22. JUNIJ
Bliža se 22. junij, dan, ki se ga Šiškarji še posebej veselimo. Ta dan smo si izbrali za svoj občinski praznik. Prazniki sfovenskih občin nas sp»ininjajo ria pomembne dogodke iz junaške preteklosti našega naroda in so pomembna ob-lika obujanja, razvijanja in negovanja tradicij narodnoosvobodilnega boja in tudi predvojne-ga revolucionarnega delavskega gibanja.
Kaj se je zgodilo na nedeljo, 22. junija 1941? Ta dan pomeni ne le prelomnico v zgodovini našega naroda, temveč tudi človeštva. Tega dne je nacistična Nemčija napadla Soyjetsico zvezo, s čiiner se je začelo predvsem novo ob-dobje v razveju svetovnega oboroženega spo-pa-da, ki je z aprilskimi dogodki zajel tudi ju-goslovanaki prostor in z njimi Slevenijo. Cen-tralni teomite koinunistične partije Slovenije se je takoj po objavi vesti o omenjenem napadu sestal v hiši Filipa Bernarda na Vodnikovi cesli št. 22 v Siški ter izdal znameniti proglas, s katerien je pozval Slovence na oborožen napad
proti sovražniku, na boj, dokler ne bo osvobo-jena zadnja ped naše zemlje. Ustanovil je glavno poveljstvo slovenskih parfeanskih čet in odločil, da vse partijske organizacije začno takoj zbirati prostovoljce za partizanske sku-pine in čete. Kmalu po tem dogodku se je za-čela štiriletna herojska borba slovenskega na-roda, ki se je ob naporih drugih jugoslovan-skih narodov in narodnosti izbojeval svojo na-cionalno in socialno svobodo.
Letošnji praznik posvečanao ne le spominu na ta dogodek, temveč tudi na druge dogodke:
90-letnici rojstva tovariša Tita, najdražjega sina jugoslovanskih narodov;
40-letnici ustanovitve prvih slovenskih na-rodnoosvoibodilnih udarnih brigad;
40-letnici ustanovitve pionirske organizaci-je in
80-letnici telesne kulture v naši občini.
(Nadaljevanje na 2. strani)
(Nadaljevanje s 1. strani)
Spomin na omenjene dogodke bomo delowii ljudje in občani Siške proslavili bolj skromno, toda dostojno, slovesno, radostno in uslvarjal-no in to s številnimi kulturnimi, športnimi in drugimi prireditvami. Osrednja slovesnost bo na sam praznični dan v kinu Šiška ob 17, uri.
Občinski praznik proslavljamo na ustrezeu način povsod, v vseh delovnih in življenjskih okoljih. Ta naj bo tudi prilika za oceno dose-ženih uspehov v preteklem letu in za soočanjo z načrti za boljši jutri naše koraune.
Lahko s ponosom ugotovimo, da smo tudi v tem obdobju, kljub zaostrenim političnim in ekonomskim rjemeram v svetu in doma, do-segli pomembne aispehe na vseh področjih družbenega življenja. V tem sestavku ni mo-goče našteti vseh naših delovnih in . drugih zmag ter rezultatov. Če se temeljiteje ozremo po naši komuni, jitrbomo lahko odkrili na vsa-kem l«oraku, eni so bolj vidni, drugi manj, eni so bolj veličastni drugi bolj skromni, toda vsi so namenjeni nam, za boljše, lepše in srečnej-še življenje. iMenim, da je prav, da omenfra vsaj eno — volitve. Z množično udeležbo in s svojirn glasovanjefli so se delovni ljudje po-novno plebiscitarno odločili, da bodo pogumno in odločno hodili po poti, ki sta jo trasirala in ^kupaj z nami gradila lovariša Tito in Kar- ' delj. Na zadnjih volitvah smo izvolili na tiso-če delegatov za skupščine družbenopolitične skupnosti in samoiupravne interesne skupnosti. Po svojih močeh naj vsak prispeva, da bomo v 3. mandatnem abdobju, izhajajoč iz doseda-njih osemletnih izkušenj, napravili bistven 'ko-rak naprej v razvoju delegatskega sisteraa in njegovi učinkovitosti in tako ^elovnim ljudeiu in občanom omogočili, da bodo dejansko od-ločali v delegatskih skupščinah o najpomemb-nejših vprašanj.ih dela in življenja v naši ko-nuini in širši družbeni skupnosti. Prepričana sem, da bo tudi učinkovitejši delegatsfci sistem prispeval k uspešnejšemu Oblikovanju in ures-ničevanju konkretnega stabilizacijskega pro-grama. Gre za izredno odgovorno in zahtevno nalogo, pred katero je celotna jugoslovanska sfcupnost, ne le samo združeno delo, temveč tudi delegatske skupšpine in vse subjektivne sile. Spopadati se bomo morali z nakopičenimi in težkimi posledicami dolgpletnega ekstenziAr-nega, inflacijskega in negospodarnega poslo-vanja. Opustiti bomo morali vse navade in raz-vade,  ki  pogojujejo     negospodarno     trošenje
družbenih, pa tudi zasebnih sredstev, ter jih usmeriti v krepitev materialne osnove dela. Ključno vprašanje, ki ga bo treba rešiti, je vprašanje dviga družbene in individualne pro-duktivnosti dela. Tega cilja ne bomo dSscgh z lepimi besedami, napisanimi ali izrečenimi, tem-več z ustvarjanijem in zagotavljanjem za to potrebaih ekonomskih in drugih pogojev. Naši ljudje so znani kot pridni, požrt-vovalni in sposobni delavci. Te njiho-ve kvalitete cenijo tudi druge države, kjer so na začasnem delu. Zato je naša dolžnost, da te kvalitete v polni meri izkoriščamo tudi do-ma za srečo in blaginjo našega naroda. K dvi-gu družbene in individualne produktivnosti de-la lahko prispevamo na eai strani z fooljšo or-ganizacijo dela, racionalnim koriščenjem delov-nega časa, sodobno tehnologijo dela, večjo da-lovno disciplino in odgovornejšim odnosom do ¦ dela, predvsem pa z ustrezno zaposlitvijo ter boljšim koriščenjem že obstoječega^znanja tako tehničnega kot drugega. V naši občini, ki ima preko 84 tisoč prebivalcev in je največja ob-čina v Sloveniji, žive in delajo številni stro-kovnjaki. Le-ti bi lahko in bi morali dati svoj' prispevek k zmanjšanju naše odvisnosti od tu-jega znanja. To bomo dosegli le tedaj, če bo-mo, kot že omenjeno, astvarili ustrezne pogoje in delavce tudi ekonomsko stimulirali za razi-skovalno aplikativno dejavnost. Sredslva, ki jih bomo izdvajali v ta namen, se nam bodo bogato obrestovala v obliki manjšega iivoza tehnologije in. smotrnejšega koriščenja pre-potrebnih in skromnih deviznih sredstev v dru-ge namene. Le z bistveno povečano produk-tivnostjo dela bomo lahko dosegli tudi druge planirane cilje, š^ zlasti prodornejšo Vključitevf v mednarodno delitev dela oziroma večji izvoz in s tem ustvarjali boljše pogoje za potreben uvoz. Priče smo namreč vse močnejši konku-renci na svetovnem tržišgj, zato je omenjena naloga strateškega in dolgoročnega značaja. Večja produktivnost dela bo pogojevala večji dohodek, ki bo omogočal tudi izdvajanje večjih sredstev za osebno, s^lošno in skupno porabo in s tem krepitev indivldualnega, še zlasti pa družbenega standarda in nenazadnje tudi mož-nosti za zaposlovanje, še zlasti mlade genera-cije.
Produktivno zaposlovanje terja tudi izobra-ževanje kadrov v skladu s potrebami združe-nega dela. Zato bi mosali v vseh samouprav-nih organizacijah in sku-pnostih, kot tudi v drugih okoljih, vse siie usmeriti v fco ključno nalogo in temu cilju za določeno obdabje pod-rediti vse druge ma-nj pomembne cilje. Z dru-gimi besedami povedano, našo aktivnost mo-ramu «sredt)točiti na ustvarjanje, ne pa ha po-rabo dohodka. Zato bomo morali nemudoma, kolikor tega vsi še nismo storili, pristopiti h kvalitetnim spremembam in dopolnitvam plan-skih dokumentov v OZD, KS, SIS in občini.
Če ne bomo odločno in odgovorno zastavili take usmeritve, Ibomo že v bližnji prihodnosti čutili posledice tudi v padcu družbenega in tudi osebnega standarda.
Naj ne zveni kot fraza, če v tej zve/i ome-njam tradicije iz NOB in iz prvih povojnih let. Kaj je takrat stimuliralo naše borce, da so za osvoboditev žrvtovali svoja življenja in da naši delovni ljudje niso štodili svojih moči za obiiovo in izgradnjo prenove domovine? Glo-boka zavest ddlžnosti čo skupnosti, vera v lastne sile in volja, da se izkopljemo iz za-ostalosti, je bila odločilna gonilna sila. Danss živimo v mnogo ugodnejših pogojih, postali smo srednje razvita država in imamo vse na-ravne in druge pogoje, ne samo da premagamo obstoječe gospodarske težave, amp^k tudi na-predujemo. To lahico dosežemo z mnogo manj-šimi napori in odpovedmi, samo če pokažemb vsaj del tiste. zavesti in požrtvovalnosti, ki krasi naše prednike.
Slabosti ne bomo odpravili čez noč, napra-vili pa bomo odločilen preobrat, če. bomo s svojim delom in zgledom znali, brez fraz in govoričenja, pritegniti k zavestnemu sodeln-vanju množico naših občanov.
iPrepričana sem, da bodo naši delovni lju-dje tudi sedaj storili vse, da bi očuvali prido-bitve naše revolucije in da bo delavec resnično odločal o pogojih svojega dela in življenja. Zato se bdmo morali pri svojem delu osloniti na široke ljudske množic'e in bolj kot doslej pri-sluhniti njihovim potrebam, željam in intere-som ter zaupati v njihovo moč.
Pred nami je le ena pot, pot nadaljnjega razvoja sistema socialisiičziega samoupravlja-nja, v katero veruje napreden delavski razred širom sveta. Zato je naša odgovornost tem večja.
Vsem delovnim ljudem in občanom Šiške čestitam k piazniku.
ANKA TOMINŠEK, predsednik skupščine občine Ljnbljana-Šiška