajo pravila krovne ga-silske zveze. Med načrti v bližnji prihodnosti gasilci, ki jih vse od začetka vodi Dejvid Horvat, ome-njajo ureditev ali gradnjo orodišča za opremo in prostora za sestan-ke in druženje. Nadaljevali bodo tudi z izobraževanji in v svoje vrste vključili še več mladih. Obstoječo opremo bo treba še dopolniti, saj bi ob požaru na Pušči lahko ognje-ni zublji zaradi zelo strjenega nase-lja povzročili hude posledice. 33 NAGRADNA KRIŽANKA Glasilo: SOBOŠKE NOVINE Izdaja: MESTNI SVET ustanovitelj je Mestna občina MURSKA SOBOTA, Kardoševa 2,9000 Murska Sobota Člani izdajateljskega odbora: ANTON ŠTIHEC, JOŽE CASAR, mag. MARJAN GUJT, GEZA KIŠFALVI, NIKOLAJ MIRAN UNŠČAK, DARKO RUDAŠ, DAVOR ŠKORJANEC, DEZIDER ŠOOŠ in DANIJELA ŽITEK Naslovnica: KARLO VRATARIC Odgovorna urednica: VIDA LUKAČ Jezikovni pregled: RAJKO MARINIČ Oblikovna zasnova: INQUA, d. o. o. Grafična priprava in tisk: TISKARNA KLAR, ANTON KLAR, s. p. Naklada: 7000 izvodov SOBOŠKE NOVINE prejemajo gospodinjstva v mestni občini 15. v mesecu, brezplačno. Prispevke pošljite na: urednistvo.novin@murska-sobota.si Telefon: 02 525 16 19 Geslo križanke, svoje ime in priimek ter naslov nam pošljite do 31. marca 2010 na naslov: Mestna občina Murska Sobota, Kardoševa 2, 9000 Murska Sobota, s pripisom: Za križanko Nagrada, ki jo poklanja Turistična agencija Klas, je enodnevni izlet iz njihovega aktualnega kataloga po lastni izbiri. Nagrajenka križanke iz prejšnje številke: Drago Kološa, Lendavska 14, Černelavci, 9000 Murska Sobota. Žrebanje je bilo opravljeno v studiu TV IDEA - kanal 10. 34 Sprejem Evgena Titana, prejemnika Bloudkove nagrade za življensko delo Pustovanje na Trgu kulture Evgen Titan je dobitnik najvišjega državnega priznanja s področja športa. 19.3.2010 ob 20.00 Glasbeni spektakel s skupino DAN D, BLUE PLANET, SONČNA UPRAVA in DISMISSED Cene vstopnic: Študenti/dijaki 14€, ostali 16€, na dan koncerta 20€ Ekonomske šola, Murska Sobota 26.3.2010 ob 21.30 THE BEAT FLEET (Hrvaška) in STEKLI PSI (MS) Vstopnina 10€ v predprodaji (MIKK), 12€ na dan koncerta MIKK, Murska Sobota 2.4.2010 ob 21.30 METAL KLAVNICA XX »BLOODY EASTER PARTY TOUR s skupinami: SANATORIUM (Slovaška), DARKFALL (Avstrija), OVERGARVEN (Grčija) MIKK, Murska Sobota 3.4.2010 ob 20.00 SPEKTAKULARNI KONCERT: VVERNER V ŽIVO S SKUPINO Dvorana OŠ I Murska Sobota 3.4.2010 ob 20.00 KONCERT: SONČNA UPRAVA CAFFE CITY, Murska Sobota do 7.4.2010 IGOR BANFI in NATALIJA ČRNČEC Galerija M. Sobota 18.3.2010 BENKA PULKO: Črno-bela mavrica; miniature Razstava traja do 31.3. Vstop prost Predprostor grajske dvorane 29.3.2010 RAZSTAVA VELIKONOČNIH PIRHOV IN VELIKONOČNIH DOBROT Razstava traja do 4.4. MAXIMUS, Murska Sobota 18.3. in 19.3.2010 ob 19.00 GLEDALIŠKA PREDSTAVA, Joeren van den Berg: PODŽIG (Gledališče Koper) ABONMA DRAMA/KOMEDIJA IN IZVEN - ZADNJA PREDSTAVA Rezervacija vstopnic na tel.:02/530 3010 Grajska dvorana, Murska Sobota 26.3. - premiera in 27.3. - prva pon. ob 19.00 LJUBITELJSKA GLEDALIŠKA KOMEDIJA Zora Hudales: METEORIT V KOZARCU Cena vstopnice: 7€ v predprodaji, 10€ uro pred predstavo Grajska dvorana, Murska Sobota 27.3.2010 ob 11. uri IGRANA LUTKOVNA PREDSTAVA KEKEC IN PRISANK Cena vstopnice je 3,20€, za abonente 3€ Zelena kinodvorana, STAR MAX od 25.3.2010 do 31.3.2010 Romantično - erotična kostumska komedija CASANOVA - za vse žene, dekleta Vstopnina 3€ STAR MAX Murska Sobota 15.3.-23.3.2010 VELIKONOČNE DELAVNICE Cena delavnice 1 €/ udeleženca Pokrajinski muzej Murska Sobota 16.3.2010 ob 17.00 DELAVNICA ZA STARŠE PREPOVEDANO RAZOČARATI OTROKE! RES? Zavod VISTA - Cena delavnice: 10€/osebo Pokr. in štud. knjižnica Murska Sobota 17.3.-19.3.2010 V. MEDNARODNO ZNANSTVENI POSVET »Ekologija za boljši Jutri« RIS Dvorec Rakičan 18.3.2010 ob 18. uri VELIKA MODNA REVIJA NOVE KOLEKCIJE POMLAD - POLETJE MAXIMUS, Murska Sobota 20.3.2010 od 22. ure dalje FACEBOOK PARTY EXTRA MAX, Murska Sobota 23.3.2010 ob 17,00 WALDORFSKE IGRALNE URICE ZA OTROKE IN STARŠE Vstopnina: Otroci 2,5 EUR, starši 1,5EUR Predprostor grajske dvorane 24.3.2010 ob 9.00 OBMOČNO SREČANJE: OTROŠKE GLEDALIŠKE SKUPINE Ljubiteljska ustvarjalnost Grajska dvorana, Murska Sobota 25.3.2010 MATERINSKI DAN V BETI TRGOVINI Zaključna prireditev likovnega razpisa »MOJA NAJLJUBŠA PIŽAMA« in otroška ustvarjalna delavnica - okrasimo BETI izložbo Trgovina Beti Murska Sobota 26.3.2010 ob 9.00 OBMOČNO SREČANJE: LUTKOVNE SKUPINE Ljubiteljska ustvarjalnost Grajska dvorana, Murska Sobota 27.3.2010 od 21. ure dalje SREČANJE MATURANTOV POMURSKIH SREDNJIH ŠOL EXTRA MAX Murska Sobota 2.4.2010 od 16, do 18. ure VELIKONOČNO DOGAJANJE RAZSTAVA ZAJČKOV iz Društva gojiteljev pasemskih malih živali Murska Sobota MAXIMUS, Murska Sobota 3.4.2010 ob 17. uri VELIKONOČNO DOGAJANJE LOV ZA VELIKONOČNIMI PIRHI ZA OTROKE MAXIMUS, Murska Sobota 10.4.2010 od 21. ure dalje VVHITE PARTY EXTRA MAX Murska Sobota