oštnina plačana v gotovini.
»Naš Dom« izhaja vsakega 10. v mesecu. Rokopise in vse, kar spada v uredniški del lista, je čimpreje po izitju prejšnje številke poslati na urednikov naslov: Dr. Meško Josip, Maribor, Magdalenski trg 3.
»Daš Dom« se naroča pri upravi »Našega Doma«, Maribor, Koroška cesta 5 in stane samo 12 dinarjev letno.
Kjer želite objavo slik, fantovskih skupin, pošljite Din 40'— kot odškodnino za napravo klišeja na naslov uprave.
Zaupniki in agitatorji »Našega Doma«! Delo in propaganda za naše glasilo naj se neprekinjeno in nezmanjšano nadaljuje. Vedite, da vsaka stotina novih naročnikov lahko pripomore do večjega obsega »Našega Doma«.
-------------------------------------------------------
jT*11 □ teh in mm ^
Poljska kat. mladina v Lodzu je pričela energično borbo proli slabemu tisku in nemoralnim predstavam. Boj resnice proti zlu! Enake borbe proti zastrupljevalcem poštenja bi trebalo povsod.
Nemški katoličani bijejo boj proti novemu paganstvu narodnega socializma. Občudovali smo organizatorno strnjenost nemških katoličanov, zato je gotovo, da novo paganstvo, ki mu je narod bog, ne bo imelo tajnih uspehov.
Nova svetnika. Dva velika borca za katoliško vesoljnost proti narodni cer-
kvi, angleški kancelar Tomaž Moore in nadškof Ivan Fisher, bo papež proglasil za svetnika. Tako je sporočil na kon-zistoriju v Vatikanu 1. aprila t. 1. Dva velika duha sta to, vredna in potrebna posnemanja v ljubezni do prave Kristusove Cerkve.
Proti Mehiki. Mnogi kulturni narodi, severno-ameriški predvsem, so pričeli izražati nevoljo radi preganjanj *v Me- j biki. Prav je to, le žal, da jih še mnogo molči. Preganjalci pa potem mislijo, da vršijo neko posebno kulturno nalogo, ij Čas jih bo v njihovi hudobiji vedno bolj razkrival.
Pregled udov družbe sv. Mohorja.
(France, Središče; 25 točk.)
Škofije	Šte (!"- smrtnih	e udov m’
Subotiška škofija . .	i	70	76
Kotorska škofija. . .	—	5	5
Splitska škofija . . .	3	42 1 45
Senjska škofija . . .	—	2 2
Dubrovniška škofija	153	1381 1534
Šibeniška škofija . .	48	437 485
Škofija Krk 		12	53	65
Belgrajska škofija . .	2	40	42
Koledar.
(Milena Zabukovec; 15 točk.)
21.	April - Velika noč.	
p e e	a m j	v p r
o e e	O	S	V	1 s v
i o p	d e ' j	o s g
v t 1	O	p S	g a s
O ž	v i i	d !
Nadaljevanje na 3. strani ovitka.
Žrtve.
Žrtev! Kaj pa je to? Da, upravičeno je to vprašanje, posebno še v naših dneh, ko nas navda neko neprijetno čuvstvo, če slišimo to besedo, če slišimo kaj o žrtvah in o ljudeh, ki veliko žrtvujejo. Saj večkrat slišimo, da žrtve niso za našo dobo, ko vse stremi za svobodo, ko vse hiti v naravo, ko se vsi vadijo v športu in se urijo v telesni kulturi. Žrtve pa zahtevajo od človeka trpljenja, napora, uklonitve samega sebe, celo ponižanja; in to ni za naše stoletje.
Ali imajo žrtve pomen? Da, ogromen! Poglejmo v zgodovino. Tristo let so ljudje umirali za Kristusov evangelij, veselo so zrli smrti v oči, niso se ustrašili nobenega trpljenja, peli in molili so v zadnjih trenutkih življenja. To so bile žrtve! Nedogledne posledice so imele. Mučenci so se združili s Kristusom, rešili so se in dosegli plačilo: večno gledanje Boga. Pa ne samo to. S svojim vzgledom in junaštvom so svetili; in vedno nove množice so se oklepale križa in evangelija. To je dajalo Cerkvi moč, da je vzdržala preganjanje in končno dosegla svobodo. In pozneje? Vedno nove žrtve. Preganjanje tu, zatiranje tam. Španija, Mehika, Rusija . . . Žrtve v 20. stoletju. Iz teh črpa Cerkev svojo moč, ne ustraši se, ne klone svetu in gre svojo pot, zvesta Kristusu. In druge žrtve! Molitve redovnikov in vsega vernega ljudstva, post, samopremagovanja, odpovedi svetu. To so zakladi milosti.
Torej vendar niso žrtve brez pomena. In vsaka velika ideja jih rabi, če hoče obstojati. Ko ni več žrtev, ljudi, ki bi žrtvovali, izgublja svojo moč tudi ideja. Križarske vojne! Uspehi so bili, ko je zapadna Evropa žrtvovala za idejo, iztrgati Palestino iz rok nevernikov. Ko so pa začeli prevladovati drugi motivi, je šla ta ogromna ideja, ta orjaška zamisel srednjega veka, v pozabljenje in tudi uspehov ni več bilo. Vsepovsod je to opaziti. Ideja, žrtve, uspeh. Poglejmo komunizem. Velika nevarnost je danes. Saj grozi uničiti Cerkev, čeprav je ne bo, ker je peklenske sile ne bodo nikoli premagale. Pa ljudje odpadajo od Kristusa, od Cerkve. In komunizem je močan, ker ima ljudi žrtev. Koliko jih umre, koliko jih je po ječah; ima ljudi, ki so vedno pripravljeni dati življenje za svoje nazore, ima ljudi, ki delajo, agitirajo, vodijo organizacije. Žrtve. Zato je komunizem močan, še vedno se širi ter dobiva pomoči iz Rusije.
In katoličani? Veliko ideja imamo. Pij XI. nam je dal veliko nalogo, katoliško akcijo. Hudo je danes! Povsod se rahlja nravnost, Kristusa hočejo izriniti iz javnosti, krščanskih načel svet noče več. Kristusovih namestnikov, duhovnikov, svet ne mara. In sami tudi ne zmorejo več vsega dela. Pred nami pa mora biti geslo: »Vse prenoviti v Kristusu!« To je načelo in bistvo katoliške akcije. Vse prenoviti, sami sebe, družine, sploh vse življenje. Kristus mora zavladati, križ mora v svetu zopet dobiti mesto, ki mu pristoja, saj je na križu umrl naš Odrešenik in na križu nas je vse odrešil.
Velika je naloga katoliške akcije. Pij XI. nas vse vabi na delo, da uresničimo to idejo, vabi na delo vse stanove, torej tudi vas, fantje in dekleta. Za Kristusa se boste borili, za svojega Kralja. Borci Kristusovi boste! Častna naloga! Da, častna je in težka. Vsepovsod boste naleteli na odpor, na nehvaležnost, na preziranje. To naj vas ne ustraši. Naenkrat ne gre, saj je Cerkev rabila 300 let, da je dobila svobodo.
Zopet se povrnem na žrtve. Vse delo ne bo imelo uspeha, če ne bo žrtev. Ne delati za hvalo sveta, delati vse v slavo Kristusovo in v svoje posvečenje, to je velika žrtev, brez katere pa ni uspeha. Kristus mora zavladati, svoje duše je treba rešiti, to mora biti cilj našemu delu. Težko je to, ker je človek poln častihlepja, ne iz hudobije, tak je človek že po naravi. Premagovanje! Sv. Pavel nam bodi zgled, ta apostol narodov, ta mož molitve, dela, premagovanja. Vedimo, da brez božje pomoči ne bo šlo, ne zanesimo se preveč na svoji moči in zmožnosti. Zato, molitev, trdna vera, živo zaupanje. Tu bomo zajemali moči, tu bomo dobili poguma. Evharistični Kristus mora postati naš Kralj, mora postati središče vsega našega dela. To so žrtve. Velike, posebno še v današnjem svetu, ki je poln posmeha, hudobije, zasmehovanja. Kako nam je včasih težko! Okolica, drugi ljudje, komodnost. Nič, mimo tega, mi moramo biti ponosni, da smo Kristusovi, mi moramo biti srečni, usmiljeni, potrpežljivi. Vse za Kristusa, in svet bo postal na nas pozoren. Da bo pa do tega prišlo, bo pa prišlo še prej trpljenje, zagrenjenost — — — Tolažba bo v Kristusu, ki nam bo vedno pomagal in nas tolažil.
Čas, delo, tudi denar, nesebičnost; same žrtve. To je za uresničenje ideje potrebno.
Katoliška akcija: vse prenoviti v Kristusu. Klicani smo, vsi, torej na delo. Prenoviti sebe, prenoviti svet, priboriti zmago Kristusu. Velika in častna naloga, naloga, ki jo moramo doseči in uresničiti. Brez žrtev ne bo! Torej na delo za Kristusa, na svet ne glejmo in ne stremimo za pohvalami, ne, doprinesimo žrtve, bodimo apostoli molitve in besede, bodimo pogumni in ne ustrašimo se, ker v Kristusu premoremo vse. — Breznik.
Vsa pota kvišku in v velike dalje so zaznamovana z znamenji žrtev. Koliko žrtev so zahtevale zračne višine, koliko žrtev ledena morja, koliko gorovja, koliko puščave, koliko divjine! Če zahteva toliko žrtev boj s prirodnimi silami, kaj čuda, ako jih zahteva tudi boj z demonskimi silami zmot in laži, strasti in nagonov. —
Dr. A. Ušeničnik.
Vaško občestvo.
4. Posli.
Kako je pravilno kmečko poselsko občestvo?
Fabriški delavec dela čez dan v fabriki za mezdo, ki mu gre po pogodbi. Delo opravi in dobi svoje plačilo, gospodar se nadalje ne briga za njegovo osebnost. Kmečki posli pa živijo v popolnoma drugačnem položaju! Sicer tudi naporno delajo za mezdo kakor fabriški delavci, a kmečki posel ostane trajno v družini kmetovi in je njen član tudi po dovršenem delu. Ločijo se torej od fabriških v mnogočem.
1.	Spadajo v ožjo kmetovo družino. Kakor kmetovi otroci jedo složno pri isti mizi, obhajajo z njimi iste praznike in se z njimi vzajemno radujejo in veselijo. Gospodarja kličejo z imenom »oče«, gospodinjo pa z »mati«. Tudi gospodar se dobro zaveda, da spadajo posli v njegovo družino. Ne dovoljuje, da bi njegovi otroci klicali posle z imenom »hlapec« ali »dekla«, ampak z rodbinskim imenom »Jože« ali »Mica«. Socialnega razločka v pristni kmečki družini med posli in gospodarjem skoro ni. Vlada popolna enakost.
2.	V pravem kmečkem gospodarstvu tudi posli popolnoma zraščajo s kmečkim domom, t. j. postanejo domači. To zraščanje se razodevlje zunaj s tem, da smatra kmečki posel kmečki dom, kjer je uslužben, za svoj. Njive, travniki, gozdovi, hiša in gospodarska poslopja niso samo gospodarjevi, ampak »naše njive« in »naši travniki«. Poslu skoro obledi zavest, da je nastavljenec gospodarjev, tako globoko se na kmečkem domu poobčestvi.
3.	Ker posli ozko zraščajo s kmečkim domom, so jim koristi kmečkega doma tudi njihove koristi. Posli, posebno stari hlapci in dekle, vzljubijo kmetove otroke kakor svoje, se brigajo vneto za njihovo vzgojo in jih skrbno varujejo. Tudi za gospodarski napredek kmečkega doma se zelo zanimajo. Če gospodarstvo nazaduje ali propada, jih to hudo skeli, kakor da bi bil dom njihova lastnina. Kakor srca, tako so tudi gospodarska stremljenja pri kmečkem domu združena in enotna.
4.	Ker kmečki posli popolnoma zraščajo z domom, neradi spre-nrinjajo svojo službo. Nekateri vztrajajo pri isti hiši 40 let, nekateri celo vse življenje. Kakor stari hišni inventar se podedujejo v hiši °d roda do roda. Mladi gospodar in mlada gospodinja jih ravnotako upoštevata kakor njihovi predniki, saj vesta, da je precejšen del gospodarstva sad njihovih žuljev. Na starost jim zato tudi rada odstopita svoj kot.
Tako je bilo staro pristno kmečko občestvo! Marsikje še danes Procvita, v mnogih hišah je usahnilo. Moderne razmere so ga sovraž-uo razkrojile. Kako se je poselsko občestvo spremenilo?
1.	Posli nočejo biti več člani kmečke družine, tudi se ne marajo Podrejati gospodarjevi družinski oblasti. Kot sodobne osebnosti ter-lajo popolno neodvisnost od gospodarja v osebnih zadevah. Terjajo
prost izhod. Svobodno pohajkujejo v prostem času. Gospodar jih ne sme nič nadzorovati.
2.	Svoj odnos do gospodarja smatrajo kot strogo praven odnos. Na podlagi mezdne pogodbe terjajo natančno plačilo. V notranje duševno občestvo starega kmečkega doma nočejo vstopiti. Ker terjajo v vseh zadevah le strogo pravičnost, urejuje poglavitne medsebojne odnose poselski red. Ta podrobno določa vse pravne obveznosti, ljubezenske pa popolnoma omalovažuje. Poselsko občestvo se tako izpridi v čisto pravno skupnost, kakor fabriško. Ni več ljubezenskega poselskega občestva.
3.	Tudi moderni kmečki gospodar se je marsikje spremenil. Noče več jesti s posli pri isti mizi. Tudi ne obhaja več z njimi skupno domačih praznikov. Od njih terja, da ga kličejo »gospod«, ne več »oče«. Pravtako je tudi hišna gospodinja »gospa«, ne več »mati«. Posle sebično izrabljajo, slabo hranijo, na stara leta pa jih trdosrčno mečejo na cesto. Usoda »Hlapca Jerneja« je turobna podoba premnogih zavrženih poslov.
Kako naj izboljšamo nepravilni odnos med gospodarjem in posli?
Kot bodoči gospodarji morajo gledati na to, da oživijo staro poselsko občestvo s tem, da posle sprejmejo v svojo družino, ne samo v službo. Vnanji vidni znak njihovega družinskega hotenja naj bo, da jedo z njimi pri isti mizi in obhajajo skupne praznike. Klicati jih ne smejo osorno s priganjajočim naslovom »hlapec« ali »dekla«, temveč s krstnim imenom. V notranjem življenju družine jim morajo priznati popolno enakost med družinskimi člani in odstraniti vse ovire, ki preprečujejo njihovo poobčestvenje.
Tudi posli morajo vdano vstopiti v službo družinskega občestva. Ne smejo iskati nemirno le pravne zaščite — sicer je tudi potrebna, — ampak se živo truditi, da postanejo kmalu član kmečkega občestva. Duševno in gospodarsko morajo ozko zrasti z domom, t. j. gospodarjevo polje mora postati, tudi njihovo polje, korist kmečkega doma mora biti tudi nijhova korist. Klicati morajo gospodarja zopet zaupno z imenom »oče«, gospodinjo pa z imenom »mati«.
Poselski red in pravna zaščita sta radi spremenjenih gospodarskih in duševnih razmer sicer potrebna, a prevladovati ne sme pravni, ampak ljubezenski odnos na kmečkem domu. Edino ljubezen končno osrečuje človeka.
Na nekem kmečkem domu je hlapec dalj časa ležal bolan v hlevu. Vsak dan mu je nosil hrano pastirček. Vse potrebščine so mu redno oskrbeli, vendar čez nekaj časa vpraša nestrpno pastirja: »Kako to, da me ne obišče gospodinja sama?« Človek terja več nego samo hrano za želodec — ljubezen. Srčne ljubezni ne bodo mogli nikdar nadomestiti socialni zakoni. Zato moramo kmečko občestvo gojiti na njenih podlagah — Dr. X.
Škofijski odbor FKA želi vsem delovnim skupinam FKA in vsem čitateljem in prijateljem Našega doma vso srečo in blagoslov božji ob velikem prazniku Gospodovega vstajenja.
Brez organizacije?!
Kaj udobno je sedeti pri polno obloženi mizi v prijetnem naslonjaču ter se zabavati in zabavljati, udrihati po tem in onem.
Kaj mi nuca, saj storim svojo dolžnost, dam cesarju, kar je njegovega in Bogu, kar je božjega, kdo mi je potem kos, če izpolnjujem vse svoje dolžnosti, saj je v tem Kristusovem nauku zapopadeno vse, kar nam je storiti. Če človek, odnosno svoboden državljan, plačujem vse svoje obveznosti napram državi, sem pred oblastjo skrit. Izpolnjevati mi je pa nujno treba tudi voljo božjo. Toda kako? — Saj spolnjujem verske dolžnosti, posvečujem nedelje in praznike, ter grem k maši, morda tudi čez teden, če mi je dana priložnost. Pristopam mesečno k sv. zakramentom in nikomur ne storim nič žalega, mislim, da sem s tem izpolnil vse svoje dolžnosti katere sem dolžan kot pošten katoličan.
Toda to so le izpolnjene verske in državljanske dolžnosti komaj do polovice, kje je pa drugo, je odprto vprašanje, Tako so delali po drugih državah, češ, saj smo dobri katoličani, kaj nam je treba časopisov, kaj nam je treba društev in organizacij, saj bodo to že drugi uredili, da bo prav. — No in sedaj je prav. — Da, morda je prav tako, saj bi se tudi drugače ne iztreznili in ne zbudili iz spanja pravičnega. Iztreznilo jih je še komaj požiganje cerkev, mo-renje duhovnikov, škofov, redovnic in mas katoliškega ljudstva. Naravnost porazni in katastrofalni so ti pojavi za dremajoče katoličane. In zakaj to? se bomo nehote vprašali, kdo je kriv vsega tega; ali mar države s svojimi postavami? — Ne, nikakor ne moremo obdolžiti tukaj državo, temveč obdolžiti moramo predvsem sebe! Saj niso imeli organizacij, v katerih bi se lahko pripravili na velike boje, kateri so prišli nad nje. Poslali so si na visoka mesta in v ljudska zastopstva ljudi, katerim je katoliška in vsaka vera strup. Njihova malomarnost je kriva, da so danes na vladi teh držav framasoni in komunisti, katerim je vera strup.
Če bi imeli ti ljudje katoliška društva in organizacije, ter pošteno razširjeno katoliško časopisje, bi do tega nikdar ne prišlo, ker bi imeli v sebi toliko zavednosti, da bi poslali v državna ljudska zastopstva poštene ljudi, kateri bi tega nikdar ne dopustili.
Tako je torej tam, kjer ni organizacij, in kjer tisti, kateri so poklicani, da jih osnujejo, odnosno jih vodijo, pravijo, da jih ni treba.
Vprašajmo se pa. kako je pri nas. Smo li pripravljeni na boje, kateri bi nas mogoče presenetili?! V veliki meri si moramo priznati, da, če se ne bi mladina pri nas zavedala svoje dolžnosti, bi se nam lahko ravno tako zgodilo. Toda, ali se lahko pohvalimo, da imamo v vsaki župniji osnovano FKA ali kako katoliško prosvetno društvo? Žalibog, da ne. Še izdaleč nismo dosegli tistega organizatoričnega cilja, kakor bi ga mogli doseči.
Pa nam pravijo, čemu organizacija, čemu odbori, čemu sestanki —! Smeha vredna roganja! Ali naj vršimo poslanstvo KA na cesti, na ulici? Ali ni že naš Gospod Jezus	Kristus, ko je učil	in nauke dajal, imel	pri sebi dvanajst	apostolov, kateri so	se sigurno skupno	ž njim posvetovali,	kako ukreniti to	in ono.
In potem, ali	niso apostoli imeli	dobro organiziranih	cerkvenih občin,	kjer so
zopet imeli svoje posvetovalne organe. Naše organizacije so bile tiste, ki so ohranile slovensko mladino čisto, čvrsto in prožno. Naša prosvetna društva, naša elitna mladinska orlovska organizacija je bila ravno tista, katera je krepko dala zapisati na svoje prapore prekrasen rek; Za križ častni in svobodo zlato! — Ali ni to res cilj, idealizma vreden?
Poglejmo si od blizu naše mlade gospodarje, poglejmo si naše vodilne može, vsi so izšli iz orlovskih vrst in smo danes lahko ponosni na nje. — Ali bi jih imeli sploh, če organizacije ne bi bilo. Morda nekatere, druge pa zopet bolj mlačne.
Zato pa mladina, nikar predsodkov, če tudi tu pa tam morda prileti pod noge kako poleno, nič zato, mi se hočemo organizirati, ker hočemo, da bo slovenskemu narodu lahko v ponos, če bomo na katoliški veri imeli trdno zgrajeno organizacijo FKA, ter se na naših sestankih poučevali in vzgajali v vseh sodobnih vprašanjih in problemih, ki so za človeštvo potrebni. Bodimo čuječi stražarji, da nas čas ne bo prehitel in nikakor ne odkimavajmo, češ, bodo že drugi. Stopimo z jasno in odločno besedo na dan; mi hočemo dela, mi hočemo organi-
zacij, katere nas bodo ne samo skozi duhovno in cerkveno življenje, marveč tudi potom poštenega športa, lepega petja, naše dramatike in poštene krščanske prosvetne izobrazbe v organiziranih društvih vse skupaj končno pripeljale k enemu najvišjemu cilju: k Bogu!
Slovenska mladina, nič oklevanja, krepko na delo, skozi vse viharje življenja si utirajmo pot z geslom: »Z Bogom za narod«! — Bruton.
Otroci vasi.
iv.
Tinka je stala na pragu domače hiše in gledala kako mlajši njeni sestri, Tilka in Zorica, pometata dvorišče. Velika noč je blizu in lepa navada pri naših kmečkih domovih je, da pobelijo za Veliko noč hiše in skrbno pospravijo okrog njih. Celo dvorišče mora biti pometeno kakor soba, vsaka stvar mora biti na svojem mestu. Za praznik Gospodovega vstajenja se mora odeti vsa narava nekam v praznično obleko; saj je največji in najlepši dan leta, dan Gospodovega vstajenja, ki je obenem čas vstajenja narave, čas življenja gozdov, vrtov, njiv.
Stanko je stopil skozi lesena vrata v plotu in po stari navadi zamahnil z roko v pozdrav. »Kmalu pridem v hišo,« pravi Tinki, ki je po pozdravu smuknila v hišo, da pospravi, če še ni vse v redu. Stanko se tačas zabava z Zorico. Deset let ji je, otrok z rumenimi kodrastimi lasmi, kakor angel na sliki. Zorica sploh ne ve, da prihaja Stanko radi Tinke, ona ga hoče imeti samo za sebe. Dviga jo in vrže čez ramo, potem pa hodi z njo okrog hiše, po vrtu, po sobah. Tako je bilo tudi danes. Z veselim otroškim krikom se je vrgla Zorica Stanku v naročje in takoj je že visela čez njegovo ramo in krilila z rokami. Stanko jo je nesel okrog po dvorišču in žvižgal svojo priljubljeno pesem »Preljubo veselje, oj kje si doma«. Tako dolgo je trajala ta otroška igra, dokler ni Zorica začela tožiti, da jo že vse boli in da jo naj dene dol. Za roko se držeč sta šla oba, Stanko in Zorica, v hišo. Tilka, štirinajstletna, ki je že vedela in spoznala, čemu prihaja Stanko, je ostala na dvorišču in pometala dalje.
Tinka je čakala v svoji sobici. Že davno je vse uredila, pa še vedno je imela cunjo v roki in brisala, čeravno ni bilo niti najmanjšega prahu na pohištvu. Lepa je bila soba Tinkina. Soba dekleta, ki ljubi red in snago, sobica, ki je nekak izraz njene duše. Ni sicer bilo razkošja, saj Tinkini starši niso bili bogati, a čudovit red je bil v sobi. Lepoto, mladost, svežost, je dihala Tinkina soba. Stanko je sedel na stol in položil aktovko, v kateri je imel pošto za domačo vas, na mizo. Tinka je spravila Zorico iz sobe, kar ni šlo lahko. Stanko vendar prihaja, da se igra z njo. Vso krčevito Zoričino lovljenje za vrata in kljuko ni nič pomagalo, morala je iti. Da ne bi bila preveč užaljena, jo je Tinka nagnala z vrčem po vodo k studencu, ki je bil kakih dvesto metrov od hiše. Otrok vendar mora vedeti, čemu se ga tira iz sobe. Seveda je Tinka Zorici obljubila, da sme zopet v sobo, potem ko prinese vodo.
Stanko in Tinka sta bila sama. »Ti, Stanko, danes pa nekam jezno gledaš,« pravi Tinka, »zunaj na dvorišču, ko si prenašal na rami Zorico, si pa veselo žvižgal. So ti že zopet govorili na ušesa od vseh strani. Kar povej, kaj je, itak vem, da je laž in obrekovanje.«
»Nič ne bom pravil, nimam časa danes, lahko se pomeniva o tem in onem drugič. Sedaj moram v Zalog k Francki. Pred večerom se menda ne bom vračal. Upam pa, da bom ob mraku šel tod mimo. Prosil bi te, da greš malo z menoj, med potjo se lažje razgovarjam kot pa tu v sobi. Boš smela iti?«
»Kam sploh hočeš, da grem,« vpraša Tinka. »Veš, da mati ne dovolijo hoditi okoli po noči. Prosi njih, morda pustijo, če ne bo kam daleč.«
»Dobro, povem jim. Doli na njivi so, kaj ne; preje, ko sem šel sem, sem jih videl. Samo do Dolskega vrha greva, pa še nazaj te spremim.«
»Da, na njivi so, v Zalog greš itak mimo, vprašaj jih.«
Stanko se je poslovil, dobil od Tinkine matere, ki ga je najprej pošteno oštela, dasi sama ni vedela za kaj, dovoljenje, da sme zvečer Tinka z njim, da se razgovorita o jezikih, ki ne morejo mirovati.
Lep je bil mrak pomladanskega dneva, ko se je vračal Stanko iz Zaloga od sestre Francke in korakal proti Tinkinemu domu. Lahno je pihljal vetrič, zvezde so začele žareti, daleč na zahodu je žarel komaj viden svit zahajajočega sonca. Tinka je bila že pripravljena. Mati je kuhala v kuhinji in ne da bi se prikazala iz kuhinje, je glasno zaklicala Tinki, naj se kmalu vrne.
Naglo sta šla Stanko in Tinka po poti med gozdom in njivami v dolino in od tam na Dolski vrh. Dobre četrt ure hoda. Tinka nekam plašna, Stanko redkobeseden, nekam resnoben. Še vprašati ni upala Tinka, čemu gresta na Dolski vrh.
Prišla sta na vrh, na najvišjo točko hriba. Stanko je prijel Tinko za roko in jo peljal s ceste vstran proti gozdu, nekoliko niže. Tam je stal križ, star in trhel, spomenik drvarju, ki je na tistem mestu padlo drevo na njega in ga ubilo. Po noči ni hodil nikdo tod mimo.
Stanko se je ozrl okoli. Vse je bilo tiho. Sicer pa, kdo naj hodi tod blizu križa. Iz žepa je potegnil svečo in jo prižgal, spustil nekaj kapelj voska na klop pod križem in postavil svečo. S strahom ga je gledala Tinka.
»Tinka, čudno se ti zdi vse to. Pa ti veš, kako je z menoj. Za mene je ženitev sveta stvar. Gre za celo življenje. Ti veš tudi, da ljudje o tebi marsikaj govorijo, čeravno jim jaz ne verjamem, toda miren ne morem biti. Zdi se mi kakor bi postajal vedno bolj brez moči, tako vpliva ta nemir na mene. Ne zameri mi, da sem te pripeljal sem k temu križu. Poklekniva tu in ti mi prisezi, da si poštena m da nisi nikdar z nobenim ničesar imela. Če tega ne moreš, povej brez strahu, potem se pač ločiva. Meni bo težko, toda spoštoval bom vsaj tvojo odkritost.«
Tinka je bila že v solzah, ko je začel Stanko govoriti. Sedla je na klečalnik in skrila lice v robček. Tako je jokala nekaj časa, potem
pa je vstala, si obrisala solze in rekla Stanku: »Stanko, ne misli, da jokam, ker se bojim prisege. Hudo mi je samo to, da mi ljudje delajo krivico. Na vseh teh govoricah ni nič resnice. Brez strahu pokleknem in prisežem.« — Tinka je pokleknila in se ozrla v Stanka.
»Oprosti, Tinka, v tvojih besedah je nekaj očitka tudi za mene, verjamem ti. Pa saj lahko razumeš kakšen je človek v takih prilikah kakor sem jaz sedaj. Pa zmoliva Oče naš za najino srečo v bodočnosti.«
Stanko je pokleknil poleg Tinke in tiho sta molila oba, da bi se razpršili oblaki, ki so se zbrali nad njima in nad njuno srečo. — Lahek jima je bil korak v dolino in k domu Tinke.	P.
Mladina naš up in bodočnost naroda.
Med apostolati, ki bi morali razviti svoje delovanje v vsaki župniji, je apostolat za vzgojo mladine najpotrebnejši. Saj je prav mladina bodočnost vsakega naroda, in kakršna je ta, takšna bo bodočnost, dobra ali slaba. Na vsak način pa je strogo versko vzgojena mladina največja opora Cerkvi in ona je zvesta tudi svojemu narodu. K temu je treba mladino pravilno vzgojiti, začneši z najnežnejšo mladostjo, to je, takoj, ko začne izgovarjati prve besede očeta in matere. Tukaj, v tej otroški dobi so edino starši poklicani, da izvršujejo svojo veliko in sveto nalogo krščanske vzgoje. Sramotno spričevalo je za starše, ako pride njih otrok v šolo pa se ne zna niti križati, še manj seveda moliti preprosto molitvico. S šolsko dobo posežeta v vzgojo tudi katehet in učitelj. Kakor od staršev, tako bo tudi od učiteljstva terjal vsemogočni Sodnik strog odgovor. Gorje staršem in učiteljstvu, ki ne vršijo svojega vzvišenega vzgojnega poslanstva po božjih zakonih.
Vzgoja mladine pa ni samo doma in v šoli; vzgajati jo moramo tudi v mladinskih društvih in kongregacijah. Tako jo pripravimo sposobno za javno življenje in delovanje. Danes je KA poklicana, da napne vse sile in stori kolikor mogoče veliko tudi za vzgojo šolske mladine. V vsakem župnijskem odboru KA bi moral biti določen fant, ki bi vodil mladce, in dekle, ki bi vodila gojenke. Dušni pastir ne zmore vsega, zlasti ne tam, kjer ni kaplana; njega bi naj dušnemu pastirju pri vzgoji šolske mladine nadomestovala pošten, zanesljiv in čednosten mladenič, ter krepostna mladenka. Škofijski odbor KA pa naj bi si vzel za dolžnost, da bi takim fantom in dekletom od časa do časa pripravil primerne vzgojne tečaje, na katerih bi se fantje usposobili za voditelje mladcev in dekleta za voditeljice gojenk. Nekdaj so starši svoje otroke po prihodu od službe božje spraševali o pridigi in krščanskem nauku. Žal, da so to res lepo navado starši danes skoro popolnoma zanemarili. To nalogo naj bi prevzeli voditelji mladcev in voditeljice gojenk. Pri nedeljskih sestankih naj bi poleg drugega dnevnega reda prišlo tudi spraševanje pretekle pridige ali krščanskega nauka in prebranega evangelija. Tuintam naj bi pridigo tudi otroci napisali in jo skušali na pamet
povedati. S tem bi dosegli, da bi mladina z večjo pozornostjo poslušala pridige, se bolj versko poglobila in izobrazila, pa tudi v govorništvu vadila. Tudi oderske vaje bi morale imeti svoje mesto in izleti v veselo naravo z otroško pesmijo ter lastno godbo (tamburica). Ta vzgoja naj bi spremljala dečka in deklico iz šolske klopi preko šolskega praga v pravo fantovsko življenje.
Na ta način bi zajeli mladino, ki se nam izgublja. Delo ne bi bilo lahko; toda brez truda ni uspeha. Tantje, zanimajte se za tak apostolat, priskočite domačemu dušnemu pastirju na pomoč. Korajža velja, kjer pa je ta, tam je tudi uspeh.
Kristus je bil učitelj, naš veliki škof Slomšek je bil učitelj, učitelji bodimo tudi mi. Zgodovina slovenskega naroda se nas bo s hvaležnostjo spominjala in Učitelj učiteljev, Kristus, nam bo bogat plačnik.
V jasni podobi pa nam bodi vedno pred očmi beseda našega Slomšeka: »Kam se drevesce nagne, tja drevo raste.« — V .... er.
Ni pa mogoče, da bi bil človek vedno zvest načelom, če ni pripravljen tudi na žrtve. Zakaj jasno je, da bo mož načel prišel premnogokrat v nasprotje sam s seboj in z drugimi ljudmi. — Naša pota V.
Pesem o
Seme iz dežele gorke v vrtu je vrtnar sejal.
Skrb največjo mu posvečal, vendar rasti ni mu dal.
Hlad kalitev je zaviral, led na bilko se je vsul, ko pa cvet se je prikazal, z njim vihar je brž odplul.
cvetju.
Ko vrtnar se je prepričal, da tu cvetja ne vzgoji, šel na jug je v sončne kraje, tam se želja mu spolni.
V sonca žarkega objemu cvet pri cvetu mu brsti.
Ko najlepše je nabiral, kje naj trga, vedel ni.
Sam.
Ljubezen in delo.
Če dandanes motrimo življenje sveta, obrne kmalu našo pozornost nase beda velikih množic. Opazimo pa tudi, da se bednim posveča mnogo pozornosti. Prirejajo se zborovanja in sestanki v malem in velikem, med bednimi samimi kakor med državniki in bogatini. Povsod se govorijo dolgi govori, delajo načrti, izdajajo knjige in listi polnijo s članki, vse z eno temo: kako pomagati nesrečnim?
Če gremo potem dalje in pogledamo, kakšen uspeh ima ta množica besed, opazimo, da navadno ostane pri besedah. Ako pa se besede že skušajo uresničiti, ne rodijo zadostnega uspeha, vsaj trajnega ne.
Kaj je temu vzrok? — Ali se nam ne vsiljujejo besede velikega apostola, ki pravi, da če bi ne imel ljubezni, bi bil kakor zveneč bron? Da, ljubezni, one velike ljubezni, katero je oznanjal Kristus, manjka našemu času. Zato tudi te krasno zveneče besede izzvenijo v prazno brez uspeha, kakor klici potnikov na potapljajoči se ladji sredi oceana. Sicer želi vsak z vsem srcem, da bi se zlo odpravilo, toda žrtev v ta namen se vsak brani, ker ljubi bolj sebe kot bližnjega.
V zadnjem času se je pojavilo po katoliškem svetu novo gibanje, ki hoče obenem z versko poglobitvijo doseči tudi nov pravičnejši družabni red. Ali bomo
uresničili ta veliki načrt? Upajmo, da bomo. Saj, kdo naj ima ljubezen, če ne oni, ki jo oznanja. Ljubezen pa premaga vse ovire in vse doseže. Sicer še mnogi, ki tudi pravimo, da smo katoličani — priznajmo odkrito in ne lazimo — ne spulnjujemo velike zapovedi. Toda zatrimo v sebi sebičnost ter se prenovimo v duhu Kristusovem in potem pojdimo na delo. Uspeh ne bo izostal. Če pa nimamo ljubezni, potem je prazne naše delo, potem so tudi naše besede zvenenje brona, potem tudi nismo katoličani, ker Kristus spoznava svoje po tem, da se ljubijo med seboj, ljubijo pa tudi druge, celo sovražnike. Zato prenovimo najprej sami sebe v ognju večne ljubezni, in potem, sami prenovljeni, prenovimo tudi druge. Kakor pa plamen zahteva največ nege, dokler je majhen, tako moramo tudi mi posvečati začetku svojega dela, temelju, na katerega bomo zidali stavbo bodočnosti, največjo pozornost. Če bodo temelji, in ti temelji smo mi sami, močni, potem bo tudi stavba močna. Če pa bodo temelji slabi, se bo stavba podrla prej, predno bo dograjena. Da, ponovimo: Če pa nimamo ljubezni, je prazno naše delo, potem so naše besede samo zveneč bron. — Sam.
Na materinem grobu.
K tebi, mati, misel moja plove, tebe, mati, moja duša zove.
Tebi, mati, bi bridkost potožil, saj vem, le pri tebi bi gorje odložil.
Kje zarja si
Težka naša je pot, v same strmine se vije; čakamo zarje; odkod v dneva temoto zasije?
Tebi, mati, cvetja sem prinesel, šopek rož pomladnih; slišiš, mati?
Grob molči ...
Le v nagrobnem cvetju, veter pošumeva; v mrak na vrhu kamna, križ žari...	M. M.
naša . . . ?
Mračnost zagrinja vasi, sonca ni več za cvetlice, pesem se več ne glasi, trudnost ovija nam lice.
A saj za gorami se že svit nove zarje žari; lažji tedaj bo korak, svetle vse naše poti.
Spomeniki naše vere in naroda.
Pravijo, da je lepa slovenska zemlja. Tujci jo občudujejo. Kako je ne bi ljubili mi sami, ko je vendar lepa in — naša. Polna je spomenikov vere in žrtev slovenskega naroda. Naša dolžnost je, da jih poznamo, da poromamo ob priliki k njim in se navdušujemo za njih lepoto in pomen. Saj niso to mrtvi spomeniki, žive priče so, klicarji k Bogu, k vzorom.
Koliko cerkev je v naši ožji domovini, ki so jih obiskovali naši predniki in jih obiskujejo še sedaj vsi oni, ki vedo, da je v veri naj-
močnejša opora za življenje. To ljubezen do naših krajev, njenih cerkev in drugih spomenikov, moramo podedovati tudi fantje. »Naš dom« bo prinašal slike znamenitejših krajev in cerkev, spomenikov in pokrajin, z namenom, da vzljubimo in cenimo kar je našega.
Gospa Sveta, severno od Celovca, najstarejša slovenska božja pot.
Zvonovi gosposvetski pojejo tak’ glasno, da čujeta Št. Vid in Celovec jih lepo.
Ko lahno vetrič piše, donijo tak' lepo, da zdi se mi kot vedno novo bi bilo.
Cerkev je sezidal škof sv. Modest okrog 753 in je najstarejša na Koroškem. Cerkev, kakršna je sedaj ni iz časov sv. Modesta, temveč je bila zgrajena v 15, stoletju. Sv. Modest je umrl okrog 765 ter je pokopan v cerkvi. Njegov grob je pod oltarjem v levi stranski ladji. Cerkev je zidana v gotskem slogu in ima dva stolpa. Ponaša se z najlepšim zvenenjem na Koroškem.
V tej cerkvi je bil vsak novi vojvoda navzoč pri slovesni službi božji, ki jo je opravil krški škof. Tu je škof mazilil vojvodo, ki je imel še vedno na sebi kmečko obleko. Šele po cerkveni slovesnosti se je vojvoda preoblekel v knežjo obleko.
Ruše — slovenski Beo grad, z romarsko cerkvi jo Matere božje.
Prvotna cerkev je bila zidana 905—1004, posvečena 1140; sedanja je bila zidana 1387, je pogorela 1779 ter bila obnovljena in posvečena 1780—1782.
Ruše leži ob vznožju zelenega Pohorja ter je glavno izhodišče za izlete k Sv. Arehu pri Ruški koči (1249 m).
Ta starodavna naselbina je po svoječasnih bogatih izkopinah sodeč obstojala že pred letom 1091. Kofnajlepša izkopina je gotovo rimsko Mitrovo svetišče, ki so ga našli leta 1840,
Tu se je nahajala daleč okrog znana gimnazija, v kateri se je vzgajalo predvsem plemstvo.
Na Ruško nedeljo se zberejo pobožni romarji v velikih množinah v cerkvi, da počastijo Mater božjo.
4 GO Irmi / funti )____________i
Na braniku.
Prišel je čas, ko imamo vedno priliko srečati sovražnike sv. vere, Cerkve in duhovščine, pa bodisi po mestih, časopisih, tovarnah in celo po preprostih kmečkih gostilnah — povsod se zbirajo temne sile, ki se napihujejo napram vsemu svetemu, poštenemu in dobremu.
Gotovo je vsakdo izmed nas bil v položaju, ko se je blatil Bog, Cerkev, duhovščina. In kolikokrat sovražniku nismo znali odgovoriti na lažna podtikanja. Mar se ni v tem trenutku zaril v našo dušo neki črv sumnje, ki nam ob času obrambe tiho šepeče na uho: Pa mogoče imajo oni prav? Mogoče pa naša vera res ni popolnoma resnična?« Ta čas smo premišljevali, kako so naši sovražniki sicer oprezni v svojih napadih, a naša vera, kakor da je proti zdravemu razumu.
Ali veste, odkod vse te sumnje in ta zapeljiva vprašanja? — Ker ne poznate dobro svoje vere. Večkrat celo ne veste niti, kaj uči in kaj obsoja, Pa kako se potem morete uspešno braniti pred sovražniki.
Bodite prepričani, da naša vera ne uči ničesar kot resnico, kar bi bilo proti našemu razumu. Na vse sovražne napade se more vedno pametno odgovoriti. Ako se ti ne znaš braniti, ne znači, da se tedaj sploh ne da braniti in dokazati, ampak vedi, da nisi dobro poučen v verskih stvareh. A naravno, ako kdo nekaj ne zna, ne more o tem govoriti in celo braniti.
Zato se v današnjih dneh čuti potreba, da mi, kateri verujemo v Boga, v sv. Cerkev, mi, ki ljubimo duhovščino, moramo biti temeljito poučeni v verskih stvareh za obrambo napram sovražnikom.
Če kdo, ste posebno vi katoliški ak-cijonaši prvi poklicani, da branite naš katoliški slovenski narod pred veri sovražnimi elementi, ki se skrivajo pod raznimi strujami.
Zavedajte se, dragi akcijonaši, da, ako boste izvojevali dober boj proti neprijateljem sv. vere — potem smemo sigurno pričakovati dneve božjega miru, poštenosti, odkritosrčnosti in ljubezni. Na delo torej, agilni slovenski mladeniči! — Iv. Krajnc, Dalmacija.
O izdajalcih.
Okoli leta 380. pred Kristusom si je hotel peržanski kralj Darij podvreči cvetočo grško domovino. Okrog 70.000 vojakov je zbral in jih utaboril v Tra-ciji. Grki so poslali njim nasproti komaj 4000, in sicer pred sotesko Termopile, ki je bila edini prehod iz Tracije na jug. Po ljutih bitkah je ostalo le še 300 Lacedemoncev. Ti so se, zavedajoč velike nevarnosti, utaborili v soteski, kjer jim Perzijanci niso mogli do živega. Pa se je priklatil k Dariju neki Efialt, ki je obrazložil kralju še neko skrivno, malokateremu znano pot. Po tej bi se preko gorovja prišlo Grkom v hrbet. Ponoči je kralj z izdajico odposlal polovico vojske, ki je nenadoma udarila Grkom v hrbet. Med dvema ognjema se ti niso mogli vzdržati. Boreči se kakor levi, so vsi padli za domovino. Nato pa so sovražniki opustošili vso južno Grčijo. Narod pa je zvestim braniteljem postavil spomenik, na katerem je zapisano:
Lacedemoncem naznani, popotnik, tu da
ležimo
mrtvi, ker velel je tako domovine ukaz.
Ta dogodek se je globoko zaril v grška srca. Še bolj kakor prežalostno izgubo pri Termopilah si je ljudstvo vtisnilo v spomin ime izdajalca Efialta, ki je bil kriv te grozne nesreče. Bil je kriv smrti hrabrih braniteljev soteske in obenem hrabrih branilcev vse južne Grčije. On je bil kriv, da je sovražnik opustošil cvetočo domovino.
Ta dogodek nas jasno uči, kakšna nesreča je za človeka in človeško družbo izdajalec. Kolikokrat bi se lahko obnesla dobra in plemenita stvar, ako ne bi bilo ljudi, ki nosijo pečat izdajalcev! Tudi bi ne bilo toliko razočaranj, križev in težav, propasti in nesreč, ako bi ne posegala vmes izdajalčeva roka. On je za svoja dela, ki so satanovo podjetje, proklet od Boga in ljudi.
Te besede sem spregovoril v svarilo in opomin. Tovariš! Bodi trden! Stoj kakor hrast v vseh viharjih, v dobrem in slabem polžoaju! Bodi zvest svojemu prepričanju! Naj ti bo prepričanje najdražje, znak kat. akcije in Marijanske kongregacije, simbol prepričanja, simbol fantovstva. Laži-prijatelje in pobeljene
grobove pa, ako jih ne morete spreobrniti, odslovite. Izdajalci in ovaduhi so tudi za nas največja nesreča. Pri nas
ne sme biti izjeme. Vrste borcev za Kristusove ideje morajo biti — eden vojak, — Černec Franjo iz Konjic.
t UmiNft v KiiTOLEK
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Fantje od Sv. Benedikta se oglašamo. Zakaj ne, saj prihaja tudi k nam nad 40 izvodov Našega doma. Fantje v FKA gremo na čelu duhovno obnovitvenega gibanja. Trenutno vadimo za tekme, katerih se bodo, tako upamo, vse skupine naše dekanije udeležile. Saj menda ne bo tečaj, ki sta ga vodila tov. Sekolec in Gc-ratič iz Maribora, ostal brez sadu. — Dne 13. februarja se je poslovil od nas g. kaplan Boštele, naš voditelj, režiser in duša vsega mladinskega gibanja v naši župniji. Prijeten je bil poslovilni večer v župnišču. V slovo sta mu govorila tov. Kraner in Žižek. Najlepše poslovilne besede je izrekel odhajajočemu g. kaplanu g. dekan Gomilšek. Tamburaši so nekoliko lajšali težke ure slovesa, organistova mala Majda je poklonila g. kaplanu lep šopek za spomin. Želimo g. kaplanu, ki je štiri leta delal pri nas z ljubeznijo in vnemo, da bo tudi na novem mestu srečen in žel dosti uspehov. — Hvaležni fantje.
Sv. Jurij ob Taboru. Tudi pri nas se je ustanovil fant. odsek KA. Do sedaj je pristopilo 57 fantov. Sestanke imamo vsako sredo s poučnim in verskim predavanjem. V odbor so izvoljeni: Natek Ivan, predsednik; Križnik Martin, podpredsednik; Topovšek Ludvik, blagajnik, in Habjan Leopold, tajnik. — Prišel je predavat tudi g. Deželak iz Laškega. Zadnjo nedeljo smo imeli lepo slovesnost, namreč otvoritev Katoliškega doma. Dom je sedaj povečan in prenovljen. Popoldne smo uprizorili igro Mlinarjev Janez. Pred pričetkom so pevci zapeli par pesmi, nakar je imel g. dr. Jeraj lep otvorilni govor. Dvorana je bilo nabito polna. Začetek je že storjen, torej korajžno naprej! Bog živi!
Tajnik.
Sv. Jurij v Slov. gor. Zopet se enkrat oglašamo v »Našem domu«, da poročamo o našem fanvovskem gibanju. Dela v KA smo se tudi mi oprijeli, kajti potrebno je, da se pridružimo tudi mi tistim fantom, ki stremijo za vzvišenimi
cilji KA in da gremo neustrašeno naprej po jasno začrtani poti, — Imamo mesečne setanke, ki so precej dobro obiskani. Vsakikrat se zbere črez 30 dobrih fantov, kar je dokaz, da imajo tudi naši fantje smisel za to versko obnovitveno delo. — Ko čitam, kako so se drugi potegnili za »Naš dom«, menda lahko rečem, da tudi Yni nismo najzad-nji. Saj smo se ob novem letu z vso vnemo oprijeli agitacije. Šlo je težko, pa uspeh ni izostal. Zbrali smo črez 50 novih naročnikov. Skupno imamo okrog 70 naročnikov in naročnic. Samo škoda, da list ni obširnejši. — Vsem prijateljem in naročnikom »Našgea doma« kličem Bog živi! — Fr.
Čadram. KA sega vedno globlje v naše mladeniške vrste. Prave krščanske prosvete željni fantje se zbiramo v velikem številu v posojilniški dvorani (društvenem domu), kjer nam naš č. g. župnik Franc Hohnjec tolmači načela KA in način, kako naj ta načela vsak izmed nas izvaja v svojem življenju, da se bo lahko o vsakem izmed nas reklo: to je izobražen in krščanski mladenič. Dne 3. marca nam je tolmačil bistvo in namen KA. V nedeljo, dne 24. marca pa o Slomšekovih smernicah za lepo fantovsko življenje.
Mariborski fantje v Domu duhovnih vaj. Ne samo na prosvetnem polju, temveč tudi na versko vzgojnem polju se udejstvuje delovna skupina stolne FKA. Vodstvo skupine je organiziralo za svoje člnae enodnevne zaprte duhovne vaje. Sicer bi bile najbolj primerne tridnevne duhovne vaje, toda ker se večina članov ne more za toliko časa odtrgati od dela, smo se zadovoljili z enodnevnimi. V sobodo, 23. marca zvečer je prišlo v Dom duhovnih vaj pri oo. jezuitih 12 fantov, odločenih, da vsaj en dan temeljito posvetijo svoji duši in njeni obnovi. Duhovne vaje je vodil p. Žužek. V šestih govorih smo pregledali najvažnejše duhovne probleme. V prostem času pa se poglobili v
premišljevanje o rečeh, ki smo jih slišali v govorih. Res, da je bilo za nekatere nekoliko težko držati molk, vendar je šlo. V pondeljek zjutraj je bil zaključek s skupnim sv. obhajilom in posvetitvijo presvetemu Srcu Jezusovemu. Za mnoge je bil ta dan duhovne obnove dan novega duhovnega razodetja. Spoznali so v luči večnih resnic svoj pravi in končni cilj ter ob sklepu duhovnih vaj trdno sklenili preurediti svoje življenje tako, kakor odgovarja božji volji. Več fantov je ob zaključku reklo: škoda, da je duhovnih vaj že konec. Komaj smo se vživeli, pa že moramo iti. Upamo, da se bodo vsi ti fantje duhovnih vaj radi spominjali in ob primernem času zopet pohiteli v samoto urejevat svpjo dušo.
Mariborska fantovska KA na odru.
Vesel dan je bil 10. marec za stolno FKA. Prvič so se ta dan pokazali mariborski akcionaši na odru. Vprizorili so lepo versko igro iz prvih časov krščanstva »Mlini pod zemljo«. Nekoliko s strahom smo pričakovali oder-skega nastopa, večina igralčev je bila šele prvič na odru. Pa strah je bil nepotreben. Splošna sodba je bila, da je bila igra dobro podana. Zlasti so ugajali Prob, Numida, Metran, Saturnij, pa tudi mali Cecilij. Občinstvo, ki je do zadnjega kotička zasedlo dvorano, je bilo zadovoljno in je z mogočnim aplavzom nagradilo igralce. Učinek igre so povečali še zlasti lepi kostimi in krasna scenerija. Tudi prevzvišeni nadpastir je poslal svojega zastopnika v osebi g. kanonika dr. Žagarja.
>T^ DEKLE DEKLETIT^J^
Naše najdražje.
Razen katoliškega prepričanja, ki nam je edino pravi kažipot v življenje ter poleg doma imamo še eno svetinjo — mater. Ona je poleg prej imenovanih najdražji zaklad, ki ga premore življenje.
Nihče ne more dovolj opisati ljubezni dobre matere, saj je ona luč in žarišče svoji družini. Ona je pozorišče družinskega življenja ter varuh svojih otrok. Skrbna mati čuva pred vsem slabim in stoji zvesto na straži pred nevarnim valovjem današnjega časa. Svetovni pisatelji in pesniki ji pripisujejo veliko vlogo v razvoju človeštva. Dobra mati je steber in opora svojim. Plemenita mati je vez med otroci, za dobre otroke pa njena zarja ne zatemni.
Kakor je dobra mati svetilnik in blagor družine, tako je slaba grobokop in jama iste. Moderna mati pravi, da je materinstvo suženjstvo, otroci pa le težek križ. Njena vloga v razvoju družine je žalostna. Ker noče poznati pravil vzgoje po veri, vzgaja otroke v svetnem duhu. Ta je kriv, da se njeni otroci časno in večno pogube. Mati brez močne vere je dosti, dosti kriva, da se svet nahaja v tako žalostnem položaju in na tako nizki moralni stopnji.
Ker so edino verne matere temelj in zdravje družine, si vsak dobro hoteč človek želi le dobrih mater. Če bi se vse matere ravnale po zgledu makabejske matere, bi se nobeden mladenič, kakor tudi nobena mladenka ne izgubila. Slabe družbe bi mogoče bile le še redka izjema. Zato bi pa tudi ne bilo toliko gorja in moralnih zablod. Povsod bi vladalo ono zadovoljstvo, ki ga more dati le plemenita vzgoja po katoliških naukih.
Pozivam vse tovarišice, da si kot bodoče matere krepko utirajo pot po zgledu makabejske matere — matere žrtve in mučenice. — Terezija Potnik iz Konjic.
Razbor pri Slovenjgradcu. Med našo mladino se je zadnje čase vendarle začelo malo večje zanimanje za dobro katoliško stvar. Dne 10. marca smo imeli občni zbor Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva. Izvoljen je bil novi odbor. O božičnih praznikih smo uprizorili igro »Razvalina življenja« pod vodstvom našega g. župnika Oblaka. — Dekleta pa so imela na praznik Marijinega oznanenja sestanek zaradi ustanovitve Marijine družbe, katere še dosedaj v naši župniij ni bilo, Dekleta so se pred sestankom razdelile v tri skupine. Prva skupina je šla na eno
stran in par korakov za njo je šel najstarejši fant iz fare z imenom Tonek, zato smo jih imenovali Tonekovo skupino. Za drugo skupino, ki je šla na drugo stran, je pa tudi slučajno šel neki Tevž in zato Tevževa skupina. Tretja skupina, to so naša res vrla dekleta, ki se ne bojijo nobenih zlobnih jezikov, so šle na sestanek in bodo tvorile našo bodočo Marijino družbo. Dekleta od Tevža in Toneka pravijo, da
bi tudi šle v Marijino družbo, pa se bojijo, da bi jih potem fantje več ne marali. Mi fantje pa dosedaj nismo vedeli, da imamo pri dekletih tak vpliv. Jaz za sebe kar odkrito povem, da pri meni le tisto dekle kaj velja, ki je v Marijinem varstvu in ki nedolžnosti venec na glavi ima. Drugi bodo pa že sami povedali kako in kaj. Vsi dobri fantje in dekleta, le korajžno in brez sramu naprej! Bog živi! — Ivan.
nOVE K n JI G E
Axel Munihe: San Michele. Ljubljana 1934. Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. Cena 85 (90) Din.
Zdravnik dr. Axel Munthe je v navedeni knjigi popisal življenje kakor ga je imel priliko opazovati tekom svojega
življenja in službe. Obsežna knjiga je vsled svojega pestrega razporeda zanimiva in poučna, saj govori v njej moder mož, poln ljubezni do stvarstva in do resnice.
IZ ŠKOFIJSKEGA VODSTVA FKA
Misijonska zbirka. Do konca meseca aprila moramo zaključiti zbirko prispevkov za mašno opremo, katero hočemo pokloniti najrevnejši kat. cerkvi v ško-fiij dr. Gnidovca. Vse delovne skupine prosimo, razpečajte bloke, ki ste jih dobili, do zadnjega. Zainteresirajte za našo misijonsko akcijo vse svoje prijatelje. Ne zamudite nobene prilike, ob veselih in žalostnih dogodkih, porokah’, krstih, godovanjih in pogrebih, ob priliki vaših prireditev, prodajajte listke. Ne odlašajte! Ob velikonočnik praznikih prodajte vse listke, ki so Vam še preostali! Denar nakažite do 5, maja škof. vodstvu! Na delo!
Prosvetne tekme! Čas hiti! Tekme se bodo vršile v drugi polovici aprila in v maju. Datume tekem določijo v sporazumu s škof. vodstvom dekanijska vodstva. Pripravite se dobro! Obdelajte vso snov, ki je predpisana: Soc. in prosvetno delo kat. Cerkve na Slovenskem, ustroj FKA in petje. Udeležba na tekmah naj bo merilo fantovske zavednosti in discipline. Po tem, koliko vas bo na tekmah in koliko boste znali, vas bomo sodili.
Tekme posameznikov! Tudi posamezniki imajo priliko pokazati, kaj znajo, na tekmah posameznikov. Na izbiro imajo dvoje: ali papeževo okrožnico »O krščanski vzgoji mladine«, ali pa poglavje »Kultura naše vasi« iz knjige »Naša vas«. Obe knjigi naročite potom škof. vodstva. Prosimo takojšnjih prijav za tekme posameznikov! Fantje — kdo ima korajžo?
Duhovne vaje. Očetje jezuiti so v Mariboru priredili dom duhovnih vaj. V njem je prostora za 15 udeležencev. Popolna oskrba za tri dni stane 100 Din. Opozarjamo naše delovne skupine, zlasti pa vodstva teh skupin na dom duhovnih vaj. Če hočemo imeti kader zavednih, odločnih in borbenih katoliških fantov, potem jim omogočimo udeležbo v domu duhovnih vaj. Zaprte duhovne vaje bodo za nje največja pridobitev. Toda ne samo za nje, temveč za ves naš verski pokret. Zasledujte v listih razpis o posameznih tečajih. Vodilni fantje, s svojim zgledom naprej!
Naročajte fantovske prapore! Na novo je naročila prapor agilna delovna
skupina na Vranskem! Ob evharističnem kongresu mora biti čim več praporov!
Štedite, da se lahko udeležite evharističnega kongresa v Ljubljani. Vpeljite Čebelico!
Fantovski tabori! Ste že določili, kje in kedaj se bo vršil?
Pošiljajte redno delovna poročila!
Snujte nove delovne skupine!
Naše geslo vedno in povsod: Delo in zopet delo!
Knjižna zbirka za koroške Slovence!
Koliko knjig ste že nabrali? Ne pozabite, da so koroški Slovenci kri naše krvi in smo jim dolžni pomagati! Vurberški fantje iz delovne skupine FKA so nabrali in poslali škof. vodstvu 93 knjig. Delovne skupine, posnemajte zgled Vurberčanov!
spoRim
KOTIČEK
Vsa jugoslovanska, pa tudi svetovna športna javnost je bila v sredi marca osredotočena okrog skakalnih tekem, ki so bile na Gorenjskem v Planici. Slovenci smo lahko ponosni, da imamo na svojih tleh skakalnico, ki je postala radi rekordnih skokov svetovno znana. Udeležba na tekmah je bila ogromna. Do 10.000 ljudi se je zbralo, da opazuje te junake zraka. Tekmovali so Jugoslovani, Švicarji, Poljaki in Cehi. Norvežanom pa je bilo zabranjeno tekmovati. To prepoved so dobili od svoje zveze. Najdaljši skok je dosegel Poljak Maruszarsz, ki je skočil 87.5 m. Slovenec Bogo Šramel pa je ta dan postavil nov jugoslovanski rekord z 72 meter-skim skokom. Kljub prepovedi so skakali tudi Norvežani v trening skokih. Najdaljši skok je napravil Norvežan Andersen. Skočil je 95 metrov daleč. Dva dni pred tekmami pa je isti skakalec skočil celo 99 metrov.
Mariborski športni klubi se živahno udejstvujejo. Prednjači pa pred vsemi Maraton. 9. marca je bil prijateljski nastop med Maratonom in SK Svobodo. Pri rokoborbi so se Maratonci kar igrali s Svobodaši. Le v boksu so bili člani Svobode v nadmoči. Maraton je dobil 13 točk, Svoboda pa 7. Dne 30. marca se je ponovno vršila med obema kluboma revanš tekma. Zopet je zmagal Maraton s 14 točkami proti SK Svobodi, ki je dobila 12 točk.
Fantje Slomšckovega okrožja so nameravali prirediti leotšnjo zimo smuške tekme. Toda sneg je predčasno izginil. Zato pa se bo vršil letošnjo jesen gozdni tek na 3 km.
Pripravljajte se na kolesarske izlete. Napravite načrt za peš izlete. Ven v naravo, da spoznate v naravi moč in veličino Stvarnika in pa da spoznate v
polni meri lepoto slovenske zemlje! Izleti naj služijo ne samo razvedrilu, temveč tudi pouku.
Za vse športne informacije Vam je na razpolago Franc Kebrič, Maribor, Koroška 1.
Športni drobiž. V Visokih Tatrah na Čehoslovaškem so se vršile od 13. do 20. februarja mednarodne smučarske tekme, ki jih je priredila mednarodna smučarska organizacija (F. I. S.). Sodelovalo je 13 držav, Italijani pa so izostali. V štafeti 4 X 10 km so zmagali Finci pred Norvežani in Švedi. Naši tekmovalci so na 9 mestu. Pri teku na 18 km je sodelovalo 250 tekmovalcev. Zmagal je Finec Karapin. Od Slovencev sta zasedla Knap 54 mesto, Smolej 56 mesto, ostali 87, 89, 96 in 106 mesto. V skokih, ki so se vršili v najslabšem času ob silnem snežnem metežu je odnesel prvenstvo Norvežan Birger Ruud. Od Slovencev sta tekmovala v tej panogi Novšak, ki je na 51 mestu in Šramel, ki ima 54 mesto. Najlepše pa se je postavil in naravnost vse presenetil Smolej, kateri je v najtežji disciplini tekmovanja v teku na 50 km potolkel Čehe, Poljake, Avstrijce, Romune in Madjare ter si pridobil 10 mesto kot drugi srednjeevropcc. Pred njim je Švicar. Smuk in slalom tekme so se nadaljevale v Murinu (Švica). Od naših tekmovalcev sta zasedla v smuku Heim in Praček 32 in 33 mesto, v slalomu pa 28 in 36 mesto.
Češki Orli bodo nastopili v velikem številu v Pragi ob priliki katoliškega shoda za Čehoslovaško, ki se bo vršil ob istem času, kakor naš jugoslovanski evharistični kongres v Ljubljani. Za to priliko se temeljito pripravljajo.
Črkovna podobnica.
(Natan, Celje; 25 točk.)
► 7. Dopolnilna uganka: V življenju rečeno, zapomni si eno, ko leta zbežijo, norosti skele.
I	joo 2 sX(213)čeče če
Vse uganke prav rešene dajo 145 točk.
Prav so rešili: Jug Franjo (145 točk); Anton Kos (130); Osojnik Maks (80); Ivan Kladenšek (145); Franjo Črnec (25); Angela Pečnik (85); Dekleta iz Rožne doline (90); Joško Makoter (45,; Janko Špes (55); Franc Sodja (80); Cesar Anton (80); Jožef Mlakar (80); Čuček Feliks (55); Martin Mokotar (55).
Izžrebana sta bila: Ivan Kladenšek, Zadobrova 5 pri Celju in Osojnik Maks. pos. sin, Tolsti vrh 28, p. Guštanj.

Šiirirana brzojavka.
(Novak Jos.; 10 točk.)
53, 21, 44, 21, 33, 11,
11, 33, 21, 33, 52, 31,	11.
Krstna imena.
(France, Središče; 20 točk.)
Nikolaj, Polona, Hedviga, Odorik, Paskal, Primož, Priska, Elija, Broni-slava.
Kaj povesta po dve črki iz vsakega imena?
Vse uganke prav rešene dajo 95 točk. Rešitev je poslati do 25. aprila na-s Mirko Geratič, Matibor, Koroška 1. Dva, ki bosta izžrebana, dobita nagrado.
Rešitev ugank v marčni številki »Našega doma«.
1.	Zagoneten račun: Mladost je norost, čez jarek skače, kjer je most.
2.	Enačba: Širite Naš dom!
3.	V i z i t k a : Kmetijsko nadaljevalno šolo.
4.	U g a n k e : 1. denar. 2. februar. 3. narobe.
4. R o ž e : Zoper moč smrti, ni rože na vrti. A. M. S.
6. Konjiček:	Borba za pravo,
upor proti pravu — to sta dve sili, ki gibljeta človeštvo. Aleš Ušeničnik.
Mojim ugankarjem: Ali veste, kaj je to škrat? Poznate mogoče tistar-skega Škrata? Zadnjič je spet vtaknil svoje nagajive prste V moj ugankarski kotiček in-pri »Konjičku« po svoje zmešal figure. Naj se nikdo ne jezi radi tega nad ugankarskim stričkom. Za ušesa primite tiskarskega škrata in mu jih privijte, da bo pomnil — prismoda. — No, zadnjič sem obiskal »Vesele ptičke« iz Kapele. Pričakoval sem, da jih bom našel vse zbrane v toplem gnezdecu. Pa Vam moram zaupati, da so sc vsi tički poženili, le eden sam še čuva gnezdece in vabi — družice. Osamljen Veseli ptiček« mi je ob slovesu obljubil, da sc bo zopet oglasil, ko bodo ozelenele trate in ko bo dobil še k"' sostanovalcev in sostanovalk. — Ugankarski striček ima smolo — česar se prime, vse mu spodleti. Pred kratkim sem kolovratil po svetu in iskal — ljudi. Kakor Diogenes sem blodil ubogi striček sem in tja ter pri belem dnevu — ter‘z laterno — iskal, da bi kje staknil človeka, o katerem bi lahko rekel — ta je mož. Srečal sem mnogo ljudi — male in velike, debele in suhe, uboge in bogate. Še ženske sem srečal objestne in'osate, o katerih se je reklo, da nosijo hlače — a mož je bilo malo, bore malo. To se pravi, mož veliko — a značajev malo! Fantje, kje se naj ubogi ugankarski striček ustavi, da bo našel mnogo značajnih ljudi — fantov in mož? Sporočite mi! <— Kos: Prisrčni »Bog lonaj« za vse, kar si poslal in kar še sledi. — Vsem ugankarjem, pa tudi ugankaricam, da ne bo zamere: Veselo Alelujo in zvrhan koš piru-hov želi ugankarski striček!
Kolinska lovoma d. d. v Ljubljani
Podjetje je Hlo osnovano leta 1909 s teškim kapitalom, vendar je danes last doma.'lh pridobitnih krogov. Tovarna je bila v letu 1922 popolnoma preurejena / modernimi stroji in dopolnjena z novimi stavbami. Proizvaja prvovrstno blago, ki je v vsej naši državi že itak dobro znano, po najnovejšlli pravilih tehnike. Kapaciteta znaša do 180 vagonov letno. Glavni izdelki tovarne so: Kolinska cikorija, Redilna kava. Figova zmes, Sladna kava In Vjfdrova ržena kava. — Kolinski kavni dodatek vsebuje prvovrstne hranljive snovi ter je zaradi tega zelo zdrav in okusen pridatek za kavo. Kvaliteta izdelkov Kolinske tovarne je prvovrstna, o tem ni treba pisali, ker ji vsakdo, ki le enkrat poskusi njeno blago, ostane zvest odjemalec.
VSAK
SLOVENSKI GOSPODAR ZAVARUJE SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE
EDINO LE PRI
mm\i ZAVAROVALNICI
V LJUBLJANI
ZAVARUJE: POŽAR - VLOM - NEZGODE KASKO - JAMSTVO - STEKLO ZVONOVE - ŽIVLJENJE KARITAS
Podruž^Cel|c^Palač^L|udskpposolll.	Gjav^zastopstvot Marlhor, Ložka t»l. 10
Kmjcvni zastopniki v vsaki fari
Izdaja Konzorcij Našega doma. — Urejuje in predstavlja lastnika dr. Meško Josip — Tiska Tiskarna sv. Cirila, predstavnik Albin Hrovatin. — Vsi v Mariboru.