POTRES PRED 75 LETI Letos je minilo 75 let od znanega ljub ljanskega potresa (1895). Tudi v Loki je bilo takrat precej škode. Dopisnik Slo venskega Naroda je 17. aprila poročal o dogodkih v Loki: »V nedeljo zvečer (14. IV., o. p.) ob 11. uri 17 minut prestrašil je silen potres prebivalce našega mesta. Prvi sunek je ti'ajal 7 sekund. Drugi su nek je sledil prvemu čez pol minute, to da bil je krajši, a precej močnejši od pr vega. Do jutra čutilo se je še 16 stre sov, izmej katerih je bil oni okoli četrte ure najmočnejši. Takoj pri prvih dveh sunkih zrušilo se je veliko število dim nikov. Prebivalci so se spočetka zbrali sredi trga, tako da jih raz strehe leteča opeka ni mogla doseči.« Pozneje so se meščani zbrali pod Kam- nitnikom, kjer so zakurili več ognjev. Po leg zgradb v Loki je dosti trpela staro- loška cerkev v Crngrobu, kjer so »padla rebra raz gotiškega svoda v prezbiteriju, pa le na ženski strani, druge škode nima cerkev. Prezbiterij na Planici je na tem, da se zruši.« (Slovenec, 19. IV. 1895.) Umrli so tudi trije otroci, »ker so se tako pre strašili«. (Slovenec 18. IV. 1895.) Poškodovano Loko sta si 18. in 19. aprila ogledala ck. okrajni inženir iz Kra nja Alojzij Muck in loški župan Valen tin Sušnik, ki sta tudi podpisala ogledni zapisnik. Komisija je šla od hiše do hiše in po dala svoje mnenje in napotke. Zanimivi so zapisi poškodb nekaterih javnih zgradb v Loki: Na rotovžu je bilo treba zamenjati več stebrov na hodnikih in podboje vrat. Pri poročali so kar lesene stebre. Potrebno se jim je zdelo utrditi strešni stol in zve- zati dimnik, razpoke v veži pa zamazati. Na sodišču so bile poškodbe v prosto rih davkarije v pritličju in v zemljiški knjigi. Obok v II. nadstropju so ukazali nadomestiti z lesenim stropom. Poškod be lesenih stropov v tej naglici sploh niso utegnili preiskati. V šolski pisarni ni bilo večjih poškodb. Večje poškodbe so bile v risalnici in v nekaterih razredih. Nekaj razredov pa je bilo tako malo poškodovanih, da so popravila odgodili za čas počitnic. V nunski cerkvi so nastale dolge raz poke v prezbiteriju in v ladji. Takojšnje popravilo se jim ni zdelo nujno. Priporo čili so le zamazati razpoke. Ce bi se pa pokazali nadaljnji premiki na oboku, je inženir predlagal, da se cerkev zapre, do kler popravila ne izpeljejo. V samem sa mostanu je bilo več poškodb, predvsem v kapeli in na hodnikih. Vstop v hleve so prepovedali, hlev za govejo živino pa sploh zaprli. Nevaren je bil tudi strop v konjskem hlevu, ki so ga ukazali podreti. V župnišču so se pokazale precejšnje poškodbe. Posebno v II. nadstropju v traktu proti dvorišču je bilo treba teme ljitega popravila. V špitalski cerkvi so nastale tanjše razpoke, počil pa je tudi slavolok. Tudi zidovi so bili delno poškodovani in je inženir predlagal umetnostno-strokovno adaptacijo. Cerkev so začasno zaprli. Ing. Muck si je ogledal tudi privatne hiše in povsod dal svoje mnenje in navodila. V Loki so potrebovali takojšnjo mate rialno pomoč. Svetovalec Lenček je sve toval, naj takoj narede prošnjo za pod poro. Tudi poslanca Globočnika so tele grafsko prosili, naj urgira za pomoč. (Slovenec, 27. IV. 1895) Župan je 24. IV. 1895, s številko dopisa 594 pisal na »Veleslavno ck. okrajno gla varstvo« v Kranj, da je prošnja pač šla instančnim potom: »Zadnji potres napravil je tudi v mestu Skofja Loka na poslopjih zelo veliko škodo. Skoraj je ni hiše, ki ne bi imela večje ali manjše poškodbe, mnogo jih je pa ta ko razpokanih, da so se morali njih pre bivalci preseliti. Nujno je torej treba, da se poškodo vane hiše hitro zopet popravijo; toda po sestnikom manjka denarja, in ker nima občina nobenega imena vrednega premo ženja, tedaj je treba naprositi pomoči od kod drugod. Po površni cenitvi znaša škoda na hi šah tukajšnjega mesta narmanj 50.000 gl. in se o tem na zahtevanje lehko pred ložijo pozneje natančna in detajlirana poročila. Občinski zastop mestne občine Skofja Loka obrača se toraj v tem nesrečnem položaju polno zaupanja na veleslavno ck. okrajno glavarstvo s to nujno in po nižno prošnjo: »Veleslavno ck. okrajno glavarstvo bla govoli naj izprositi za vsled potresa po škodovano mesto Skofja Loka pri visoki ck. vladi pomoči od strani države, in sicer na ta način, da dobijo prizadeti hiš ni posestniki ali izdatno podporo, ali pa da se jim dovolijo potrebna, v večletnih obrokih vračljiva brezobrestna poso jila.« Županstvo mestne občine Skofja Loka dne 24. aprila 1895. V. Sušnik mp.« 271 Samo v Loki je dobilo podporo ali po sojilo ali pa oboje prek 130 prizadetih lastnikov hiš. Za podobčino Zminec se je priglasilo iz Puštala in vseh vasi, ki so spadale takrat k zminški podobčini, prek 80 potrebnih posestnikov. Slovenec z dne 27. IV. piše, da je loška občina dala brezplačno na razpolago ka menje iz mestnega kamnoloma. Pisec je tudi reklamiral, da lahko tudi za Ljub ljančane izdela močne železne vezi gospod Gašper Maher po 26 kr. 1 kg »za Ljub ljančane ostavi jih tudi po tej ceni na tu kajšnji kolodvor. Tudi ima gospod And. Leskovec okoli 700 stotov 3 leta vgaše- nega apna na razpolaganje.« Po potresu so že v ponedeljek 15. IV. 1895 organizirali slovesno zahvalno proce sijo na Hribec. Ljudi je bilo okoli 3000. Zadnji so bili še na placu, prvi pa že na Hribcu. Zaobljubili so se takrat za tri leta (Slovenec, 18. IV. 1895). Tradicija po tresne pobožnosti je ohranjena do danes, le obred je prenesen na velikonočno ne deljo popoldne. (Opomba, kjer vir ni na veden, so podatki z Občinskega arhiva — gradbeno komunalne zadeve.) France Stukl 272