133. Trst, v ponedeljek 13. maja »912 Tečaj XXXV si IZHAJA VSAK DAN J*^ ob .ipieljth In praznikih ob 5., ah ponedeljkih efc 9. rjutraj. Fopsmlćue Atei. se prodajajo po 3 nvfi. (6 gtot.) v mnogik Vol-vkarnah v Trstu in okolici. Gorici, Kranju, Št. Petru, Postojni, Sežani, Nabrežini. Sv. Luciji, Tolminu, Ajdovščini, Dornbergu itd. Zastarele Ster. po 5 nvi. (10 stok.) 0>«I_A3I 8E RAČUNAJO NA MILIMETRE v SirokostJ 1 kolone. CENE: Trgovinski in obrtni oglasi po & »t. inwi. p*mrtn:ce, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov po tO sfc. mm. Za ogla.se v tekstu lista do 5 vr3t 20 K, vsaka iwialjna vrsta K 2. Mali oglasi po 4 Btot. beseda, naj-aanj pa 40stot. Oglase sprejema Inseratni oddelek uprav* ..Jviinosti". — Plačuje se Izključno le upravi „Edinosti". Plačljivo In toZljiv« v Trstu. Glasilo političnega društva „Edinost** zi Primorsko. „ V l^MMtfi jt mmtr NAROČNINA ZNAŠA «a celo tete 2a k, pol leta 13 K, 3 mesece OK; u m ročb« brez doposlaa« a i rečni ne. 8« oprava n« or.ra ■fto'im mm. a*d«ljaka ls«*aj« ,.SDI*OSTI" *t*Ji« i wm ••le !•«• Krn S-ao, *• p»l l«t» Kres I CO. T* dopisi naj ->e pošiljajo a* uredništvo list*. Ne?r»**«r ▼ana pmm» •• »e sprejema}« 1» rekapit! se re vračaj*. Karoćnino oglas« in reklamacijo ja pošiljati na upravo l i «6* UREDNIŠTVO : »Roa Giorgio Galattl 2f> (Naređirt dro*, tn odgov.-rni urediik &TEFA.N llODINA. konzorcij lix*» .Edinost". - Natisnila Tiskarna vptaana aadruga z omejenim poroštvom t Traka. Giorgio Gaiatti 4tev. 20. *ottiio-l»r»i»H*liw! račun Štev. 841-652. TELFFOn f> n-5? ... . .T . — BRZOJfiUNE UE5TI. Hjolmsko vprašanje. Burne demonstracije proti Rusiji v Lvovu. LVOV 12. (I v.) Včeraj zvečer so se tukaj dovršile velikanske, naravnost hrupne protiruske demonstracije zaradi hjolmskega vprašanja. Dogolili so se krvavi spopadi s policijo, ki je na demonstrante vrtoglavo streljala. Ottolu 8. zvečer se je zbrala lvovska akademična mladina, dijaki in dijakinje, na trgu pred Mickiewiczevim spomenikom. Hottla je akademična mladina priredti impozanten protestni shod proti ukrepom ruske dume zaradi hjolmske gubernije, katero gubernijo je po svojem zadnjem sklepu proglasila za samostojno in od Poljske-ruike neodvisno pokrajino. Ta protestni shod akademične mladine naj bi tudi odmeval v daljni Petrograd. Zato je mladina priredila za ta manifestacijski shod poljske samostojnosti najobširnejši protestni program. Pred impozantnim in monumentalnim Mickiewiczevim spomenikom je najpreje govoril v znak protesta proti sklepu ruske dume urednik Domsky in za njim pravnik Lovrenstein, brat državnega poslanca istega imena. Oba govornika sta odločno protestirala proti »a* molastni odtegnitvi hjolmske gubernije od kraljevstva Polj s ko-ruskega. Ta protestni shod je povsem mirno potekel, ker se policija, ki je tekom zborovanja ls od daleč sledila, ni hotela in smela vmešavati v tok razprave protestnega shoda. Po končanem zborovanju je poljsko vseučiiiško dijaštvo priredilo obhod po mestu. Udeleženci tega protestnega shoda, po večini dijaki in dijakinje, so se po končanem shodu sklopili v trdno povorko. Na čelu sprevoda so demonstranti nosili poljsko zastavo z napisom : „Živela neodvisnost kraljevstva Poljskega". Poleg poljske zastave so nosili tudi Črno zastavo v znak sožalja ruskim Poljakom. Demonstrativni obhod, ki je začetkoma štel samo okrog iooo dijakov in dijakinj, je po ulicah po malem narasel v 10.000 demonstrantov. Demonstranti so se morali ukloniti brutalni policijski sili, skušali pa so priti v glavno Potocky-evo ulico, da bi tako prišli pred tukajšnji ruski konzulat. Hiša tega konzulata pa je bila pravočasno od vsth strani zastražena s primernimi policijskimi silami. Vse ulične dohode k konzulatu je policijska oblast zaprla z močnimi varnostnimi stražami. Zaradi tega je prišlo med vzbunjeno množico in policijo do prvih krvavih spopadov. Množica je metala na policijo kamenje. Bombardma je bil tako gost in energičen, da je na licu mesta obležalo! trinajst policajev več ali manj težko ranjenih. Zaradi gostega bombardiranja s kamenjem je postala policija popolnoma brez glave. Policija na konjih je brezmiselno udrla med demonstrante. Policijski konji so mnogo demonstrantov težko pohodili in ranili. Ker «2 demonstranti nikakor ni >o hoteli j umakniti brutalni sili konjeniške policije, J je prijela pehotna policija za s^oje sablje in začela udrihati po demonstrantih. Žrtve. Zaradi tega nastopa policije je postala množica divja, vznemirjena in nervozna. Silni naskok policije je množico popolnoma zbegal in razburil. Policijskemu napadu se niso mogle prve vrste • demonstrantov takoj izogniti in je padlo ! pod meči policije na tla mnogo demonstrantov več ali manj težko ranjenih. Kakor so zamogli sedaj v pozni uri ' ponoči ugotoviti, je bilo pri tej policijski ! ataki osem demonstrantov težko ranjenih. : Med njimi: i Nekemu tehniku je bilo Izbito oko, drugemu tehniku so bila kolena razcepljena. Nekemu tretjemu demonstrantu je bila desna dlan odsekana. V akciji so bili trije ambulančni vozovi, ki so pobirali več ali manj ranjene demonstrante. Ljudstva se je polastilo splošno ogorčenje zaradi tega brutalnega nastopa policije. Kcnec demonstracij. Demonstracije so trajale pozno v noč in še le po polnoči je nastal popolen, neskaljen mir po lvovskih ulicah. Oddelek demonstrantov pa je prišel tudi pred uredništvo rusofilskega dnevnika „Pritkarpatskaja Rus". Nekateri demonstranti so udrli v uredniške lokale, demolirali mobilije in razbili okna. Konkurz milanske tvrdke. MILAN 12 (Izv.) Tukajšnja veletrgovina z bombažem Behna A Co. je morala zaradi vojne napo vrdati konkurz. Paiiva znašajo poldrugi miljon lir. Stroški vojne. RIM 12. (Izv.) Vlada je vzela v pokritje vojnih stroškov nad*ljnih 35 milijonov iz državnega zaklada. Dosedanji stroški italijanske ekspedicije v Tripolitanijo znašajo 240 miljonov lir. PODLISTEK Vitez iz Rdeče biše. (Le chevalier de Maison ftouge). 90 Koman It, časov francoske revolucije. — Spisal Aleksander Dumas star. „Dobro", je dejal stavbinski mojster in nadaljeval računajoč: „Dvanajst in štiri je šestnajst in osem je štiriindvajset: deljeno s šestimi, ostaja štiri, torej je polovica ; tako je, imam že mesto, in če sem se zmotil le za čevelj, recite mi, da sem tepec". Stavbinski mojster je izgovoril te besede z gotovostjo, ki je občana Teodorja kako prestrašila, da je postal mrzel kot led. Santerre si je ogledoval načrt z nekim spoštovanjem; videlo se mu je, da ga občuduje tembolj, čimmanj ga je razumel. Stavbinski mojster je vzel mero, nekaj časa štel in je, ko je navidezno dobro preračunal razdalje, udaril na neko ploščo. Plošča je bila ravno ona, na katero je bil tako besno udarjal občan Teodor." „Tukaj je, občan general", je dejal stavbinski mojster. „Ali meniš, občan Girand?" Vročina. DUNAJ 12. (Izv.) Tukaj je bila danes neznosna vročina. Temperatura je opoldne dosegla 32 stop. C. PRAGA 12. (Izv.) Temperatura je znašala okrog poldne 30 stop. C, Zvečer je nastal silen lijak. Naši dež. poslanci pred svojimi volila Kakor je bilo v »Edinosti« naznanjeno, je politično društvo »Eiinostc sklicalo za včeraj dva javna shoda, enega v Rocolu in drugega na Prošek, na katerih shodih so naši poslanci poročali o svojem delovanju v mestnem svetu oziroma v deželnem zboru tržaškem. Oba shoda sta sta bila lepo obiskana in zborovalci so sledili z zanimanjem izvajanjam svojih zastopnikov, kar dokazuje, da se naše ljud stvo živo zanima za javna vprašanja. V naslednjem podajemo kratki poročili o obeh shodih: Shod v Rocolu je otvoril v imenu političnega društva deželni poslanec dr. S 1 a v i kf ki je poudarjal, da so slovenski deželni poslanci prvi, ki poročajo svojim volilcem o svojem delovanju. Sicer pa je volilcem itak znano delovanje deželnega zbora, oziroma mest nega sveta, vendar pa je dobro, da se iz-pregovori beseda o tem delovanju in začrta pot za bodočnost. Govoreč o sestavi mestnega občinskega sveta, je poudarjal govornik, da so slovenski kandidati zmagali z 12 glasovi na celi črti v okolici, dočim pa so socijalni demokrati, večinoma le s slovensko narodno pomočjo pridobili 10 glasov, ostalo pa je italijanskoliberaino, torej 68 glasov. Delo slovenskih deželnih poslancev je bilo narodno: šlo je za to, da se ohrani in obrani slovenski značaj tržaške okolice. Ce se v mestu niso dosegli še taki uspehi, kakoršnih bi bilo želeti, se vendar je delo lepo zastavilo in uspehi bodo vedno lepši, kajti minuli so časi, da bi se Slovenci v Trstu poitaljančevali. Kdor je v Trstu Slovenec, ostane Slovenec in ne množi več vrst naših narodnih nasprotnikov. Tako prav gotovo ostane tudi v bodočnosti. Pokazalo se je to tudi pri zadnjih volitvah, zlasti v mestu, kjer je zmagal le tisti, za katerega smo se odločili Slovenci, ki smo dovolj močni, ker imamo ne samo delavstvo, temveč tudi uradništvo, obrtništvo, trgovstvo, inteligenco, kapital. Stališče slovenskih poslancev je pred vsem slovensko narodno stališče. Ne zanemarjajo gospodarskih in kulturnih vprašanj, stoje na strogo demokratičnem stališču, ki pa se vendar ne strinja z onim „minimalnim" socialnodemokratičnim programom, po katerem delujejo socialni demokrati v mestnem občinskem svetu. Poleg socijalUtov hočejo tekmovati tudi italijanski liberalci s svojim programom za „male ljudi", a prvi in drugi so v tem zelo neodkritosrčni. Glede na socijalne demokrate pripominja govornik, da je v narodnem oziru njihova pravičnost večkrat zelo nepravična, velikokrat so vzlic najjasnejšemu položaju odločili za Italijane. Za zgled navaja govornik glasovanje o podpori za „Lego nazionale", kjer so socijalisti glasovali za .Lego", ne pa za našo „Družbo sv. Cirila in Metoda". Slovenska delegacija v tržaškem mestnem svetu je vedno povzdigala svoj glas, kadar je bilo treba braniti pravice slovenskega rodu in jezika, je pa tudi večkrat previdno molčala ; dosegla pa je s svojo previdno taktiko gotovo to, da jo italijanska večina upošteva, da ima, vsaj v gotovih ozirih strah pred njo. V nadaljnem je pojasnjeval govornik sestavo in delovanje deželnega, oziroma mestnega odbora, v katerem je vedno tudi zastopana opozicija, slovenska in socijalno-demokratična. Povsod so zastopani slovenski zastopniki, edino le ne v upravnem odboru mestne plinarne, kamor pa bo sčasoma prišel tudi zastopnik slovenskih volilcev. Ce se govori o delovanju mestnega sveta v splošnem je treba reči, da se je pač mnogo delalo, pač pa malo storilo. Tek vsega delovanja je silno počasen. 1 Zlasti malo se je storilo za okolico. Kveč-1 jemu so razširili kako cesto, napravili razsvetljavo in napeljali vodo. Po dolgih letih se je dosegla tudi gropajska šola, ni pa se posrečila šola [pri Sv. Mar. Magdaleni Spodnji vzlic najboljši utemeljitvi. Nič bolje kakor okolici se ne godi tudi mestu. Tako n. pr. nima mesto dovoljno vode, kar bo lahko imelo v gotovih slučajih najhujše posledice. Trst nima nikake kanalizacije, Trst stoji na kupu gnusobe. Umrljivost je v Tr;tu večja, nego v vsakem drugem avstrijskem mestu. Načrt kanalizacije, ki je stal tisoče in tisoče, ima pač Tr>t, toda kanalizacije ni Občan za okencem se je izpozabil tako daleč, da se je s pestjo močno udaril po stegnu in zamrmral zamolklo. „Gotov |sem svoje stvari", je odvrnil Girand, „in vaš ogled v zvezi z mojim poročilom dokaze konventu, da se nisem motil. Da, občan general", je nadaljeval stavbinski mojster s povdarkom, „ta plošča se nam odpira nad podzemskim hodnikom, ki leži pod zaporom vdove Kapet in sega do pisarne. Vzdignimo ploščo, stopite z menoj v hodnik, in dokažem Vam, da bi bila lahko dva moža, da, celo eden, tekom ene same noči odvela vdovo Kapet, ne da bi kdo česa slutil". Mrmranje, izražajoče strah in občudovanje, ki so je povzročile besede stavbin-skega mojstra, je spreletelo vso skupino in se zgubilo pri ušesih občana Teodorja, ki se je zdel izpremenjen v kip. „Kakšni nevarnosti smo bili izpostavljeni-, je dejal Girand. „No, z ograjo, ki jo postavim v hodniku, rešim domovino". „Oh, občan Girand", je vzkliknil Santerre, „tvoja misel je vzvišena". „Vrag naj te zmoti, trikratni tepec!" je mrmral patriot s podvojeno besnostjo. „Sedaj vzdigni ploščo", je dejal stavbinski mojster občanu Grakhu, ki je imel razen svetilke še vzdigalko. Občan Grakh se je lotil dela in v par hipih dvignil ploščo. Zazijal jim je globok hram s stopnji-ščem, ki je segalo v globočino; v nos jim je udaril zaduhel zrak, gost, kakor para. „Zopet ponesrečen poskus", je zamrmral občan Teodor. „Ob, nebesa torej nočejo, da bi pobegnila, na njej leži prokletstvo !" XXXVII. Občan Grakh. Skupina treh mož je ostala trenotek nepremična ob vhodu podzemskega hodnika, medtem, ko je molil ključar v odprtino svetilko, ki pa ni zamogla razsvetliti glo-bočine. Stavbinski mojster je triumfiral. „No?" je dejal po nekolikih sekundah. „Pri moji veri, da", je odvrnil Santerre, „tu se nahaja podzemski hodnik, v tem ni dvoma, vedeti moramo še, kam vodi". „Na, dobro, stopi dol, občan Richard, in videl boš na lastne oči, da sem govoril resnico". „Lahko storimo kaj boljšega, nego da stopimo tja dol", je odvrnil ključar. „Vrnemo se s teboj in generalom v ječo. Tam dvigneš ploščo pod pečjo, in videli bomo." „Dobro, pojdimo", je dejal Santerre. „Toda pazi", je dejal stavbinski mojster, „odstranjena plošča zna vzbuditi komu kako misel". „Kdo za vraga naj bi prišel ob tej uri sem ?", je dejal Santerre. „Sicer je dvorana prazna, in zadostovalo bo, če pustimo tukaj Grakha", je dejal Richard. „Ostani tu, občan Grakh, mi pridemo po te od druge strani podzemskega hodnika". „Dobro", je dejal Grakh. „Ali si oborožen?" je vprašal Santerre. „Imam meč in železen drog, občan general". „Izborno, le pridno stoj na straži. V desetih minutah smo zopet pri tebi". In odšli so vsi trije. Ključarjev hlapec je videl, kako so odhajali ; ko je postalo navidezno vse tiho in samotno, je postavil svetilko na tla, spustil svoji nogi v odprtino podzemskega hodnika in se zasanjal. Naenkrat, ko je bil najbolj zaglobljen v svoje sanjarenje, je začutil, kako mu je nekdo položil roko na ramo. Ozrl se je, ugledal neko neznano postavo in hotel za-kričati, toda v istem hipu mu je neka roka položila na čelo ledenomrzlo pištolo. (Pride še). V Tišin, dre 13. maja 1912 in ti i. Niti za korak naprej ni tudi prišlo j ircba, da se ne borimo vprašanje Starega meaia, Stanovanjsko ce^te itd., temveč da vprašanje je nerešeno. Mesto se ne more razširiti, ker ni nikakih komunikacijskih sredstev z najbližjo okolico. Mili oni posojila za to, a izvedenega nič, vse je le na papirju. Vse, kar so fielali, so delali le na šolskem polju, rajpogubonosncjša politika za nas Slovence. Nad en mtljon kron žrtvuje občina za srednje šolstvo, ko bi večino vsega tega morala prevzeti država, čerr-ur Fpa se naši Italijani branijo na vse kriplje, ker hočejo vzgoje vati mladino v svojem duhu. Samo v enem letu so proračunali okrog treh milijonov za šolske zgradbe. In vzlic temu je še premalo Šol, ker so šole prenapolnjene. Pa če vlada res prevzame italijanske srednje šole v svojo oskrbo, potem smemo zahtcvatr.tudi mi Slovenci zase slovenske srednje šole. Rocol inKjadin nimata svoje Iju dike mančičevi napadi ne ugajajo. Poudarjal je, šole: treba bo torej poskrbeti za to, da da je župan dr. Valerio osebno poštenjak, le za vodnjake, se borimo za višjo izobrazbo. — Zato treba, da dobi tudi okolica meščanske, obrtne in srednje šale, kakor jih že ima mesto. Treba da se zavedamo, da smo del naroda, ki bo živel čez nas in da smo dolžni ohraniti temu narodu to pozicijo, za katero nas zavida;o mnogi močneji narodi. ICo bodete zopet poklicani, da izbirate zastopnike, izvolite kogar hočete, pošljite nas domov — tako , je zaključil govornik — ali izvolite može, ki bodo stremili za nekaj višji m. (Živahno odobrovanje). Posl. g. G o r i u p je tu odstopil predsedstvo g. dr. Wilfanu. G, Križraančič je govoril o la- A ških in turških vojskah, napadal vlado, Italijane, socijaliste itd. Posebno je vzel na piko župana dra. Valeria. Posl. G o r i u p je rekel, da mu Križ- jo dobita. Slovenski poslanci se bodo živo zavzeli za to stvar. Za mesto seveda Italijani nočejo priznati Slovencem ljudske šole vzlic temu, da je na samih Cirilmetodovih šolah nad 1500 šolskih otrok in na vseh drugih šolah gotovo polovica. Upati pa je, da končno vendar vlada stori svojo dolžnost in prisili občino, da ustanovi šole za nas Slovence. V nadaijnem je govornik omenil zanimivo dejstvo, da se je dogodilo, da se je vlada obrnila na deželni odbor z vprašanjem, ali želi sklicanje deželnega zbora, UMETNI ZOBJE Plombiranje zobov. fatiira^e zobov brez = vsake bolečine = Dr J. Čermšk V. Tuscher zobozdravnik konces. zobni tehnik - TRST »• ulica dolla Caserma št. 13, II. n. Prodajaln, ur in dragocenosti vrs. ti"* V &K p ra ki je šel okolici vedno na roko v gospo-spodarskih vprašanjih. Ako zahtevamo od Italijanov, da morajo nas speštovati, moramo tudi mi njih spoštovati. Renegate zani-čujmo — je rekel govornik — a spoštuj- j ^ mo Italijane, ki se bore za svoj narod. j Tp Govornik je prešel potem na v p r a- j fc šanje vodovoda za tržaško m e- > sto. On — govornik — je bil proti na- j črtu, da bi se napeljalo vodo od Timava. [ Bil je proti temu načrtu Že zato, ker je ; knez Turn-Taxis zahteval preveč za do- j tično zemljišče in se je hotel okoristiti z j zadrego občine. Sedaj pa uvideva tudi go- (ex drug Drago! t na Vekjeta) Cofso Ste®.* Bogati izbor zlstaaine, Erehrnine, dragocenosti in žepnih ur, Knpaje iu menja staro i,iato in tudi srebro z noviiui pr-idmeti. — Sprejema naročbe in popravJia vsakovrstne ćrebrnine, zlatanine, kaker tudi iepne nrs DELO SOLIDNO. CENE ZMERNE* 3E i jm m Trst, Plazza Carlo Soldonl št. 2, Pijače naravne prve vrste. Časopisi ln ilustracije. POSTREŽBA TOČNA. Za obilen obir.k se najtopiejc priporoča FRANJO MARIKŠEK. J L II in da je deželni odbor odgovoril, da nejvornik, da ni druge poti, ker na vodovod iz : [S ž^li sklicanja, ker nima ničesar priprav- j Reke ni misliti. Zato bi poslanci želeli do-$ Ijenega za zasedanje. Sploh temeljito pri- znati tozadevno mnenje volilcev, da bodo < pravljen ni bil deželni odbor za deželno- znali, kako stališče jim je zavzeti v tem j zbor=ko zasedanje nikdar, vzlic temu, da j vprašanju. Enako je tudi glede obrežne ; AuTOMGBiL! je Trst tako potreben novih zakono v, i ceste iz Trsta v Tržič. Ali naj se poslanci J HaJvečJa tvora sveta, tadohvule letno 40-000 vu kakor šolskega, zimljeknjižnjega in drugih, j postavijo za ali proti cesti P Ker so doma- i FORD 1911 kjer pa povsod hočejo uveljaviti edino le svoje italijanstvo, v*led česar ne more stvar dalje. Zaključil je govornik s tem, da je treba vztrajati v nadaijnem resnem delu. Napredek je sicer počasen, toda trajen, in treba je le smotrenega dela, da bo j tem, da pride vprašanje obrežne ceste se-naša slovenska stvar tudi nadalje tako i daj v razpravo in je torej potrebno, da kur jih obatojl. - GENEBALNI SASTOPNIK čini zemljišča ob obrežju že večinoma ____ prodali, bi oni od te ceste ne imeli dosti J ARj-fON SKERL , TRST dobičk*. Govornik omenja, da je dosegel ^ ^^ ^ v mestnem odboru, da se V slučaju grad- j yej|ka oantralna garago, ulica dsl Bsobl 16, voc&i ulica Bosofcjtls nje te obrežne ceste zgradi vozna cesta iz J jelefob 2247. - stock pneum goodbich faaerikanik«) Automobili ca pcaodo po 3moral ceni. Varvtvo la vadrisranje aftoaioblloT. — — So"dni poatrnib* Prošeka do morja. Govornik omenja po- lepo napredovala, kakor je doslej. poslanci dobe od volilcev direktive, kako Oglasilo se je nato več zborovalcev, j jim je postopati. ki so razpravljali o raznih domačih stvareh, pri čemer je g. dr. Slavik poudarjal, naj se pač volilci v vseh svojih potrebah obračajo na svoje poslance, na kar se je shod zaključil. Shod na Prošeku je otvoril dež. poslanec Alojzij G ori up, ki je pozdravil zborovalce, se iim zahvalil na lepi udeležbi, pojasnil na kratko namen sheda, ter potem podal besedo dež. posl. dru. Wiifanu. Dr. Wilfan je omenjal, da imajo volilci pravico zahtevati od svojih poslancem, da iim polagajo račun, katerega so jim ti dolžni dajati. Ce prihajajo poslanci med volilce, to ni nikaka usiljivost, niti baha-rija. Poslanec ne zastopa svoje lastne koristi svojih volilcev, temveč zato pa njih poročanje o delovanju ni baharija, temveč Za besedo se je oglasil g. Križraančič, da bi odgovoril posl. gosp. Goriupu. G. dr. W i 1 f a n : Prosim g. Križman-čič, vi ste začeli razpravljati o stvari, ki ni na dnevnem redu. Na dnevnem redu je poročilo dež. poslancev. Vprašanje tržaškega vodovoda in obrežne "ceste je zelo važno. Prosi, da, če ima kdo kak zrel predlog, naj se oglasi, ako ne, naj se o stvari razmišlja in napravi poslancem tozadevne želje in predloge. Omenja, da pri nas politični boji Še niso zadobili tolike oblike, kakor na Angleškem, kjer se spoštuje tudi političnega nasprotnika. Gosp. K.rižmančič se je o tržaškem županu izrazil precej trdo. Župan je osebno zares zelo ljubeznjiv, a on je eksponent svoje stranke in zato on kot župan ne postopa tako, kot bi moral po- v Zakaj naj rabimo samo „Osramove" svetilke? 1. „Osramove" svetilke posedujejo potegnjeno svetilno žico, imajo zato več odporne sile kot svetilke s kovinasto žico z zastarelo brizgano svetilno žico. 2. „Osrarnove" svetilke prihranijo v nezmanjšani meri 70 °/e toka. 3. „Osramova" svetilka daja čudežno belo in prijetno svetlobo. 4. Vsaka pristna „Osramova" svetilka mora nositi napis „Os-ram". Kdor skrbno pazi na to, * } se obvaruje izdelkov, ki nimajo ničesar opraviti z „Osramom". Dobim se povsod! Družba 0 sram ovih svetilk z. o z. Dunaj. - POZABITE o priliki potovanja na vsesekolski zlet v Prago zavarovati se a) proti nezgodam in poškod- bam na železnici, b) proti nezgodam sploh, c) proti tatvini z ulomom v vašem stanovanju ^ pri edini Češki delniški zavarovalni družbi te vrste „Fatna" w Firagi Na vprašanja odgovarja poštno-obratno in brezplačno Generalni zastop „pairia" y trsta via Tor San piero 12. Za direktna zavarovanja posebne ugodnosti. Ur. Pecnik (PETSCHNJGG) £rst, via S. Caterina štev. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezni: 8 — 9 & 2 — 3 in Specijalist za kožne in - - vodne (spolne) bolezni : 11 Vi — 1. Edina slow&£isfca ne a ANTON REPEHSER, Trst, Ul. Cedile 9 Izdeluje vsakovrstna knjigoveSka priprosta in fina dela StZT PO KONKURENČNIH CENAH. ZJILOGJI PflLfUUINSKEffl VINI (lastni pridelek iz Jesenio pri Omiiu) SM Fi3:p Es7as*5Š©W2Č - Trst ulica Vatdirivo št. 17. — Telefon št. 14-05. ■■■' Prodaja na drobno in na debato. ■---u aOSTFLNE: „Ali* Adrla", ulica Nuova St. II la .Ai fratelti dalmati, ulica Zudecche St. 3, ▼ katarfii — toči svoja vina L vrste. — ■ r J ZALOGA TOVARNIŠKEGA POHIŠTVA R. Blaha - TRST ULICA CASERMA ŠT. 4. TELEFON 16-31. PREJ „MIZARSKA ZADRUGA V SOLKANU" POPOLNE UREDBE ZA HOTELE, PENZIJB, GOSTILNE IN KAVARNE. POHIŠTVO PO VSAKOVRSTNIH CENAH. SPECIJALITETA : DIVANO POSTELJA („SPAVM PATENT-') OD GLASOVITE - TVORNICE JACKEL Z DUNAJA — I «ea«Bggsg8gz3aaE3aBMi»uiii m r U vv >: -; v/ ». I Moja stara izkušnja je ia ostane, da je za odpravo poletnih rabe s spričevali o jezikovni kvalifikaciji ljudij, ki v resnici ne znajo našega jezika, s čemer se dela velika škoda naši šoli in našemu učiteljstvu posebno v obmejnih pokrajinah, kjer je ravno šola najhujše orožje boju narodnih nasprotnikov proti naši narodnosti. Avktor navaja nekaj takih klasičnih vzgledov tudi z našega tržaškega ozemlja ter zahteva, da pri aprobiranjn kandidatov za kak učni jezik bi morali biti izključeni politiški vplivi. Taki slučaji — pravi — se ponavljajo večkrat glede laščine, kakor tudi glede nemščine. Drugače pa se godi Lahom in Nemcem, ki polagajo izpite iz slovenščine. Slavni Peerz je le na podlagi izpita iz slovenščine dosegel mesto profesorja v Ljubljani, a znano je, da je mož slovenščine prav malo zmožen: a komisar, znan slovenski pedagog, je hotel biti dober Človek. Na Tržaškem služi kot voditelj slovenske Šole laški pesnik, ki zna tako dobro slovenski, da je na vprašanjet iz kakšne moke se dela na Kranjskem kruh odgovoril: %lz moke od pšenice". Neki drug laški učitelj je Šel delat izpit iz slovenskega učnega jezika na podlagi enomesečnega bivanja „a Stein in Carnio-lia" (v Kamniku na Kranjskem), Če je tak mehurčkov kakor tudi \ svrho dosege in ohranitve laški učitelj, ki govori jezik tako kakor nežne, mehke kože in bele polti najboljše svetovno branjevka „to je botega od življenja« (= znano m,l° ,z «»JJ«vega mleka steckcnpferd, , . , . . . . , ,*., . , zntrnke „Steckenpferd", Bergmann & Co., DeSin prodajalmca jestvin), dobil izpričevalo za (Tet8chen) na ^ Eomad po B0 vin s3 đobiva v slovenski učni jezik, ga tržaški ma- iekarnah> mirodilnicah, psifemerijfch in dragih trgo-gistrat v prvi priliki imenuje vinah. Kavno tako se je obnesla Bergmannova lili-voditeljem slovenske šole. In za- jina krema „Manera" za ohranitev nežnih be'ih daa-konitega leka zoper tako imenovanje, akih rok; v tobah Po 70 vin, ae dobiva povsod. In če se posreči nekaterim, začnejo gospoda na tržaškem magistratu izvajati načrt laškega učiteljskega društva, to je dajali bodo denarne podpore (kar že deloma delajo) onim laškim učiteljem, ki obljubijo polagati izpit iz slovenščine ter jih bodo o priliki imenovali na slovenske okoliške šole na Tržaškem ne le kot voditelje, ampak tudi kot .učitelje. In potem se bo kmalu videlo, kaj bo iz tega. Zato opozarjamo člane izpitnih komisij po Slovenskem, naj nikar ne pardoni- • rajo laških in nemških učiteljev pri izpitih iz slovenščine. Će bodo strogo nepristransko postopali, ne položi slovenskega izpita noben laški učitelj, ker mi dobro poznamo ' Plača P° dogovoru, ne izpod K 3000. .......» ^ . , . Zahteva se poznanje 1 slovanskih jezikov. njih jezikovno zmožnost in nadarjenost. Imeti mQra £armac'evtisko omaro. Lah se sploh jako težavno uči drugih je- ; „ . r .. , .. , r ... . . Za informacije se je obrniti na gla- zikov, primorski učitelj pa še težje, ker se varstvo občine Roč v Istri. kot dijak uči edino le laščine in z njo O priliki birme!! Velik izbor zlatih, srebrnih in kovinastih ur. Zla'e verižice, ovratni okraski, obeski, uhani, prstani, zapestnice itd. itd. Solidna postrežba. Vse po absolutno konkurenčnih cenah pri BOOOKIL FINO ^ ulica Vlncenzo Bellinl 13 (oasproll cirkve tv. sv. Antona) Čevlji 253, birmat2CO in botre barvani in čraf najraznovrstnejših krojev in kož, ličnega dela, iz najboljšega blaga, ^ ter trpežni čevlji za delo se doba v prodajalnah Čevljarske zadruge V Mirnu pri Gorici v TKSTU, Via Barriera Feechla 38 in Via del Kettorl I, t G0KIC1, 11a Starem trga 1. —V SPLITU, ul. Star. suda 314. V zalogah vedno sveže blago. 1 u TRATTORIA „AlFAntica Pompir Trst, Piazza Carlo Goldoni 4 Priporoča se glavnemu občinstvu. - Toči ee izvrstno vino: teran, iatrako, furlansko in belo. Steinfeldako pivo. Domača kuhinja ■ racnovrstnimi mrzlimi in gorkiml Je-lili. — Za obilen oblek se toplo priporoča FRANJO MARIN ŠE K. Občina Reč v Istri — išče — občinskega zdravnika *) Statistični pregled za pričetek 1. 1011-12 je objavil odredbenik naučnega ministrstva št. 1 z dne 1. januarja 1912. Na podlagi teh podatkov je stanje srednjih šol v Avstriji v tekočem šolskem letu sledeče: Vseh gimnazij je 316 ; med temi 20 malih gimnazij. 2 štirirazredni realni gimnaziji, 4 male realne gimnazije. 218 velikih gimnazij, 4 realne in velike gimnazije, 2 veliki realni gimnaziji ^starega tipa), (J2 osemrazrednih realnih gimnazij (tipa A) in 4 reformne realne gimnazije (tipa B). Potemtakem je poskočilo skupno število gimnazij od lani do letos za 20 zavodov; prirastek 8-razr. realnih gimnazij je 15 zavodov, reformnih realnih gimnazij 2 zavoda. — V presnavljanju v 8-razr. realne gimnazije je 33 gimnazij in 3 realke; razun tega se nadaljujejo realne paralelke na 7 gimnazijah ; v reformno realno gimnazijo se presnavljata 2 realki, v realno gimnazijo dečinskega tipa pa 1 gimnazija. J. W. Domače vesti. i Ve iko narodno slavje prirede prihodnjo nedeljo, dne 10. t. m. rodoljubi v Sv. Križu. Več jutri! Jezikovna kval fikacija učiteljev Pod na- j slovom „Nekaj o naših izpitih" prinaša zadnji # Učiteljski Tovariš" jako umesten članek, ki opozarja, na grde in drzne zlo- sovraštva do vsega slovansktga. Kdo Izz va? Neposredno pred prvim majem sta glasili tržaške „liberalne" stranke objavili članke, v katerih sta med vrstami pozivali druhal, naj prepreH Slovencem nastope na ulicah. Govorile sti, da S . o venci hočejo demonstrirati in izzivati laški Trst — kar naj bi se zabranilo v imenu 2000-letne liberalne — kulture! Tudi so ti „liberalci" poživljali vlado in redarstvo (avatrijako! ! !), naj Slovencem zabrani nastop na „laških** ulicah tržaških! Toliko je „liberalno" novinstvo lahonsko storilo, da obvaruje Trst — pred slovensko poplavo. Seveda so ti klici po napadih in po policiji ostali brezuspešni in da se Slovenci niso ustrašili obupnih groženj bratcev lahonČkov. Javno se torej sinovi dedne kulture ne upajo nastopati proti nam, tudi ako jih na to prigovarjata „Pie-c.lo* in „Iadipendente" ; zato pa ne morejo mirovati na raznih potovanjih, kjer se nahajajo v kakem železniškem vozu v ve- Prednost čini. Brezobzirno žalijo Slovence, ako se ti zadnji puščajo žaliti, kar se — žal, le prepogosto dogaja. Celo na Krasu in v Vipavi te drznejo ti sinovi 2000-letne kulture žaliti domače prebivalstvo ! Posebno, ko imajo naši lahončki par čas slovenskega vinca v želodcu, pozabljajo na d>lžooit dostojnega vedenja in spoštovanja do dobrih in gostoljubnih l udi, med katerimi se nemoteno zabavajo ! Naše ljudstvo spoštuje goste in jim gre na roko, kjer in kakor more, kar je popolnoma prav. Ako pa ljudje, ki prihajajo med nas, zlorabljajo našo gostoljubnost in naB, v zahvalo, ta. to še žalijo, potem pa taki ljudje zaslužujejo da jim pokažemo — vrata. Spoštujte vseh in jim po možnosti strezite! Ne puščajte pa, da vas žalijo in izzivajo! Toliko ne zahteva gostoljubnost! Odborov* seja Matice Slovenske doe 2 maja 1912. Predsepnik se spominja pokoj-nega pisatelja dr. Janeza Mencingerja, pokojnega odbornika in pisatelja dr. Jakoba S&eta in pokojnega člana zemljepisnega odseka, dra. ANTON BARUCCA MIZARSKI MOJSTER Trst, ulici San francesco 9'jflssisi 2 Specijalist aa popravljanje roulet na oknih. Na ieljo ee menjajo pasovi In zmetl. Jamči zrn popolne delo ia se ae bo|l konkurence. oo©©©o©©©©o©c ooo Odvetniškega koncipijenta sprejme t^koj dr. Feliks Kovačić odvetnik v Trotu. Znanje italijanskega jezika je potrebno. imajo oni, ki imajo substi-tucijsko pravico. 0 pifva in edina pisarna — v vojaški stvari — (koncesijonirana od c. k. namestništva) Trs*, ulica della Caserma 5, II. n. || Daj a nasvete i a informacije o vsem, kar se — tiče novačenja iu vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vaj, enoletno pro-stovoljstvo, ženitve, dosezanje zakonitih ugodnosti glede prezenčne službe, vsprejetja >a v vojaške šole itd. — Pooblaščena je zastoji pati stranke pred oblastnijami.— Reševenja ii hitro in točno. — Uradne nre; Ob delav-nikih od 9. predpoludne do 7. popoludne. - Ob nedeljah in praznikih od 10. do 12. opold. I_i 1 „Savija" i 9Z0J. zooaroo. banka u Prosi Rezervni fondi K 53,758.285 24. Izplačane odškodnine in kapitalije Kron 115,390 603 61. Dividend se je doslej izpl. K 2,598 081-85. Po velikosti dniga vzajemna zavar. naše države z vseskozi slov.-narodno upravo. Sprejema zavarovanja Človeškega življenja po najraznovrstnejih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, kakor nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavar. na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Zavaruje tudi proti vlomu. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občno-koristne namene. Glavni zastopnik v Trstu 0. CEGHflR, ulica Caserma IZ, s TELEFON St. 21-47. gms Sc&eidler = zobotehnlk = bivSi: prvi sobo tehnik Dr. Ferdinanda Tanzer Sprejema od 9—1 Irt od 3—6. 575 OOOOOOOCOOOSOSCO Trst, Plzza C. Goldoni St. II. Popoln je; SherlocK Holmesovih i I. zvezek K 180 deteMIoskih povesti (Spisal Conan Doyle) Vsebina: Škandal na Češkem * Liga rdečelascev . Slučaj istovetnosti * Skrivnostni dogodek v Boscombe Valley * Petero pomarančnih peček * Mož z zavito ustnico. I. zvezek K 1-80 I Dobiva se v vseh knjigarnah ali pa pri 1$. pL Klelnmnyr]u & Fed. BanMa o IManL Stran IV. „EDINOST" št. 133 V Trstu, dne 13. maja 1912. Josipa Cerka. Smatra ee za primerno, da se da se literarne zapuščine izroče inštitucijam, kakor je Matica Slov., kjer se oSuvajo pogube in so vobče pristopne. Nekaterih strok abecedarji za Jugoslovansko Enciklopedijo so popolnoma prirejeni. Odobren je predlog narodopisnega odseka, da naj pripravljalni odbor za umetniško literarno in narodopisno slovansko razstavo v Pragi razširi svoje vabilo na vse prizadete slov. korporacije oziroma instance. Vložena je prošnja za nadaljevanje ozir. povišanje letne drž. podpore. Matica Slov. je stopila v zameno za publikacije z novo „Matico-Bulgarsko" v Carigradu, namenjeno Bolgarom v Turčiji. Določile so se nekatere podrobnosti glede oddaje tiska letošnjih publikacij. Odklonil se je prevod romana „Pod jarmom", ker že izhaja drug prevod istega r.imana v nekem dnevniku. Pasijonske igre, ki so se do najnovejših časov igralo v nekaterih krajih Slovenske, bo treba zbrati in urediti. Teksti bi izšli ali v „Matici Slov.", ko bodo končane Narodne pesmi, ali pri Jugoslovanski Akademiji v Zagrebu. Za 1. 1912 so plačeli 804 člani. tržnfto posojilnica in hranilnica V l»st»l MAi reg Istro van a zadruga z J :: omejenim poroštvom :: ! Telefon St.^52. Trst, Plozzo Cosermn Z, l. n. (ohod do slo min stopnicah). Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni ad in BJfflBg** J% 1) 0] jih obrestuje nft |4 |?> Rentni davek od hranilnih vlog plačuje zavod sam Vlaga se lahko po eno krono Foaojila daj a Da vknjižbo po dogovora Na majice po 6°0, na zastave po 5*/,"/, in na amortlsaotjo za dalj-Bo dobo po dogovora o o o o Uradre ur®: od 9.—12 ure dopolodne in od 3.-5 popoludne. Izpladnje se vsaki dan ob uradnih urah. — Ob nedeljah in praznikih je n r a d zaprt Poitno - hranilnlčni račun 816 004 Isa aajtnoaeraeje ur&jeoo v&rnoatno oelioo za ahrair.te vrednost, papirjev. listin Itd kakor ludi hranilne pu&loe, s katerimi ae najuapeSneu nt»vaja štediti svojo deco Birmanske Dotre in botri! Vaš edini fotograf je ANTON JER\IĆ, Trst, Via delie Poste 10, Gorica, Gosposka ulica 7. Vesti iz Istra. Iz Dekanov. V „Edinosti" z dne 6. maja teži neki „dekančan", da je sicer v De-,' kanih več društev, in med temi tudi po-družnea C. M. družbe, a vse da so samo na papirju. Gospod „Dekančan" bi se bil lahko prepričal na lastne oči, ako čita dnevnik „Edinost", da je edina podružnica C. M. javno priobč.la račun o svojem delovanju v minolem letu. Iz tega računa je posneti, d& podružnica ne obstoji samo na papirju, marveč, da je v dobi svojega obstanka od dne 12. aprila 1909. nabrala nad 500 K denarja, kar je za današje razmere lepa svota. Gospod dopisnik bi napravil rodoljubno ako bi pozval odbor „Čitalnice" in blagajnika društva „Zrinski« v Dekanih, da tkuraj, po preteku 3 let vendar en Krat objavi dohodke in izdatke o veselici, ki je bila prirejena v proslavo 40-letnice njenega obstanka. V tozadevnem programu je bilo rečeno, da se čisti dobiček uporabi po polovici za nabavo društene zastave, po polovici pa za društvene potrebščine. O zastavi ni duha ne tluha, o potrebščinah pa zna odbor. Podružnica C. M. vrši svojo vzvišeno nalogo in javno pribijemo, da je dohodek letošnjega leta že sedaj prekoračil onega lanakega leta. Da bode pa uspeh 1. 1912 čim lepši, naj gospod „Dekančan" malce poagitira med narodno zaspanimi rodoljubi, da pristopijo k podružnici in da, kakor so to storili pravi rodoljubi, vplačajo narodni davek. Podružnica je vsak hip pripravljena prirediti veselico, samo dajte ji na razpolago moši — katere je odtegujeie namenoma. Konečno bodi povedano, da podružnica C. M. ne pozna strankarsstva, da je njen edini namen obvarovati našo deco pred po-tujčevenjem ter da želi skupnega delovanja, ne oziraje sena morebitne osebne mržnje posameznih oseb. Podružnica C. M. v Dekanih. Proda se mala vila 8 rjiv zemlje, park, travnik, vin: gradi, klet in pri-tiklme. Vfe zemljišče je obzidano in obdano s tekočo ■vedo NhhIov za pojasnila : Fondamenta Prefetura 2631, MancBta Verezb. 1002 Skladišče žagovine posipanje po mokroti, snaženje javnih lokalov itd. ima edino AUGUST KOM-PARA, Trst, uL Fonderia St. 5. Prodaje S? debelo?"- Postrežba na dom. Mfl^Q3iQ prtpuznano sredstvo za uničenje ste> ITI UI ali d| nic. Zaloga: ulica Stadiun štev 10 NaroČila : Ferriera 37, 1 ist - fcškrinjar 480 Por 7iinnictl f Pritlična vila, novodozidan, ■ vllfclJUIIIoll ■ v najlepši, mirni legi Gorice 10 min izven mebta ob žt-ltz. prt gi, 3 sobe, kuhinja, verbDda, klet, pralnica, kopalnica, izvirna voda, obširen sadni vrt (120O m1/ je na prodaj. Pojasnila pri fu'.cgrafu Jerkiču. Trst, via deda Poste 10. 837 Imam Obleke Hišica veiiko množiuo izvrstnega vina in sicer: Krtški ter&n, prosekar, telo ripavsko in tndi doma napravljeno s kupljenega dobrega grozdja. Istrpko \ino. Predaja te na droLno in Udi od 56 1 naprej na debel-, po zmernih cenah. Uljudno se priporoča R. Malalan na Opčinah. 827 za moške, dežniki, Bolnčniki, perkal, pa ama barvnat, črni a^tin itd. Plačevanje na obroke (tedenske in meBečne), Ul. Antonio Caccia 6, I. Edina ugodnost. 897 b 300 seŽDji remlj.Sča obdelanega v Kocolu je na prodaj. Informacije v ulici Cnirzza 81, L 1032 7ictnnnil/n potovalne uradnike sprejme £dOlUpiIIKU proti visoki pro- iziji a>l Stalni plač Generalno zastopstvo „Patrie", čtške zavar. družbe. Trat, via Tor San Piero 12. 10-3 Hrlrlsi B6 b 1. junijem pri ugledni gospi lepa in UUUa velika soba z obokom, primerna tudi za pisarno. Sprejemajo se tudi gospodje na hrano. Naslov : ulica artisti at 10, II. nad, levo, 1003 h ntnn Ifrilčir krojaški mojster v Gorici HIIIU KI ivrusib, tekališče Frana Josips št 36. Izdeluje obleke po meri v vsakem kroju. 8prejema tudi naročila izven Gorice. Pri naroČilo zadostuje prsna mera. V zalegi ima raznovrstno blago ter razpršilja uzorce na ogled Cene zmerne QnL4 se takoj odda gospodu ali gospici. Ulica OUUa Media 7, I 987 MjAjp. 4 prostori, 308 sežojev zemljišča, ce nlblbd, njena na 11.530 kron se proda za kron 10.610. Naslov pri inser. oddelku Edinosti. 1007 Carniel Umberto trgovina ■ tu- !s l&ozemiilml pridelki. Via Contl 18 (vogal ulice Ferriera). ! Skladišče testenin Italijanskega riia, naj- [ fin« J lih olj mtanine In aira Baravno maslo, Fin« vina. Pivo v buteljka t. Foairetba na dum. PoAtsa pošiljat »o po & kg. Nizke ©en*. Avtomobilska zveza med Bovcem - Trbižem in obratno Vozni red: popoldne 12.30 odh. BOVEC doh. 7.20 zvečer --„ KLUŽE ,--popoldn. 110 . LOG „ 6.40 1.46 , STRMEC „6 20 2.00 n PREDFL „6 05 2.10 „ RABELJ ,5 50 --„MkZLA VODA--„ 2.50 doh. TRRIŽ oah. 5.10 „ Vožnja stane za vsako postajo 60 vin. Delavci, ki so zaposleni v obeh rudnikih v RABEUJNU, imajo 50% popusta. Automobil Ima zuezo Odhajanje in prihajanje ulakoo od 1. maja naprej. Oaai za prihod, oziroma odhod so naznanjena po srednje-evropskem času. C. kr. državna železniea. Odhod iz Trsta (Campo Marzio). 5.00 B Herpelje, (Rovinj), Pula. 5.22 M do Poreča in medpostaje. 5.55 O do Gorice (in Ajdovščine). 7.30 B Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Be^ak, Celovec, Linec, Praga, Draždane, Berolin. 7 37 O Herpelje, Divača, Ljubljana, Dunaj. 8.30 B Gorica, Jesenice, Trbiž, Ljubljana, Beljak. Dunaj. 9.05 O Opčina, Jesenice. Celovec, Dunaj, Prag. 9.10 O Herpelje, Rovinj, Pula. 9.15 M Koper le do Buj. 11.00 B Gorica, Jesenice, Celovec, Monakovo. 12 18 O Gorica, (Ajdovščina), Jesenice, Ljubljana, Celovec. 2.4© M Koper, Buje, Poreč. 4 15 O Gorica, Trbiž, Beljak, Celovec. 4.42 O Herpelje, (Divača, Dunaj, Rovinja Pula. 6.00 E Gorica, Beljak, Monakovo, Pariz. 7.35 M Koper, Buje. 7.44» O Opčina, Gorica, Ajdovščina 82* B Herpelje, Divača, Dunaj, Pula. 8 40 B Gorica, Jesenice, Beljak, Celovec, Linec. Praga, Dunaj, Monakovo. 10 30 O Gorica, Jesenice, Beljak, Inomo»t, Monakovo. Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih: 2 14 0 Herpelje-Divača. 2 20 O v Gorico. 5-00 O v Koper-Izolo-Portorose. t Prihod v Trst. 5.47 0 1» D onaj a, SoLnograda, Celovca, Moua-kova, InoinoBta, Bolcana, Be.jakr, Ljubljane, Jesenic, Gorica. 7.04 0 I* Dunaja (čez Divače—Berpelj). 7.25 0 Iz Gorice (Ajdovščine). 8.25 M Iz Buj (in madpostaj). 9.00 B lz Berolin a, Draždan, Prage, Linca, Dn naj a, Celovca, Beljaka, Jesenio, Gorice (in Ajdovščine). 9 35 0 Iz Pula (iz Rovinja). s poštnim avtomobiom SV. LUCIJA- kolo- i dvor (odh. 7.25), dohod BOVEC (ob 10.11) 1017 0 Iz J^enic, Gorice in medpoataj. in a) b posto iz RABELJNA (odh. 4 40) U-29 E iz Pariz», Monakova, Beljaka, Gorice TRBIŽ 1. (dihod 5.50). b) S poŠto TRBIŽ 12 4» M Iz Poreča in medpost^j. 2. (odhod 1.35) — RABELJ (doh. 305). Zveza k vlakom: odh. TRBIŽ 3.13 osebni vlak 916 PONTABELJ-BELJAK - SV. MIHAEL. 8.00 osebni vlak 914 PONTABELJ-BhLJAK - SV. MIHAEL. 8 31 brzo vlak 102 PONTABELJ-BE- 2 00 0 I* Celovca Trbiža, Ljubljane, Gorice (Ajdovščine) Berlina, Drai lan Prape. Dunaja. 3 07 H Iz Pulo, Herpelj in medpostaj. 4 32 M Iz Buj in medpostaj. 4 36 B Iz Dunaja, Celovca, Gorice 7 00 0 Iz Dunaja, Celovca, Beljaka, Trbiia, Ljub-ljanp, Jesenic, (iorice. LJAK - SV. MIHAEL. , 5.00 osebni v;ak 711 v LJUBLJANO in na Jesenice zveza v GORICO-TRST 7-05 0 I* Pule, Rovinj, Herpelje, D.vac i, Djnaj. 4 09 osebni vlak 911 PONTABELJ- 7 ZO B lz Berolina, Drafclan, Prage, Linci, iJa- VIDEM. { naia. Celovca, Iaomosta, Beljaka, Jese 4.58 brzovlak 907 PONTABELJ - j ' ' ^ J VIDEM - RIM. Ad. Ant. MlekuS - Bovec, podjetnik. ASSICURAZIONI GENERALI IN TRIESTE (Občna zavarovalnica v Trstu). Ustanovljena 1. 1831. Zakladi za jamstvo dne 31. decembra 1911 K 416 810.622 40. — Glavnica za zavarovanje 21 r. jenja dne 31. decembra 1911 K 1,189.790 207-74 — Plačana podvračlla od leta 1831 do 31. deeembra 1911 K 1,065.798.459 33. S 1. januvarjem 1907. je druStvo uvelo za življenski oddelek nove glavne pogoje police nadarjen« največo kulantnostjo. Povdarjati je sledeće ugodnosti polloa: I. Veljavnih takoj od ftsdanja: a) brezplačno nadaljevanje veljavnosti police za celo vlogo, kadar mora zavarovanec vršiti voj službo, ako je vpisan v polah črne vojake. b) ako plača zavarovanec l°°/00 od zavarovane svote, lahko obnovi polico, ki je izgubila veljavno vsled pomanjkljivosti plačevanja, samo da Be plačevanje izvrši v teku 6 mesecev po preteku rok XI. Veljavnih po preteka 6 meaeoev od ladanja: a) zavarovanec more — ne da bi ti to plafal posebne premije in brez vsake fjrmalitete — potovali in bivati ne san;o v celej Evropi, ampak tudi v katerejiibodi deželi tega «vet* (Svetovne police) Društvo je zavezano pLčati celo vlogo, tudi v slučaju če pade zavarovanac r dvoboju. III. Veljavnih po preteka enega leta po lzdaoja polioe: a) zavararovanca ee oprosti plačevanja za mešana zavarovanja v slučaju, da postane neapooben za delo. XV. VelJ&vnlh po preteka treh let od lzdaaja: a) Absolutna neiz podboj nest zavarovanja razun slučaja prevare. b) Društvo je zhvezano plačati celo vlogo, tudi ko bi zavarovanec umrl vsled samomora, ali podku-c) fienega samomora. Zavarovanec sme dvigniti posojila proti plačevanju 41/»%- Društvo sprejema zavarovanja tudi za življenje, požar, prevažanje in alom. ZDRAVNIK Dr. D. S&EASIAN specija*^ za notranje bolezni in za bolezni na dihalih (grlo in nos) ordinuje na svojem stanovanju v Trstu, Corso §t. 12 od HVa do IVa in od 4Va do 51/« popoldne. TELEFON 177/IV. ■B ■B ^ristide Crualco - Trst via S. Servolo 2. — Telefon 329, Rom. VI. Odllkouflna tovarna ( svetinjo ) ceul In cementnih • i ■ ■ M, teraeou In umetnega kamna. • • • • Sprejema vsakovrstno delo v cementa. Cene zmerne, delo točao. Zdravljenje krvi! Caj „Tisočeri cvet" (Mtllefiorf) Cisti kri ter ie izvrstno sredstvo proU onim slučajem, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljanju in hemoroidam. — Jeden omot za zdravljenje sune I K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER - „Al DUE MORI" Trst (mestna h!Sa) — Tetef. 377. Poštne poiiljatve se izvršujejo takoj in Iranko ako se dopoiljekron 1*10. ši C-S sg 4) . mm JS2 > rs 3S7 C/3 Jm IM ii\a obroke! Velika zaloga izdelanih oblek Velika fzbera letnih in zimskih oblek za gospode In dečke, sukenj, po-vrinikov vseh kakovosti. — Specijaliteta v veznji. Velika izbera volnenega blaga. Naj zmernejše cene. Adolf Kostoris - Trst Ulica S. Giovanni štev. 16, l. nadstropje, zraven .Buffet Automatico". _Telefon št. 251, Rim. II. IM J5.pr m m < B Cft mm • O i: —C nic, Gorice j iovSčine). 8.14 B Iz Berlina, Monatova, Dunaj«, Je3enic, Ojrice lOOO M iz Poreča, Buj^ Kopra. 1023 U i'nle (Rovinja) Dunaja (čei Divačo) 11 15 0 lz Dm aja, Celovca, Beljaka, Goric* Zabavni vlaki ob nedeljah in praznikih : 9 30 O iz Portorose, Kopra. S>.87 O iz Gorice. 9 41 O iz Divače, Herpelj. Južna železniea. Odhod iz Trsta (Piazza della Stazione) B.42 B preko Cervinjana v Benetke, v Kun, MiJa Videm, honlebo, Ćtnlad in B do Kurama (tormoDB) preko Natrežino. 6 30 O do IVorice preko $abre»ue. 8 00 E v Kormin, Videm, Benetke, Milan, Paru, London. 8.10 B v Ljubljano, Danaj, Reko, Zagrnb, Budim-peSto. 8.20 B preko Nabrefine v Karmin, Videm, MIUb Kim« . ,- . &.00 O preko Kormina v Videm in da.je In C preko Trii<5» v Cervinjan. 9 55 O v Ljubljano, Dunaj, Zagreb, Budlmpeitf. 12.10 O v Kormin in Videm. 12.f0 O preko Cervinjana v benetke—Mdan. 1.45 O v Ljubljano, Celje, (Zagreb). 4.10 O v Kormin (se zveio v AjdovS«»no» VldiUi Vi'an itd. 6.IO O v Ljubljano, Dunaj, Keko. «.»5 B ^ Ljubljano, Dunaj, Oatende, Keko. 6.50 preko Cervinjana v Benetke, Milan, B- p.-eko Kormina v Videm. 8 05 B v Kormin in Italijo. 842 B v L ubljuno, Dunaj, Zagreb, Budimpe* o «.!iO O v Kormin ^e zveto v f ervmjaii) 11.40 O v ljubljauo, Duna;. Zagreb, Budimpei.o Prihod v Trst. 6 10 0 t Dunaja, Budimpeftte. (j 3U B E Djnaja, Ljubljane, <.'8tendo in Lond ni 7 40 O iz Kormina in Červinjann preko h.via. 8.50 B Lz Italije preko Kormina in ne. 9:5 B z Dunaja, L ubijane, Zagreba, touampett. In Reke. 1 ttf O z Dunaja, Ljubljane In Keie 1050 B lz Kormin'; pr k > Bi via I a B i* IUU • preko Cervuijana. , .. 12.13 O lz Italije p-eko Kormila tn >abretine. 4»»7 O \z Italije i-reko Ceivmjana in Bivi« 8.17 O iz Ctlja in B L Ljubljane, ž^eba, 4 Iti O u Viuma, preko Korunna in Bivia. 5.85 O a Dunaj*, Budim^te, Reke, Zagreba. _ «55 O iz iiMialije precu Cervinjan« in Nabret-n 7.30 o Italije prelo Kormina ;a Nabrežine. 8-80 B iz lubje preko Kormina ia Nabrefia« 8 51 B z Dunaja in Budimpešte 9.