57100 Začasni učni načrt za višje osnovne šole Odobrilo Ministrstvo za prosveto LRS DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE ačasni učni načrt za »višje osnovne šole Odobrilo Ministrstvo za prosveto LRS 19 4 6 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE 5710 0 Zadružna tiskarna v Ljubljani NAVODILA za uporabo začasnega učnega načrta za višje osnovne šole V težnji po izgraditvi enotnega šolstva in v hotenju, da bi dali mladini čim več resničnega znanja, moramo tudi zahteve na višji osnovni šoli povečati. V tem stremljenju nas ne sme zapeljati množina snovi, temveč nam mora biti glavno kako¬ vost pridobljenega znanja in vprašanje, kako se to znanje kaže v vsakdanjem življenju. Učni načrt, ki se začasno predpisuje za višje osnovne šole LRS, ima to težnjo, ki pa se mora še na samem terenu, pri delu v razredu izkristalizirati tako, da bo resnično življenjski in uporabljiv za posamezne tipe šol. Vedeti namreč moramo, da bomo popolnoma izgrajeno sedemrazredno šolo dobili šele postopoma, zato se bomo morali še nekaj časa zadovoljevati z dvo- do štirirazrednicami za vseh sedem šolskih let. Šolsko leto 1946/47 naj bi bilo posvečeno temu, da bi se tudi načrt za višje osnovne šole preizkusil in v prihodnjem šolskem letu dobil nekoliko stalnejšo in konkretnejšo obliko. Gre za to, da se na podlagi učne snovi v tem načrtu pre¬ izkusi : 1. koliko je največ mogoče doseči od predvidene učne snovi pri posameznem organizacijskem tipu šol: 2. katera in koliko učne snovi naj bi se iz predvidenega učnega načrta za posamezne tipe šol izpustilo, odnosno izpo¬ polnilo za naše potrebe; 3. pri tem preizkuševanju načrta pa je treba stremeti za tem, da se približujemo znanju nižje srednje šole, s katero se bo morala višja osnovna šola stopiti, s čimer pa ni rečeno, da se naj izenači z dosedanjo srednjo šolo. To se seveda še ne bo izvršilo jutri. Za preizkušnjo načrta je nujno, da se najprej izdela po¬ drobni načrt za višjo osnovno šolo v okviru posameznih tipov šol. Pri tem delu bo nujno, da. šolski nadzorniki k izdelavi podrobnega učnega načrta takoj pritegnejo preizkušene prak¬ tike iz vseh tipov šol, posebej pa še pri izdelavi podrobnega učnega načrta za nižje organizirane šole (eno in dvoraz- rednice). Vse izkušnje med letom je treba zbrati in ob zaključku leta vse predloge in pripombe h končni redakciji učnega na¬ črta višje osnovne šole predložiti ministrstvu za prosveto in to ločeno za posamezne tipe šol. Da bo preizkuševanje uspelo, je potrebno, da se šolska leta v posameznih tipih šol po možnosti enako razdele na razrede in oddelke, pri čemer je upoštevati število otrok po¬ sameznega šolskega leta, število razpoložljivih šolskih sob in število učiteljstva. Normalna in že preizkušena razdelitev šolskih let na raz¬ rede in oddelke naj bi bila: 1. Enorazrednice z enim učiteljem in kjer so združena vsa šolska leta v enem razredu, naj bi po možnosti vse odpadle. 2. Dvorazrednica in pa razdeljene enorazrednice naj bi imele sledečo razdelitev: I. razred, 1. oddelek, prvo šolsko leto, 2. oddelek, drugo šolsko leto; II. razred, 1. oddelek tretje in četrto šolsko leto, 2. oddelek, peto, šesto in sedmo šolsko leto (v. o. š.). Ako pa je še kje nerazdeljena enorazrednica zaradi ma¬ lega števila otrok, težkega terena in velike oddaljenosti, naj se šolska leta višje osnovne šole združijo v 4. oddelek. Potem bi bila razdelitev sledeča: 1. oddelek, prvo šolsko leto; 2. oddelek, drugo šolsko leto; 3. oddelek, tretje in četrto šolsko leto, in 4. oddelek, peto, šesto in sedmo šolsko leto (v. o. š.). Razdeljena enorazrednica je mišljena tako, da ima en razred pouk dopoldne, drugi pa popoldne s skrajšanim učnim časom z enim učiteljem. Število ur za četrti oddelek nerazdeljene enorazrednice in za drugi oddelek II. razreda dvorazrednice: 4 Slovenski jezik . ..5 ur Srbski in hrvatski jezik.I uro Ruski jezik . .(2) uri Zemljepis.2 uri (1 ura) Zgodovina.2 uri (1 ura) Naravoznanstvo (prirodopis, fizika, ke¬ mija) .5 ur Računstvo z gospodarskim znanjem . 6 ur Risanje.I ura Petje.1 ura Telovadba.1 ura Ženska ročna dela.1 ura Skupaj . . . 27 ur (26). Število ur za II. razred, drugi oddelek razdeljene eno- razrednice: Slovenščina. Srbski in hrvatski jezik. Ruski jezik. Zemljepis. Zgodovina . Naravoznanstvo (fizika, kemija, priro¬ dopis) . Računstvo z gospodarskimi znanji . . Risanje . Petje. Telovadba. Ženska ročna dela . 4 ure (1 ura) 1 ura (1 ura) 1 ura 1 ura 5 ure 4 ure 1 ura 1 ura i ura 1 ura Skupaj . . .19 ur. Dokler učitelji niso toliko usposobljeni, da bi podajali vsaj osnovno znanje iz ruskega jezika, to je pismo, naj se učne ure iz ruskega jezika uporabljajo za pouk zgodovine in zemljepisa, odn. slovenskega jezika. Na teli tipih šol je treba učno snov zreducirati na oni minimum, ki ga je največ mogoče doseči. Polno pa je treba upoštevati razdelitev učne snovi na turnuse iz posameznih predmetov. Tako se lahko brez večje škode poučuje v tur¬ nusih prirodopis, fizika, kemija in gospodarstvo, a deloma tudi zgodovina in zemljepis. Pri pouku v zgodovini je učno snov III. in IV. razreda (n. o. š.) pri samem učnem procesu s 5., 6. in 7. šolskim letom (I., II., III. razr. v. o. š.) primerno razširjevati in sistematično urejevati; v zemljepisu je pa vse¬ kakor snov III. in IV. razreda (n. o. š.) na šolskih letih višje osnovne šole v posebnih lekcijah močno razširiti na druge zemljine in utrditi zemljepisno znanje o domovini. Računstvo in slovenski jezik je pa vsekakor treba ločeno in samostojno graditi v vseh oddelkih. Vsekakor pa moramo, ako hočemo tudi na tipih nižje organizirane šole doseči večjo stopnjo znanja, deliti učence po šolskih letih na oddelke in uvesti posredni in neposredni pouk ter pri tem zaposliti učence več s tihim delom. Tiho delo je dalo posebno na nižje organiziranih šolali v preteklosti dobre rezultate ter ga moramo uvesti v vseh šolah z oddelki, kakor tudi v razredih z enim šolskim letom. Tiho delo je življenjska delovna oblika in jo je treba v naših šolah bolj gojiti, ker vzgaja k samostojnosti v pridobivanju znanja in ta delovna metoda v bodoče ne sme biti več zanemarjena. Tiho delo ob¬ sega tehnične vaje iz vseh predmetov, posebno iz računstva in slovenskega jezika, dalje se tu samostojno rešujejo razne na¬ loge iz vseh predmetov, goji se delo na tekstu, opazovanje itd. Jasno pa je, da je tudi pri takem delu učitelj intenzivno za¬ poslen vseh pet ur učnega dela in da mora tudi tako delo biti načrtno po učitelju pripravljeno. 3. Na tro- do petrazrednicah naj bi bila normalna razde¬ litev .šolskih let in ur za višje osnovne šole sledeča: Trorazrednica: III. razred, 1. oddelek, peto šolsko leto (I. r. v. o. š.); 2. oddelek, šesto in sedmo šolsko leto (II. in III. r. v. o. š.). Štirirazrednica: IV. razred, 1. oddelek, peto šolsko leto (I. r. v. o. š.); 2. oddelek, šesto in sedmo šolsko leto (II. in III. r. v. o. š.). Petrazrednica: I. razred v. o. š., 1. oddelek, peto šolsko leto (I. r. v. o. š.): 2. oddelek, šesto in sedmo šolsko leto (II. in III. r. v. o. š.). 6 Razdelitev ur: Slovenski jezik . Srbski in hrvatski jezik . Ruski jezik. Zgodovina . Zemljepis. -Prirodopis. Računstvo. Fizika.. . . . . Kemija. Gospodarska znanja. Risanje .... . Petje. Telovadba. Ženska ročna dela . Skupaj 5 ur 1 ura 2 uri (1 ura) 2 uri 2 uri 3 ure 4 ure 1 ura (1 ura) 1 ura 2 uri 1 ura 1 ura . 2 uri 1 ura . 28 ur. Ako razredni učitelj na teh tipih šol ni sposoben pouče¬ vanja ruskega jezika, se mora potruditi, da učence na vsak način usposobi, da spoznajo vsaj pismene in tiskane pismenke ruskega pisma, 'da bi učenci mogli vsaj mehanično čitati ruski tekst v originalu. V tem slučaju naj se eno učno uro uporabi za fiziko ali pa za slovenski jezik. Učno snov iz prirodopisa, fizike, kemije in gospodarske znanosti je razdeliti v tri turnuse v vseh treh šolskih letih (razredih) višje osnovne šole, ravno tako tudi učno snov iz zgodovine in zemljepisa v 6. in 7. šolskem letu (II. in III. r. v. o. š.) na dva turnusa, medtem, ko je računstvo in slovenski jezik treba graditi strogo zaporedno in sistematsko. Pri po- nku v risanju, petju in telovadbi pa je lično snov samo raz- širjevati in otežavati za posamezna šolska leta (razrede). 4. Šestrazredniea: I. razred višje osnovne šole, peto šolsko leto; II. razred višje osnovne šole, 1. oddelek, šesto šol. leto; 2. oddelek, sedmo šol. leto. Sedemrazrednica ima vsako šolsko leto svoj razred. 7 Razdelitev ur za šestrazrednico in sedemrazrednico: I. razred II. razred III. razred 5. šol leto 6. šol. leto 7. šol. leto Predmet ur ur ur Slovenski jezik 6 Srbski in hrvatski jezik 1 Ruski jezik 2 Zgodovina 2 Zemljepis 2 Prirodopis 5 Računstvo 4 Fizika Kemija Gospodarska znanja Risanje 2 Petje 1 Telovadba 2 Ženska ročna dela 1 Skupaj 28 Za II. in III. r. v. o. š. je na šestrazrednici smatrati prvi in drugi oddelek II. razreda višje osnovne šole. Lepopisja na višji osnovni šoli ni, treba pa je vaditi lepo pisanje pri poslovnem spisju, v dnevniku in pri šolskih nalo¬ gah. Za Vsako šolsko leto (razred) višje osnovne šole na tro- do sedemrazrednicah se zahteva mesečno eno spisovno nalogo iz slovenskega jezika, eno slovnično vajo iz slovenskega jezika in eno računsko nalogo, iz srbohrvatskega jezika vsak drug' mesec eno pismeno šolsko vajo, kar velja tudi za ruski jezik; na eno in dvorazrednicah se je v pismenih izdelkih ravnati po učnem načrtu za prve štiri razrede osnovnih šol. Podroben učni načrt za razrede, oziroma oddelke višje osnovne šole je po gornjih navodilih sestaviti najkasneje do 1. novembra t. 1. in ga predložiti okrajnemu šolskemu nadzor¬ niku v odobritev. 8 SLOVENŠČINA I. razred 1. Jasno in pravilno branje iz čitanke, ki obsega krajše, lažje sestavke in pesmi iz domačega, pa tudi tujega, zlasti slovanskega slovstva. Berilni sestavki morajo biti umetniško dovršena dela. Ob berilih tudi kratki podatki o pomemb¬ nejših pisateljih in najpreprostejših pesniških vrstah. Poleg čitanke tudi mladinski list in lažja slovstvena dela iz domače književnosti. Učitelj naj pravilno organizira uporabo šolarske knjižnice ter vodi tudi domače branje. Prebrati in v šoli po¬ drobno obravnavati vsaj dve klasični deli iz slovenskega slovstva. 2. Pri pismenih sestavkih prosti spisi, obnove slovenskih del. predelave, poročila in druge oblike spis ja. Nakaznica. Po¬ ložnica. Spremnica. Račun. Potrdilo. Vsak mesec šolska naloga. Vzgoja dopisnikov za mladinsko časopisje. Kritična priprava gradi va za stenčas. 5. Govorne vaje. Deklamacije. Recitacije. 4. Slovnica: goli stavek (osebek, povedek). Stavki po obliki. Samostalnik, zaimek, glagol in njegova vloga v stavku. Razširjeni stavek (dopolnila, prilastek, prislovna določila). Sa¬ mostalnik in zaimek po spolu, številu in sklonu. Pridevniki in njihove oblike po spolu, številu in sklonu. Števniki. Predlogi. Zloženi stavek. Vezniki. Uporaba velike začetnice. Osnovna ločila. Premi govor. II. razred 1. Čitanka naj ima že nekoliko daljše in umetniško bolj dovršene spise. Opozarjati pričnemo na navadnejša pesniška sredstva. Kontrolirati in voditi je treba učenčevo domače bra¬ nje. V šoli je treba predelati vsaj dve klasični deli iz sloven¬ ske književnosti. 9 2. Pri pismenih vajah v prvi vrsti prosto spisje in druge spisne oblike. Pobotnica, prošnja, pooblastilo, poročila. Raz¬ lične oblike pisem. Vsak mesec šolska naloga. Dopisovanje v mladinske časopise. Urejevanje stenčasa. 3. Učenci nastopajo s kratkimi govornimi vajami, dekla¬ macijami in recitacijami. 4. Slovnica: Zloženi stavek. Stavčni členi. Beseda in deli besede. Pojem glasu, črke, artikulacija glasov, vrste glasov. Glasovne izpremembe pri menjanju samostalnikov, nepravil¬ nosti pri samostalnikih, stopnjevanje pridevnikov, menjavanje zaimkov in števnikov. Glagolske oblike. Glasovne izpremembe v glagolskih oblikah. Pregled neizpremenljivih vrst besed. Se¬ stavljeno in razstavljeno pisanje besed. Razzlogovanje. Ločila. Vse to naj se izvaja s pogostimi šolskimi in domačimi vajami. III. razred 1. Pri branju naj se uporablja čitanka, mladinski list in knjige iz domače književnosti. V poštev pridejo idejno po¬ membnejša in slovstveno tehtnejša dela. Pri tem naj se po¬ udarja tudi slovstvo iz narodno osvobodilnega boja. Istočasno podatki o najpomembnejših pesnikih in pisateljih, proti koncu leta pa kratek pregled slovenske književnosti. Pregled najvaž¬ nejših slovstvenih oblik. O domačem branju vodijo učenci za¬ pisnik z opombami. V šoli naj se predelata dve ali tri klasična dela iz slovenske književnosti. 2. Vsak mesec šolska naloga. Pravopisne vaje. Pogodba. Oporoka. Poročila. Zapisnik seje ali sestanka. Vabilci. 3. Govorne vaje, memoriranja, deklamacije, zborne reci¬ tacije. 4. Slovnica: Obravnava glagolov po pomenu, trajanju in obliki. Vse glagolske oblike. Uporaba glagolskih oblik v stav¬ ku. Vrste sestavljenih stavkov. Narečja. Ljudska govorica. Književni jezik. SRBSKI ALI HRVATSKIJEZIK Pri pouku srbskega ali hrvatskega jezika na j si pridobi učenec najosnovnejše znanje sorodnega bratskega jezika, ki mu bo po¬ trebno za vsakdanje življenje, za branje lažjih sestavkov in za do¬ pisovanje. Vse to naj služi medsebojnemu spoznavanju in utrjevanju bratstva in enotnosti jugoslovanskih narodov. Ena pismena vaja mesečno. 10 I. razred 1. Vaje v cirilici, oziroma dopolnjevanje znanja v cirilici. 2. Branje iz čitanke, mladinskih listov in drugih priporo¬ čenih knjig. 3. Velika začetnica. Vrste besed: samostalniki, glagoli, za¬ imki, pridevniki in števniki. Sklanjatev samostalnikov. Prosti stavek. Ločila. 4. Pisanje po nareku v cirilici in latinici. Obnove in drugi pismeni sestavki. II. razred 1. Vaje v branju v cirilici in latinici iz čitanke in drugih knjig in časopisov. Deklamacije, razgovori, recitacije. 2. Ostale vrste besed. Izpremembe števnika. spregatev gla¬ gola, sklanjatev pridevnika. Ločila. Razširjeni stavek. 3. Pismeni sestavki. III. razred L Branje, kakor v I. in II. razredu. Čim več razgovorov iz vsakdanjega življenja. V čitanki tudi nekaj primerov iz ma¬ kedonskega jezika. 2. Stopnjevanje pridevnika, glagolske oblike, ločila. Zlo¬ ženi stavek. 3. Pismeni sestavki. RUSKI JEZIK S poukom ruskega jezika naj se doseže, da bi učenci po do¬ vršeni osnovni šoli mogli lepo, pravilno in gibčno izražati pismeno in ustno svoje misli iz obsega vsakdanjega življenja in da bi mogli z razumevanjem brati mladinsko in drugo dostopno rusko književnost. To dosežemo s pismenimi sestavki, z vajami v razgovoru, z učenjem sestavkov na pamet in z branjem. Posebno pažnjo je treba posvetiti izreki. I. razred L Izreka. Abeceda. Slovnica: Goli stavek, osebni zaimek. Glagolske oblike. Trdilna, nikalna in vprašalna oblika stavka. Najnavadnejši predlogi. Samostalniki in njihova izprememba v stavku. Pri¬ devniki v zvezi s samostalnikom. Število pridevnikov in zaimkov. 11 2. Poleg odobrene čitanke, naj se jemlje za branje tudi mladinske knjige. Razgovori. Razgovor se mora gibati v ob¬ segu stvarnega življenja in to iz učenčevega vsakdanjega šolskega in domačega okol ja. Oslavl javanje po ruskem načinu. 3. Pismene vaje in naloge, uporabil slovarja, učenje in recitiranje izbranih sestavkov. II. razred 1. Slovnica: razširjenje gradiva obdelanega v I. razredu v pogledu besednih vrst, vzporejajoč jih s sistematiko mate¬ rinskega jezika. 2. Razgovori. Razgovori o slikah, dnevnih dogodkih in o prebranih delih. 3. Pismeni sestavki, naloge in vaje. Prevajanje tekstov, odgovori na vprašanja, napisana na tabli. III. razred Ponavljanje in razširjanje gradiva o besednih vrstah. Pregled važnejših stvari iz sintakse. Slovnica se ne obde¬ lava sistematično, ampak na beril nih sestavkih in razgovorih ter pri prikazovanju razločkov med ruskim in slovenskim jezikom. Vse ostalo kakor poprej. V vseh razredih je treba posvetiti posebno pažnjo izreki in naglasu. ZGODOVINA I. razred Zgodovina in njen pomen za narodno kulturo. Politična in kulturna zgodovina. Duhovna in materialna kultura. Predzgodovinska doba. Stari vzhod. Zemlja, prebivalstvo, verstvo, državna ure¬ ditev, razredi, izkoriščanje suženjskega in kmečkega dela, osvojitve, razvoj trgovine, propadanje. Egipt, Feničani, Mezo¬ potamija. Poudariti znanost in kulturo teh narodov. Starti Grčija. Zeml ja in ljudstvo, vera. pripovedke o juna¬ kih v trojanski vojni, bajeslovje, državna in družbena ure¬ ditev, razredi in države. Pojav privatne lastnine, mesta, boji med ljudstvom in plemstvom. Oblike vladavine, trgovine in kolonizacije. Trgovina s sužnji. Nastop denarja. Znanost. Arhi- 12 tektura in splošna kultura. Šparta. Atene. Makedonija. Osva¬ jalne in obrambne vojne. Zgodovina Rima. Stara Italija, zemlja in prebivalstvo. Legenda o nastanku Rima. Organiziranje države, brezpravni položaj plebejcev, politična ureditev, boji med plebejci in pa- triciji. Rimska država kot tipičen primer suženjskega sistema. Osvajalne vojne. Upori sužnjev. Propast rimskega cesarstva. Kultura. II. razred Slovani v pradomovini. Selitev Slovanov. Začetki in raz¬ voj državnega življenja južnih Slovanov v zvezi s Franki in Bizantinci. Vzhodni in zapadni Slovani. Države južnih Slovanov v dobi knezov in kraljev. Fevdalizacija družbene ureditve v svetu in pri južnih Slovanih. Arabci, Islam, križarske vojne in Turki v zvezi z zgodovino južnih Slovanov. Humanizem in renesansa. Padec Carigrada. Odkritja. Pomorske poti. Iznajdbe. Vse v zvezi z zgodovino našega naroda. Dubrovnik. Jugoslovanski narodi pod oblastjo Turkov, Benečanov, Madžarov in Avstrije. Reformacija in katoliška reakcija. So¬ cialna gibanja v svetu in pri nas. Avstrijski absolutizem. Naši narodi v dobi absolutizma. Prosvetljenost v 18. stoletju, posebno z ozirom na južne Slovane. III. razred Francoska revolucija in posledice. Začetek kapitalizma. Mednarodna reakcija. Vpliv francoske revolucije na našo zemljo. Ilirija. Prvi in drugi srbski upor. Slovenci in Hrvati pod Ma¬ džari in Avstrijo. Ilirsko gibanje. Revolucija 1848. Make¬ donija. julijska in februarska revolucija v Franciji. Delavsko gibanje. Revolucije in njih odmev v pokrajinah južnih Slo¬ vanov. Boj jugoslovanskih narodov za politične pravice in narodno osvobojenje. »Zedinjena Slovenija«. Boj med Mlado¬ slovenci in Staroslovenci. Prva svetovna vojna, vzroki, povod, potek, večji dogodki na ozemlju jugoslovanskih narodov. Februarska in oktobrska revolucija v Rusiji. Izgrad¬ nja SSSR. Jugoslavija med prvo in drugo svetovno vojno. 13 Gospodarska kriza v kapitalističnih državah. Fašizem in njegova diktatura. Vzroki druge svetovne vojne, razvoj vojne same. Poraz fašizma in padec reakcije. Narodno osvobodilna vojna. Vzpostavitev ljudske oblasti. Protifašistične organizacije. Osvobojenje Jugoslavije. Oklica¬ li je republike. Ustava demokratične ljudske republike Jugo¬ slavije. ZEMLJEPIS I. razred Ponovitev o slovenskem narodnem ozemlju. Splošni zemljepisni pojmi: obzor, nebo, ne¬ besna telesa, orientacija na obzoru. Navidezno dnevno gibanje sonca, pomikanje sončnega vzhoda in zahoda po horizontu. Zemlja: oblika in velikost, dnevno vrtenje zemlje, dan in noč. Globus, vzporedniki in poldnevniki, zemljepisna širina in dolžina. Zemlja in sonce, letno gibanje zemlje, neenakost dolžine dneva in noči, letni časi, toplotni pasovi. Lunine mene. Mer¬ jenje časa, dan, teden, mesec, leto. Upodabljanje zemljepisne površine na reliefu in na zem¬ ljevidu: vrste zemljevidov, merilo, risanje in čitanje zemlje¬ vidov. Kopno in morje na zemeljski površini: členovitost Evrope, Azije, Amerike, Afrike in Avstralije z Oceanijo. Navpična oblikovitost zemljin, visoki in nizki svet, ab¬ solutna in relativna višina, vzpetine in vdolbine. Vodovje zemljin: tekoče in stoječe vode, globina morja, oblikovitost morskega dna, morska voda in njena svojstva. Zrak in njegove lastnosti. Spremembe v zraku. Podnebje. Rastlinstvo in živalstvo: gozdovi, savane, stepe, pustinje, puščave, tundre. Kulturne rastline in domače živali. Človek in njegovo življenje na zemlji; število ljudi, na¬ seljenost, plemena in narodi, verstva, gospodarstvo, promet, trgovina. Opis FLRJ. II. razred Utrditev znanja o slov. narodnem ozemlju. Evropa: položaj, vodoravna členovitost in navpična oblikovitost. podnebje, rastlinstvo in živalstvo s posebnim 14 ozirom na kulturne rastline in koristne živali. Rudarstvo, pre¬ bivalstvo, gospodarske razmere in politična razdelitev. Evropske države: Jugoslavija, Bolgarija, Grčija, Albanija, Italija, Avstrija, Madžarska, Rumunija, SSSR, Polj¬ ska, Češkoslovaška, Nemčija, Švica, Francija, Velika Britanija, Norveška, Švedska, Finska, Španija. Opomba: Za vsako državo navedemo značilnosti, posebno gospodarske razmere in odnos do FLRJ. Azija: Splošni del kot pri Evropi (glavne značilnosti). Države: Turčija, Indija, Kitajska, Japonska. Ostale države le v splošnih potezah s posebnim ozirom na gospodarske raz¬ mere in glavna mesta. Afrika: Splošni del kot pri Evropi in Aziji. Glavna mesta in gospodarske posebnosti afriških zemelj. Amerika: Severna in Južna Amerika: Splošni del kot pri ostalih zemljinah. ZDA in ostale severne ameriške države (v glavnem) Brazilija in Argentina, ostale južne ameriške države (v glavnem). Avstralija (v glavnih potezah). III. razred Federativna ljudska republika Jugoslavija Ime, položaj, meja, velikost, jadranska obala, otoki. Oblikovitost tal, gorstva in nižine. Porečja, jezera in morje. Podnebje, rastlinstvo in živalstvo. Prebivalstvo, gospodarstvo s posebnim ozirom na kmetijstvo, rudarstvo, promet in indu¬ strijo. Državna ureditev z ozirom na ustavo. Opis vseh ljudskih republik (značaj njihovega gospodar¬ stva za Jugoslavijo, upravna, gospodarska in kulturna sre¬ dišča v posameznih federalnih edinicah). Ljudski običaji. NAP A V OZ. N A.N ST V O V razredih višje osnovne šole naj pride pri pouku o naravi popolnoma do izraza poučevanje pos&meznih delov narave in na¬ ravnih pojavov. Zato je treba bolj sistematično obdelati v prirodo¬ pisu živalstvo, človeka in rastlinstvo. Pri pouku fizike in kemije pa tudi v prirodopisu mora v učencih rasti zavest, da so to znanosti, s katerimi človek spoznava, kroti in izrablja naravo in naravne sile v svojo korist, a jo obenem tudi popravlja in spreminja. Poznavanje narave in naravnih sil naj onemogoča vsako ne¬ znanstveno tolmačenje naravnih zakonitosti in zlorabljanje naravnih pojavov za zavajanje delovnega ljudstva. 15 I. razred Nauk o človeku in osnove higiene. Histološka zgradba in raz vitek hrustančevine. Zveze med kostmi. Varovanje in nega kosti. Zlom kosti in vloga pokostnice. Prva pomoč pri izpah¬ njen ju in zlomu. Mišice, oblika in struktura. Važnost telo¬ vadbe. Dušnik in pljuča, dihanje, organ za glas, grlo. Cist zrak, pogoj za zdravje. Nega dihalnih organov. Tuberkuloza kot socialna bolezen. Oko, uho, nos, jezik, koža, ustroj in delovanje. Življenje v mlaki. Praživali (bičaši). kočič, hidra, povodna bolha. Črvi (pijavka). Žuželke (komarji, kačji pastir, obrob¬ ljeni kozak). Mehkužci (polž, školjka). Ribe. Plazilci (belo¬ uška). Krkoni (žaba), močerad. Ptice (štorklja). Življenje mla¬ ke kot celote. Medsebojna zavisnost njenih prebivalcev in njih odnos do nežive narave. Sprememba življenjskih pogojev mlake v teku letnih časov. Koristne in škodljive živali. Življenje v močvirjih, jezerih in ribnikih (krap. ščuka, som) in ostale važnejše živali. Življenje v tekoči vodi. Izvir, potok, reka, (tudi ponikal¬ nice in podzemeljske jame. Postrv, rak, močeril, vodomec, vidra, bober, krokodil, povodni konj, kljunaš). Življenje v morju. Morje kot zibelka življenja, (kit, mor¬ ski pes, delfin, slanik, sipa, morska zvezda, korali, morski klobuk, morska goba, živali morskega dna). Zgradba in funkcije cveta in razcvetja. Opraševanje in oploditev. Praktično izkoriščanje rastlin od strani človeka. Zboljšanje vrst, delo Mičurina. Klitje semen, enokaličnic in dvokaličnic. Pojem rastlin¬ ske vrste. Obča razdelitev semenovk. (Obdelati -je treba le najvažnejše rastline, ki so bolj razširjene, dobro znane in gospodarsko važne.) II. razred Človek. Organi za krvotok. Sestav krvi. plazma, rdeča in bela krvna telesca. Srce, arterije, vene in kapilare. Krvotok, limfa. Nalezljive bolezni, cepljenje. Prva pomoč pri ranah in krvavitvah. Organi za izločevanje. Ledvice. Izločevanje seča. Koža kot organ za izločevanje. Pomen čistote. Glavne žleze z notranjim izločevanjem. Glavne parazitarne bolezni. Škodljivost na sadnem in gozdnem drevju, v vinogradu in na polju (jabolčni cvetoder. mali mrzlikar, jabolčni zavi¬ jač, rjavi hrošč, smrekov lubadar, kapusov belin, trtna ušica. zelena kobilica). Živali v različnih življenjskih okoljih. Med 16 skalami (kuščarica, gad, škorpijon), v gozdu (medved, veve¬ rica, jazbec, volk), v puščavi (velblod, lev, tiger, kenguru j, žirafa, zebra). Praprotovke, mahovnice, steljčnice, (lišaji, glive s poseb¬ nim ozirom na užitne, strupene in parazitne, povzročitelji člo¬ veških in živalskih bolezni, pomen bakterij za človeka in ce¬ lotno prirodo). Rastlinske zadruge iz najbližje okolice. Gozd. travnik, pašnik, njiva, prod, robovi potov, zapuščena mesta. Močvirnata vegetacija z ozirom na proces zaraščanja vod in možnost pro¬ gresivnega razvoja vegetacije, ki se končuje z nastankom gozda. (Našteti le najvažnejše predstavnike posameznih vrst s posebnim ozirom na korist in škodo. Obdelati podrobneje le po enega predstavnika vsake vrste.) III. razred Živčni sistem, živčno tkivo. Živci. Živčni centri. Hrbtni mozeg. Veliki in mali možgani, podaljšani mozeg. Refleksni gibi. Anatomija in fiziologija človeka. Položaj človeka v ži¬ valskem svetu. Staniča. Spolne bolezni. Embrionalni razvitek. Poreklo človeka. Ljudske rase, neznanstvena fašistična teorija o nižjih in višjih rasah. Kratek sistematski pregled živalstva s posebnim ozirom na živali, ki so važne za razvoj. Praživali, kolonije praživali kot prehodna oblika k več- staničnim živalim, mehovci, kot najnižje, večstanične živali, korali in korališča. Poreklo mehkužcev od praživali. Spužve, posebno poreklo spužev od enostaničnih živali. Črvi (metulj, trakulja, trihina), borba proti parazitom. Moč regeneracije. Mehkužci (polži, školjke, glavonosci). Členkokožci (povdariti ogromno število vrst), raki, pajki, stonoge, žuželke (popolna in nepopolna metamorfoza, mimikrija, zimski sen). Poreklo čle- nonožcev od kolobarnikov. Iglokožci. Plaščnjaki. Ribe (mno¬ ženje, selitev v zvezi z odlaganjem iker), morski in rečni ribolov. Krkoni, fosilni krkoni kot predniki današnjih suho- zemskih vretenčarjev. Plazilci. Izumrli plazilci — važnost za razvojno teorijo. Poreklo ptic. Praptiča kot prehodna oblika med plazilci in pticami. Sesalci. Kljunaš kot prehodna oblika. Žužkojedi,* netopirji, kiti, glodalci, medvedi, sodoprsti. liho¬ prsti, sloni, opice. Vzporeditev človeka in človeku slične opice. Poreklo domačih sesalcev. Pomen sesalcev za človeka in pri¬ rodo. 17 Kratek pregled sistema in razvoj rastlinstva. Bičaši, zveza rastlin in živali. Alge, glive, lišaji, mahovnice, praprotovke — preho-d k semenovkam. Zveza med golosemenkami in pra- protovkami. Najvažnejši iglavci. Kritosemenke. Najvažnejše o cvetju, plodu in semenu. Razlika med dvokaličnicami in eno- kalicnicami. Izumrlo rastlinstvo. Glavne rastlinske zadruge v Jugosla¬ viji. Rastline svetovne trgovine in narodnega gospodarstva. Ustvarjanje novih vrst. Jarovizacija. Opomba : Navedeno gradivo tvori maksimalni načrt, iz katerega bodo posamezne šole sestavile učne načrte glede na krajevne prilike. V svrho čim temeljitejšega študija je treba vsako leto prirediti vsaj 4 prirodopisne ekskurzije v naravo. Vrše naj se ob različnih letnih časih. Na teh ekskur¬ zijah naj se rastline in živali zajamejo kolikor je le mogoče po biocenozah. Risanje je pri prirodopisnem pouku neobhodno potrebno, prav tako zapisovanje opazovanih pojavov. Učence je zgodaj navajati v zbiranje in opazovanje listov, plodov in rastlin, prav tako v enostavno prepariranje nekaterih živali. Delo na šolskem in domačem vrtu, prav tako prirodopisni poskusi izve¬ deni v šoli in doma nam poglobijo znanje o naravi. Učence višjih razredov je treba opozarjati na literaturo in na članke v periodičnih časopisih. Kjer je le mogoče, naj si šole oskrbe akvarije, terarije in akvaterarije. FIZIKA II. razred Človek v borbi s prirodnimi silami. Področje fizike in kemije. Kako je človek premagal težnost. Vzvod, uporaba vzvodov, tehtnica, teža, ravnotežje, specifična teža. Strmina, stroji na osnovi strmine, sodobne dvigalne naprave. Prevozna sredstva. Trenje in upor sredine, zmanjšanje trenja, kroglični ležaji, železnice, zmanjšanje odpora sredine, aerodinamična linija. Gibanje, vrste gibanja, merjenje poti in časa, hitrost. Sila tekoče vode, merjenje in risanje sil. Delo. Enota dela. Enostavni stroji kot sestavni deli poljedelskih in drugih stro¬ jev. Vztrajnost. 18 Gladina mirujoče vode. Pritisk na dno in steno posode, občujoče posode, vodovod in vodomet. Hidravlični pritisk, hi¬ dravlična stiskalnica in dvigalo. Energija. Atmosferski trak. Toricellijev poskus, barometer, anerois, atmosfera, vreme. Dvigalna in tlačilna črpalka. Heronova buča, požarna brizgalna. Plini v zaprtih posodah, manometer. Ravna in kriva natega. Sile na telesih, ki so potopljena v tekočino ali plin. ^/zgon. Arhimedov zakon, plavanje, ladje, čolni, podmornice, aero- stat, cepelin, aeroplan, sile na krilih. Molekularni pojavi v tekočinah, adhezija in kohezija, ka¬ pilarne cevi, ozmoza in difuzija. Akustika, zvok, nastanek in širjenje, hitrost in odmev. Muzikalni instrumenti, fonograf, gramofon, uho. Nauk o toploti. Izvori. Pomen ognja za razvoj družbe in tehnike. Raztezanje teles. Toplomer, anomalije vode, prevod in izžarevanje toplote, dobri in slabi prevodniki, ogrevanje stanovanj. Veter. Merjenje topline. Agregatna stanja. Tale- nje in strjevanje, vrenje. Papinov lonec, izparjevanje in kon¬ denzacija. Para, izum parnega stroja, pomen za napredek teh¬ nike in vpliv na razvoj družbe. Eksplozijski motor in njega uporaba. Važnost motornih vozil in pogonskih strojev. III. razred Prvi poskusi iz elektrike. Torna elektrika — zgodovinska beležka. Galvanijevo odkritje. Element in baterija. Električni tok. Kaj je elektrika. Dobri in slabi prevodniki, napetost, upor. Toplotni učinki električnega toka, električna razsvet¬ ljava in grevci. Pomen odkritja električne luči. Naravni magnet, poli, magnetna influenca, magnetna igla, kompas. Magnetne silnice. Magnetni učinki električnega toka. Elektromagnet, vrste in uporaba elektromagneta. Električni brzojav (Morsov. Hug¬ hesov in toleprinter). Električni zvonec in signalne naprave. Akumulatorji. Pretvarjenje mehanične sile v električno. Magnetoelek- trični stroj, dinamoprincip, dinamostroj, generator. Elektro¬ motor. Pomen odkritja električnih strojev. Istosmerni in izme¬ nični tok. Trofazni tok. Jakost toka. Amper. Prenos toka na velike daljave, transformator. Elektrifikacija Slovenije in Ju¬ goslavije, neizkoriščene rezerve. Mikrofon, telefon, elektro- 19 magnetni valovi, radio in radijski prenos. Električna napeljava v naših stanovanjih, razjasnitev in opozorilo na nevarnost. Javne električne instalacije. Elektronska teorija, atomska energija. Nauk o svetlobi. Širjenje in odboj iste. Svetloba in senca, sončni in lunin mrk. Odboj svetlobe od ravnih ploskev, ogle¬ dalo, periskop. Konkavno ogledalo, reflektor. Lom svetlobe, leče in njih uporaba, enostavni in sestavljeni mikroskop, dalj¬ nogledi. Fotografski aparat, projektor. Oko. Razkroj svetlobe, barve. KEMIJA III. razred Voda v prirodi, dobivanje čiste vode, (filtracija, destila¬ cija). Voda kot topilo, sestavine vode na osnovi elektrolize. Spoji in elementi. Simboli za vodik in kisik. Kisik. Prido¬ bivanje in lastnosti, gorenje in dihanje. Oksidacija in oksi- dacijska sredstva, Todik. Pridobivanje in svojstva. Pokalni plin. Sinteza vode. Analiza, pokazana na živosrebrnem oksidu. Sinteza na spoju železa in žvepla. Zakon o stalnem utežnem razmerju in zakon o ohranitvi energije. Molekule in atomi. Kemijski obrazec vode. Oksidi. Lužnine in kisline. Soli. Obrazci nekaterih oksidov, lužnin, kislin in soli. Žveplo, žveplovodik, žveplov dvokis, žveplenasta kislina, žveplov trokis, žveplena kislina. Kuhinjska sol, klorovodik, klor, Fluorovodik. brom in jod. Zrak, sestavine zraka, plemeniti plin, tekoči zrak, dušik, amonijak, dušična kislina, kroženje dušika v prirodi, fosfor, fosfati, umetna gnojila. Ogljik, oksidi ogljika, ogljikova ki¬ slina, kroženje ogljika. Kremen, silikati. Natrij in njegove spojine (klorid, soliter, soda, hidrooksid). Kalij in kalijeve spojine (hidrooksid, karbonat, nitrat). Spojine kalcija (apnenec, apno, sadra). Steklo. Železo. Rude, pridobivanje, vrste. Zelena galica. Aluminij. Cink, baker, svinec in živo srebro. (Tehno¬ logija pridobivanja le v glavnih potezah). Kaolin. glina in ilovka. Srebro, zlato, platina. Fotografija. Radij. Karakteri¬ stična svojstva organskih spojin. Ogljikovodiki, metan, nafta, acetilen. Suha destilacija. Alkoholi, metilni in etilni. Glicerin. Formaldehid. Kisline: mravlja, ocetna, palmitinska, stearin- ska in oleinska. Masti in mila. Ogljikovi hidrati. Grozdni, sadni in trsni sladkor. Škrob (vrenje). Celuloza in papir. Beljakovine. Hrana. 20 RAČUNSTVO Na višji osnovni šoli je potrebno graditi računski pouk kot znanstveni predmet strogo sistematsko. Učenci se morajo seznaniti z osnovnimi funkcijami števil, obvladati morajo računsko tehniko, se vživljati v abstraktno značilnost in strogo logičnost računske snovi in spoznati morajo vrednost računstva v absolutni objektiv¬ nosti in preciznosti vsebine, tako da pridobe v tem predmetu siste¬ matsko osnovno znanje za nadaljnji študij v srednji šoli ali za nadaljnjo strokovno-poklicno šolanje. Metoda dela: Višji razredi osnovne šole naj nadomeščajo nižje razrede srednjih šol tam. kjer deci ni mogoče nadaljevati šolanja na srednji šoli. Taki nalogi višje osnovne šole mora odgo¬ varjati tudi učni načrt, ki se naj čimbolj približa zahtevam račun¬ skega pouka na srednji šoli. Metoda dela se razlikuje od dela na nižjih osnovnih šolah v tem, da se snov gradi povsem sistematsko kot znanstveni predmet, s čemer pa ni rečeno, da se naj goji suha in neživljenjska sistematika. Pouk v računstvu tudi na tej stopnji ne sme biti samemu sebi namen, temveč je tudi tu potrebno, da pride do veljave princip povezanosti teorije in praksq. do izraza naj pride sistematska značilnost predmeta in življenjska uporabnost. Tako je treba v tolmačenju raznih računskih predmetnih problemov kakor tudi v sami vaji stalno povezovati življenjsko uporabnost in nujnost tega ali onega detajla v računski predmetni problematiki. S tako metodo dela dvigamo v učencih občutek smotrenosti pouka, izzivamo interes in voljo do dela, a obenem zagotovimo sigurnost v znanju. Metoda dela naj bo na tej stopnji sistematska, prirodna in poljudno¬ znanstvena. Tako n. pr. problema Pitagorovega izreka ne bomo ob¬ ravnavali samo po skici na tabli in na izvedeni formuli, temveč bomo pokazali ta problem tudi v življenjski računski problematiki. Kolika je oddaljenost dveh točk, ki ležita na vsaki strani močvirja (reke), ki je neprehodno, a znana nam je oddaljenost a in od¬ daljenost b s pravim kotom v točki B. Ali: Koliko podporne žice je treba za stolpič radioantene oddajne postaje, ki je visok 60 m, a podporna točka žice je oddaljena od stolpa 25 m. I. razred Obče o številu: pojem in nastanek števila, desetični sestav, mestne vrednosti, pisanje števil. Rimska števila. Štiri osnovne računske operacije s celimi števili. Posebnosti vsote in razlike (ostanka), odnosi zmnožka, množenca in množitelja ter ko¬ ličnika, deljenca in delite! ja. Deljivost števil. Faktorji števil, razstavljanje števil na prafaktorje. Največja skupna mera in najmanjši skupni mnogokratnik. Merski sistemi: Mere deka¬ di enega sistema: Metrski sistem: dolžinske mere (m), ploskovne mere (m I. 2 ), prostorninske mere (m 3 ), votle mere (1 cim 3 je 1 liter), utežne mere (1 cm 3 vode pri 4° C je 1 gr). Denarne mere in denar. Mere nedekadičnega sistema: časovne mere, kotne mere in števne mere. Preračunavanje starih mer v nove. 21 Navadni ulomki: pojem ulomka, pravi in nepravi ulomki in mešano število. Vloga imenovalca in števca, spreminjevanje števca in imenovalca, okrajševanje in širjenje ulomkov, se¬ števanje, množenje in deljenje ulomkov in mešanih števil. Geometrija: Obče o telesih: telo, ploskev, rob in ogel. Razna telesa. Lege telesa. Črta in točka. O črtah: daljica, pre¬ mica (trak) in poltrak, lok. Uporaba šestila in meterskega traka. Preciznost v merjenja. Merjenje dolžin. Seštevanje in odštevanje dolžin (daljic in lokov). Krog, krožnica, kot. Kotne mere in kotomer, vrste kotov, merjenje kotov. Pojem simetrije in osna simetrija. II. razred Pojem decimalnega števila, nastanek desetinskega ulomka, važnost mestnih vrednosti in desetinske vejice (pike). Vse štiri računske operacije z desetinskimi števili. Računski pro¬ blemi (sestavljeni) iz gospodarskega in kulturnega življenja z uporabo operacij desetinskih števil. Pretvar jan je decimalnih ulomkov v navadne in obratno, periodično število. Imenovana in neimenovana števila, večimenska števila, debljenje in drobljenje večimenskih števil, štirje računski načini z večimenskimi števili. Pojem procenta in promila, procenti v vsakdanjem življe¬ nju in gospodarstvu: procentni znesek, osnovni znesek in pro¬ cent. Obrestni računi: obrestni znesek, glavnica, čas in obre¬ stna mera. Razmerja in sorazmerja: Premo in obratno sorazmerje. Regeldetrija: enostavni in sestavljeni sklepni računi. Številčni izrazi, enočlenik in dvočlenik, pomen in uporaba oklepaja, naloge z uporabo oklepajev z vsemi računskimi ope¬ racijami. Relativna števila: pozitivna in negativna števila, se¬ števanje in odštevanje relativnih enočlenih in mnogočlenih občih števil. Geometrija: Še o kotih. Trikotnik, načrtovanje in skla¬ dnost trikotnikov. Četverokotniki, središčna simetrija. Mnogo- kotniki. Krog in deli kroga (obod, izsek in odsek). Obsegi raznih likov, primerjava obsegov. Primerjava enakosti povr¬ šin. Oblika in načrtovanje elipse. III. razred Še o številčnih izrazih, relativnih številih in občih šte¬ vilih (ponavljanja). Množenje in deljenje relativnega števila, 22 množenje in deljenje enočlenikov in mnogočlenikov. Okraj¬ šano deljenje i ji množenje. Kvadrat, kvadriranje, kvadratni koren. O funkcijah obče in o linearni funkciji posebej. Grafični prikaz. Enačbe z eno neznanko. Kocke, kubiranje in kubični koren. Geometrija: Površine raznih likov: pravokotnik, romb (kvadrat), romboid, trikotnik, deltoid, mnogokotnik, krog in elipsa. O kocki: površina in prostornina, plašč in mreže. Kvader, prizma (kvadratna, pravokotna, trikotna in mnogokotna), valj, piramida in stožec. Narisavanje telesa in mreže. Planimetrija: Pitagorov izrek, Heronov izrek, včrtani in očrtani krog. GOSPODARSKA ZNANJA Učenci naj bi dobili najosnovnejše pojme o gospodarstvu in njegovih oblikah v družbi in državi. To naj bi jim pomagalo, da bi lažje razumeli celotno dogajanje v družbi, obenem pa bi vzgojno vplivalo nanje. I. razred Osnova gospodarstva v opustošeni domovini. Promet in prometna sredstva. Urejevanje prometa. Prevoz hrane iz ro¬ dovitne jših krajev, poljedelstvo in njegov ustroj. Kočarji, viničarji, mali, srednji, veliki kmetje. Veleposestvo. Državna in cerkvena veleposestva. Agrarna reforma. Obdelovanje zem¬ lje s preprostimi sredstvi in stroji. Zadruge. Osnovna načela pri organizaciji zadrug in preprosta razlaga o njih vodstvu. II. razred Kako obnavljamo industrijo. Razvoj obrti od cehovstva do moderne industrije. Nastanek industrijskega delavstva. De¬ lavsko gibanje in delavska združenja. Tovarne, rudniki in druga podjetja, delniške družbe, karteli in trusti. Državna podjetja. Zadružna podjetja. Delavski sindikati. III. razred Razvoj trgovine. Svobodna trgovina. Monopoli. Zunanja in notranja trgovina. Potrošnja in produkcija. Cena. Denar. Denarni zavodi. Luksus. Gospodarske krize. Javni proračuni. Davki. Konsumna društva in nabavne ter prodajne zadruge. Načrtno gospodarstvo. 23 KMETIJSTVO Učenci pridobijo osnovne pojme o kmetijskem delu. Pouk ne sme biti teoretičen, temveč navezan na resnično življenje v okolici, na delo na šolskem vrtu, na krajevne potrebe, ogled vzornih po¬ sestev in gospodarskih naprav. Posamezne šole izdelajo podrobni načrt in povdarijo snov, ki je zanjo važna in jo z ozirom na razmere lahko obravnavajo. I. razred Poljedelstvo Pomen kmetijstva za Slovenijo in Jugoslavijo. Nastanek in sestava zemlje. Obdelovanje zemlje. Melioracije. Gnojenje. Gnojišče. Gnojnična jama. Glavni činitelji v življenju rastlin: voda, toplota, svetloba, zrak in podnebje. Setev, seme. Pride¬ lovanje žit. Pridelovanje stročnic. Pridelovanje okopavin. Pri¬ delovanje oljnatih rastlin. Detelja in zelena krma. Pomen silaže. Industrijske rastline. Travništvo. II. razred Sadjarstvo Pomen sadjarstva za Slovenijo in Jugoslavijo. Ogled sa¬ dovnjakov, šolskega vrta. Pečkato, koščičasto sadje, jagodi¬ čevje. Obiranje in shranjevanje sadja. Uporaba sadja. Brez¬ alkoholna pijača, naprava kisa. Mala sadjarska šolska razstava, spoznavanje sort. Stratificiranje pešk in koščic, sejalnica. Sa¬ jenje sadnih dreves na stalno mesto. Šolska drevesnica. Zava¬ rovanje drevja pred škodljivci in mrazom. Vse vrste cepljenja. Obrezovanje, gnojenje in snaženje sadnih dreves. Bolezni in škodljivci sadnih dreves. Zatiranje škodljivcev. Pregledovanje sadovnjakov. Obrezovanje vinske trte. Naročanje semen — setev v gorko gredo. Pomladansko delo na vrtu. Spomladanska škropljenja. Obrezovanje špalirjev in jagodičevja. Gozdar¬ stvo — pogozdovanje. Razdelitev in saditev gomoljnic, raz¬ množevanje s potaknjenci in grebenicami. Dela v vinogradu. Delo v drevesnici, sadovnjaku, zelenjadnem vrtu. Cvetli¬ čarstvo. III. razred Živinoreja Pomen živinoreje za Slovenca — Jugoslovane. Govedoreja — telesni ustroj. Pasme. Hlevi. Prehrana. Živinorejske zadruge, 24 rodovnik — pašniške zadruge. Uporaba mleka — zadružna mlekarna. Pomen konjereje, pasme, hlev, prehrana. Reja žre- betnih kobil, žrebcev in žrebet. Najvažnejše iz prašičjereje, ovčjereje^ kozjereje, perutninarstva po krajevnih potrebah. Čebelarstvo — življenje čebel, matice, trotov. Čebelnjak, panji, čebelarsko orodje, delo v čebelnjakih. Zajčjereja. Svilarstvo. Ribogojstvo. RISANJE I. razred Pokret človeškega in živalskega telesa v ravnini papirja. Oblikovanje človeškega in živalskega telesa. Drevo v pokretu. Značilne oblike dreves. Gozd. Uvod v paralelno pespektivo. Kulisna kompozicija. Skiciranje mirujočih teles. Škropljenje in papirotisk. Paralelni in zvezdasti rez. Rastlinski organi. Gojitev umetniškega izraza. Velikost: po potrebi. Tvorivo: Svinčnik št. 2, črna in bela kreda, akvarelne barvice (svetli oker, kromovo rumena, žgana siena, cinober. karmin, pariško modra, ultramarin. peynes siva), tempera bela ali plakat — bela. Tuš. Risalni papir, ten. papir, barvast papir in rediš pero. Nekaj primerov: Vas, Lutkovno gledališče. Spremembe lune, Pogorje, Žetev, Obrtniki, Graditev piramide, Balon in cepelin, Mlin ob potoku, Jasa, Jagode, Pomlad (tempera), V deželi pravljic (tempera), Miting (tempera), Partizani pri ognju (temp.), Partizanska šola (izrezovanje — skupinsko delo), Ptice pozimi (papiro tisk), Okrasek za herbarij (izre¬ zovanje), Okrasek na steno (škropljenje) itd. II. razred Uvod v perspektivo brez pravil. Gibanje človeka in živali v ravnini papirja. Ogledovanje umetniških podob in narod¬ nih okraskov. Senčenje oglatih teles. Velikost: po potrebi. Tvorivo: kakor v V. razredu. Nekaj primerov: Parada Titove vojske (uvod v perspek¬ tivo), Drevored v jeseni (akvarel), Predor (kreda). Ulica (akva¬ rel), Ringa-raja (črnilo), Preplašena žival (risba). Prizor iz kralja Matjaža, V partizanski bolnišnici (temp.) Naskok na bunker (kreda), Tovarna (akvarel), Plladno postaja (akvarel). 25 Graditev mostu (črnilo), Trojka (temp.), Japoska naselbina. Na galeji, Na trgu s sužnji itd. III. razred Perspektivno risanje oglatih in okroglih teles. Nasebna in osebna senca. Skiciranje mirujočih in gibajočih se teles. Risanje po naravi. Glava. Uporabni okrasek. Okrasna pisava. Linorez. Ogled umetniških del. Velikost: po potrebi. Tvorivo: kakor v VI. razredu. Nekaj primerov: Moja soba (akvarel), Bodoče tovarniško naselje (akvarel), Moj sošolec (kreda), Naša vas (akvarel po naravi). Osnutek za platnice (rediš pero). Transparent, Vele¬ mesto, V debelem snegu (temp.), Okupacija (akvarel). V inter¬ naciji (risba), Tovarna mesa (zamisel). Kužno znamenje (lino¬ rez), Osnutek za stanovanjsko hišo (skica) itd. Opomba : Da bo risanje doseglo svoj smoter, je treba zavreči vsako prerisovanje s predlogi, risanje po diktatu in prerisovanje s table. Vendar pa sme učenec svojo risbo prerisavati na čisto podlago. To bo potrebno predvsem pri barvanju. V kolikor je zaradi razjasnitve, tehničnih težkoč in zaradi pravilnosti predstav potreba, da učitelj in učenec rišeta na tablo, naj se ta risba obriše, predno začno risati učenci. Napake v risbah so posledica pomanjkljivosti pred¬ stav, vsled tega jih bomo odstranili, če poskrbimo za jasnost predstav. Korigiranje risb je zaradi tega nedopustno. Četudi je primarni izvor risanja narava, se je treba ogi¬ bati vsakega fotografskega kopiranja prirode, če ne gre za tehnično reprodukcijo v svrho študija. Primerov navedenih v učnem načrtu, ni smatrati za ob¬ vezne, temveč le kot kazalo, iz katerega je mogoče izbirati s spremembami. Od tvoriva naj šole v prehodni dobi nabavijo kar pač zmorejo in kar bo na razpolago. Vsaka šola naj si nabavi zbirko otroških podob, ki naj ne obsega le najboljših del. temveč tudi taka, ki so značilna in važna za razvoj otroka. PETJE I. razred Tonske lestvice. Trizvoki. Ritmične vaje. Podaljšanje traj¬ nosti not. Petje dvo- in triglasnih zlasti narodnih pesmi ter pesmi 26 iz narodno-osvobodilnega boja. Navajanje učencev na pravilni nastavek pevskih organov pri petju. Dihalne vaje. II. razred Spoznavanje novih tonov in lestvic. Ritmične vaje. Petje tri- in štiriglasnih pesmi, med njimi tudi nekaj na¬ pevov v mol-tonskem načinu. Vsebina pesmi: narodne, umetne in pesmi ostalih jugoslovanskih narodov ter pesmi iz narodno osvobodilnega boja. Pravilna nastava pevskih organov pri tvorbi tona. Di¬ halne vaje. III. razred Razne tonske lestvice. Ritmične vaje. Napisovanje not. Spoznavanje narodnega blaga: kolednice, podoknice, na¬ pitnice, ženitovanjske in druge priložnostne pesmi. Narodne pesmi ostalih jugoslovanskih narodov. Partizanske pesmi. Razlikovanje vokalne in instrumentalne glasbe. Glasbene oblike: spevoigra, opereta, opera, sonata, oratorij, simfonija. Predvajanje nekaj takih del z gramofonskimi ploščami in po¬ slušanje primernih radijskih oddaj. Domača glasbena zgodovina. Ustanovitelji slovenske glas¬ bene umetnosti: Ned ved Anton, družina Ipavcev, Forster An¬ ton. Rihar Gregor. Adamič Emil, Premrl Stanko, Hajdrih An¬ ton, Osterc Slavko. Pesmi iz osvobodilne vojne. ŽENSKA ROČNA DELA I. razred Šivanje: šivanje na stroj: robi jen je prtičev, rut itd. Vezenje: tkaničenje in raničenje po belokranjskih moti¬ vih (domače platno, debela prejica). Pletenje: rokavica s prsti. Kvačkanje: kvačkana čipka in vstavek. II. razred Šivanje: krpanje na stroj. Vezenje: bela vezenina — ažur : — gumbnica. Pletenje: volnena jopica. Kvačkanje: kvačkani obrobki. 27 ' III, razred Šivanje: ženska spalna srajca. Vezenje: okrasni predmeti po narodnih motivih v vseh tehnikah. Pletenje: norveška tehnika: šal, palčniki. Mrežen je: spoznavanje tehnike — kot praktičen predmet mreža za nakupovanje. Predenje: volna, kombinacija angore in volne, lan. V razredih naj se učenke seznanjajo s tehniko naših starih vezenin. Izločevati je vse nepristno in se držati prvotnih barv. V pomoč naj služi: Sičeva zbirka vezenin, vezenine, ki jih imajo učenke doma (peče, velikonočni prtiči). Največ pa nam bo nudil muzej, kjer lahko poleg motivov opazujemo krasne kombinacije motivov in barv. V krajih, kjer se ena ali druga panoga domače ženske obrti še goji, naj se je uče učenke tudi v šoli. (Kleklanje, belokranjsko tkaničenje, pečka vezenina, šivana čipka, pre¬ denje, tkanje, pletenje.) Vsi okrasni predmeti, ki jih v šoli gojimo naj bodo iz¬ brani tako, da harmonirajo z okolico, kjer bodo v rabi. Na¬ slanjajo naj se na tradicijo starih slovenskih vezenin. Na ta način ne bomo ohranili samo lepote starih izdelkov, ampak tudi lepoto naših stanovanj. TELOVADBA Velja učni načrt za nižjo osnovno šolo. 28 ZA OSNOVNE ŠOLE: Letos izšlo: Završnik-Ribičič: Prva čitanka — v večbarvnem tisku. Cena din 28.—. Ribičič : Druga čitanka. Cena din 20.—. H u d a 1 e s - K u n s t - W i n k 1 e r : Tretja čitanka. Cena din 28.—. H ud a 1 e s - K u n s t - W i n k 1 e r : Četrta čitanka. V tisku: Kunst: Prvi računi. V pripravi: Kunst : Računica za 2. razred. Ledinek : Računica za 3. razred. F a k i n - K u n s t - P 1 a n i n a : Spoznavanje narave za 3. in 4. razred. Čitanka za višje osnovne šole. Fink-Žerjav : Slovenska vadnica za osnovne šole, r ZA UČITELJSTVO OSNOVNIH ŠOL: Začasni učni načrt za nižje razrede osnovnih šol. Cena din 10.—. Začasni učni načrt za višje osnovne šole. Koledar prosvetnih delavcev za leto 1946/47. — nujno potreben priročnik za vsakega prosvetnega delavca. Tik pred izidom. Obvestila oddelka vzgojil in učil Državno založbe Slo¬ venije. 29 ZA UČITELJE IN STARŠE: V tisku: Završnik : Začetni pouk v branju. Kunst: Navodila k »Prvim računom«. Posebej opozarjamo na prevode iz ruščine: M i .š u 1 i n : Zgodovina starega veka. Kos m inski : Zgodovina srednjega veka. Jefimov: Zgodovina novega veka. ZBIRKA SLOVENSKIH KLASIKOV: Pravkar izšlo: Kosovel: Zbrano delo T. Cena broš. din 116.—. vez. din 140.—. V pripravi: Aškerc: Zbrano delo I. del. Jurčič: Zbrano delo I. del. Linhart : Zbrano delo I. del. Trdina: Zbrano delo T. del. Kersnik : Zbrano delo I. del. Naročnina za kompletno zbirko' broš. 480 din, vez. 720 din. Naš tisk: Bibliografski mesečnik — javlja vse nove tiske po 9. maju 1. 1945. Začel je izhajati januarja 1946. Doslej izšlo 10 številk s poročili o 156 slovenskih periodičnih tiskih iz 1. 1945. in 472 novih slovenskih knjigah in brošurah, ki so izšle po praz¬ niku zmage. Naš tisk poroča tudi o prevodih slovenskih avtorjev in o važnejših srbohrvatskih izdajah. Celoletna n ar oč n i lUK^eljle .din /•-'V'-'- P'' 60 .—. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA 00000525414