ŠOLSKA TEORIJA Kakšne metode učenja prinašajo najboljši učni uspeh na splošni maturi?: anketna raziskava med študenti pedagogike Eva Bonifarti in Tinkara Pec, študentki pedagogike ter slovenskega jezika in književnosti, ter doc. dddr. Joca Zurc, prof. raz. pouka, Oddelek za pedagogiko, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru Danes se učimo na vsakem koraku, zato je toliko bolj pomembno, kakšne metode učenja pri tem uporabljamo, da bo učenje vodilo k zasluženi šolski uspešnosti. Z raziskavo smo želeli ugoto- viti, kakšne so metode učenja v obdobju opravljanja mature, ko je povečan obseg in intenzivnost učenja. Raziskava, ki smo jo izvedli na vzorcu 40 študentov – bodočih pedagoških delavcev, je pokazala, da se je večina med maturo učila učno snov po delih, dve do tri ure na dan in s pripra- vo zapiskov. Na uspeh pri maturi so po mnenju anketiranih najbolj vplivali psihološki dejavniki, kot so učna motivacija, sposobnosti in učne metode. Ključne besede: dejavniki učne uspešnosti, ma- formacije. Na kakšen način se bodo prejete infor- tura, srednja šola, čas učenja, učni uspeh macije preoblikovale in ohranile, pa je odvisno od vrste različnih dejavnikov, ki vplivajo na uspešnost UVOD in učinkovitost učenja. Ljudje se učimo celo svoje življenje, od rojstva do smrti, zato ima učenje velik pomen v življenju po- DEJAVNIKI UČENJA sameznika. Ko mladi odrasli zaključi in izstopi iz Na učenje vpliva vrsta dejavnikov, ki jih lahko raz- sistema rednega izobraževanja, se njegovo uče- delimo na dve osrednji skupini, in sicer na notra- nje ne konča. Spremembe v življenju, delovno nje dejavnike, ki izhajajo iz učenca, in na zunanje mesto in kariera, družina in starševstvo ter starost dejavnike, ki izvirajo iz učenčevega okolja. Med zahtevajo vedno nova znanja in spodbujajo potre- notranje dejavnike uvrščamo fiziološke in psiho- bo po učenju (Svetlik in Zupan 2009). Z učenjem loške dejavnike. Med zunanje dejavnike pa spa- posameznik širi obseg, širino in globino svojega dajo fizikalni in socialni ali družbeni dejavniki. V znanja, s tem pa lažje opravlja vsakodnevne na- nadaljevanju predstavljamo temeljne značilnosti loge in se prilagaja zahtevam življenja. Poznamo vsake izmed teh štirih temeljnih skupin, ki vpli- več definicij učenja, vsem pa je skupna ugotovi- vajo na začetek, potek in uspešnost učenja. Zna- tev, da gre za dolgotrajno spremembo v učenče- čilnosti povzemamo po opredelitvah avtoric Zurc vem znanju, ki temelji na njegovih izkušnjah. Uče- (2008), Levpušček Puklek in Zupančič (2009) ter nje je tako proces, ki (Dumont in drugi 2013, 167): Kompare in drugi (2014). • spreminja učenčevo znanje, • vzrok za to spremembo je nekaj, kar učenec Notranje fiziološke dejavnike predstavljajo ne- sam izkusi oz. pridobi skozi lastne izkušnje, ugodna kratkotrajna telesna stanja pri učečem, • usvojeno znanje pa pomeni za učenca dolgo- kot so na primer lakota, utrujenost, žeja, zobobol. trajno spremembo. Lahko pa so ta stanja tudi dolgotrajnejša, kot so kronična obolenja, slabovidnost, napake čutnih Ob tem velja poudariti, da učenje ni samo pri- ali gibalnih organov. Pomembno vlogo ima tudi dobivanje znanja, izobrazbe, navad in spretnosti, redna gibalna aktivnost. Znano je, da boljša kon- temveč prispeva tudi k razvoju motivacije, ču- dicija telesa pripomore k zmožnosti daljšega in stvovanja, stališč in interesov ter s tem k razvoju intenzivnejšega učenja ter kasnejšega nastopa posameznikove celotne osebnosti. Zmožnost, ki utrujenosti. ljudem omogoča, da ohranijo sprejete informaci- je, imenujemo spomin ali pomnjenje, brez kate- Skupina notranjih psiholoških dejavnikov je za rega učenje ne bi bilo mogoče (Musek in Pečjak učence najbolj pomembna, ker lahko nanje naj- 2001, 134). Kot navajata avtorja, naša duševnost ne lažje vplivajo in jih razvijajo v pozitivni smeri. Med le sprejema, temveč tudi predeluje in ohranja in- psihološke dejavnike učenja uvrščamo: 70 Didakta • umske in druge sposobnosti, npr. raven splo- nanašajo na spremenljive pogoje v okolju, v ka- šne inteligentnosti, področne inteligentnosti. terem poteka učenja. Fizikalni dejavniki so lahko Učenci, ki imajo boljše kognitivne sposobnosti, vremenske razmere, temperatura, vlažnost, hrup, bolje razumejo snov in jo znajo obnoviti s svoji- osvetljenost, urejenost in zračnost prostora, ki mi besedami, znajo iz nje izluščiti bistvo in lo- vplivajo na kakovost učenja. gične povezave ter se hitreje učijo; • učne navade, učne metode in spretnosti učenja UČNE METODE kot kombinacija učnih strategij, ki jih učenec Med notranjimi psihološkimi dejavniki učenja, na uporablja v različnih učnih okoliščinah. Glede katere lahko vplivamo v največji možni meri in s na prevladujočo predelavo podatkov razlikuje- tem izboljšamo učinkovitost učenja in posledično mo tri osrednje učne stile: vizualni (informacije tudi učni uspeh, velja posebno pozornost posveti- si najbolje zapomnimo in razumemo, če jih vi- ti učnim metodam. Učne metode so del procesa dimo), slušni (največji pomen ima razlaga, po- učenja in se kažejo kot kombinacija različnih uč- govor) in kinestetični (najbolje razumemo, kar nih pristopov, kot so čas učenja, razdelitev učnega naredimo, kinestetično ali gibalno občutimo); gradiva in aktivnosti učenja, ki vodijo in ustvarjajo • učno motivacijo, ki spodbuja in usmerja učenje sam proces učenja. ter določa njegovo kakovost, trajanje in inten- zivnost. Razlikujemo notranjo in zunanjo mo- Pri obravnavi učenja glede na čas je temeljno tivacijo. Notranje motiviran učenec se uči, ker vprašanje, ali naj učenje določenega gradiva po- mu je učenje samo po sebi vir zadovoljstva, želi teka neprekinjeno, dokler učenje ni končano, ali razviti svoje sposobnosti, udejanjiti lastne in- pa naj se to razdeli na več časovnih obdobij. Ča- terese in vrednote. Zunanje motiviran učenec sovno razdeljeno učenje je uspešnejše od strjene pa se uči zaradi zunanjih ciljev, kot so nagrade, oblike predvsem zato, ker utrujenost zmanjšujejo ocene, pohvale ali zmage, pri tem ga samo uče- odmori in omogočajo povezovanje učnih izkušenj nje v resnici ne zanima, ampak je le sredstvo za s predhodnimi izkušnjami. Pri učenju je nadalje dosego drugih ciljev; pomembno vprašanje, kako razdeliti učno gradi- • čustva glede na jakost (šibka ali močna) in vre- vo. Ali naj se celotno gradivo učimo naenkrat ali dnost (prijetna ali neprijetna). Pozitivno razpo- po delih? Pri pridobivanju novega znanja je meto- loženje spodbuja učinkovitejše učenje kot slabo da celote boljša, ker omogoča povezovanje učne razpoloženje, pri katerem se učenec ne more snovi med deli. Metoda učenja po delih (npr. po- zbrati in je zato pri učenju počasnejši. Težave glavjih) pa ima tudi svoje prednosti, saj lahko več lahko povzročajo tudi močna pozitivna (npr. časa namenimo učenju težjih delov (Pečjak 2001, zaljubljenost, navdušenje) ali negativna čustva 24–25; Svetlik in Zupan 2009, 493–494). (npr. jeza, žalovanje) kot tudi čustvene motnje (npr. depresivnost, anksioznost). Pomembna Učinkovitejše je učenje, kadar je učenec aktiven, so tudi čustva do samega sebe, zlasti spoštova- kar pomeni, da učno snov usvaja s pomočjo raz- nje in zaupanje v sebe in svoje učne zmožnosti. ličnih učnih aktivnosti, kot so izdelovanje zapi- skov, miselnih vzorcev, podčrtavanje, glasno bra- Zunanji socialni ali družbeni dejavniki so značil- nje besedila, mnemotehnike, učenje iz učbenikov nosti, ki izhajajo iz učenčevega ožjega in širšega in drugih pisnih in avdiovizualnih gradiv. Način družbenega okolja in učinkujejo na njegovo uče- priprave zapiskov je individualen in je odvisen od nje, kot so: vsakega posameznika. Nekaterim tako zadostu- • družina, ki sooblikuje vrsto osebnostnih la- jejo samo zapiski predavanj, ki jim jih ponudi pro- stnosti, ki vplivajo na učno uspešnost, kot so fesor, drugi pa snov še nadgradijo in jo ponovno motivacija, sposobnosti, vrednote, stališča; predelajo s pomočjo strokovne literature ter pri- • šola z učitelji in vrstniki, ki z vzgojnimi in učni- pravo miselnih vzorcev, tabelskih slik, skrajšanih mi metodami ter razpoložljivimi učnimi sred- zapisov v obliki opornih točk ali celo skrčene ob- stvi vpliva na učenčeva stališča do znanja, na nove učne snovi (Pečjak 2001). kakovost znanja in širino razmišljanja; • širše družbeno okolje, ki vpliva s svojim odno- NAMEN IN CILJI ANKETNE RAZISKAVE MED som do znanja, s političnimi odločitvami o sis- ŠTUDENTI temu šolanja, nacionalnimi preverjanji znanji V empirični anketni raziskavi smo želeli ugotoviti, (npr. matura) in materialnimi možnostmi za na kakšen način se učijo učenci v času povečane- učenje v okolju (npr. dostopnost knjižnic, glas- ga obsega in intenzivnosti učenja, kot je obdobje benih šol, športa). opravljanja splošne mature. Zanimalo nas je, kate- re učne metode so najbolj učinkovite za uspeh pri Zunanji fizikalni dejavniki pa so dejavniki, na maturi ter katera skupina dejavnikov učenja po katere lahko vplivamo in jih kontroliramo v naj- mnenju anketiranih najbolj vpliva na učni uspeh. manjši možni meri med vsemi navedenimi, saj se Raziskavo smo izvedli na namenskem vzorcu štu- 71 Didakta ŠOLSKA TEORIJA dentov prvega letnika, ki so maturo opravljali v is- je potekala lastnoročno. Vsako vprašanje smo po- tem koledarskem letu. Ker od njihove mature še sebej pregledali in prešteli, koliko študentov se je ni minilo več kot pol leta, smo sklepali, da se spo- odločilo za posamezen odgovor, ter dobljeno šte- minjajo, na kakšen način so se učili, katere učne vilo dejanskih odgovorov pretvorili v odstotke. Re- metode so uporabili ter kakšen uspeh so dosegli zultate predstavljamo z grafi in preglednicama, ki pri maturi. smo jih oblikovali v programu Microsoft Excel. Cilji, ki smo jih želeli raziskati, so bili naslednji: REZULTATI IN INTERPRETACIJA C1: Ugotoviti količino časa učenja na dan in čas vmesnih odmorov med učenjem za maturo. Količina učenja Odmori C2: Ugotoviti, ali je pri učenju za maturo prevlado- na dan med učenjem valo učenje snovi kot celote ali po delih. n (%) n (%) C3: Ugotoviti učne metode, ki so bile najpogoste- do 60 minut 7 (17,5) manj kot je uporabljene pri učenju za maturo. 15 minut 4 (10) C4: Ugotoviti dejavnike, ki imajo po mnenju anke- tiranih največji vpliv na uspeh pri maturi. od 60 do 120 minut 9 (22,5) 15 minut 11 (27,5) METODE DELA Raziskava je temeljila na empiričnem, kvantitativ- od 120 do nem raziskovalnem pristopu s pomočjo anketne 180 minut 17 (42,5) 30 minut 18 (45) metodologije. Potem ko smo izbrali temo, poiska- li problem in si zastavili cilje raziskave, smo izdelali merski instrument – anketo. Anketo smo sestavili več kot 180 minut 7 (17,5) 60 minut in več 7 (17,5) sami na podlagi pregledane literature in posta- vljenih ciljev raziskave. Vključevala je 10 vprašanj v kombiniranem načinu odprtih in zaprtih odgovo- rov. Anketiranec je izbiral med alternativnimi od- Skupaj 40 (100) Skupaj 40 (100) govori (enega ali več), če pa ni našel ustreznega, je lahko dopisal svoje osebno mnenje (možnost Drugo). Odvisne spremenljivke, ki smo jih opa- zovali, so bile: čas učenja, delitev učnega gradiva, Tabela 1: Količina časa učenja in odmo- odmori med učenjem, metode učenja, dejavniki rov v času opravljanja mature, izražena učenja (fiziološki, psihološki, fizikalni, socialni) in v minutah uspeh na maturi, izražen v obliki doseženih točk. Največ anketiranih študentov se je v času mature V raziskavi je sodelovalo 40 študentov (4 moški, učilo dve do tri ure na dan (42,5 %), skoraj četrtina 36 žensk) prvega letnika študijskih programov anketirancev (22,5 %) se je učila tudi manj, od ene pedagogike ter slovenskega jezika in književno- do dve uri na dan. Manjši delež študentov (17,5 %) sti. Vzorec je bil neslučajnostni namenski, ker smo pa se je opredelil, da je za učenje porabil več kot namensko vključili dva študijska programa, ki iz- tri ure oz. manj kot eno uro na dan. Učenje je bilo obražujeta bodoče učitelje. Predvidevati je, da ta pri večini prekinjeno s 15–30 minutnimi odmori skupina študentov kaže večji interes za refleksijo (67,5 %) (tabela 1). in izboljševanje lastnih metod učenja. Pri načinu razdelitve študijskega gradiva pri uče- Zbiranje podatkov je potekalo na Filozofski fa- nju za maturo se je 80 % anketiranih študentov kulteti Univerze v Mariboru v študijskem letu opredelilo, da je učno snov predelalo po delih, in 2019/2020, in sicer dne, 10. 1. in 13. 1. 2020. Anke- samo 20 % je navedlo učenje učne snovi kot ce- te smo študentom razdelili pred začetkom pre- lote. Graf 1 kaže najpogosteje uporabljene meto- davanj, z dovoljenjem treh nosilcev predmetov, de učenja. V času mature je največ anketirancev pri katerih je potekalo zbiranje podatkov. Pred uporabljalo metodo priprave zapiskov (72,5 %), začetkom izpolnjevanja smo dodali uvodno po- sledi učenje iz učbenikov in drugih pisnih virov jasnilo, zakaj zbiramo podatke, in poudarili, da so (20 %) ter učenje s poslušanjem (7,5 %). Nihče iz- odgovori anonimni ter da bomo zbrane podatke med anketiranih študentov ni najpogosteje upo- uporabili izključno za namen raziskave. Razdelili rabljal učnih metod, kot so izdelava miselnih vzor- smo 50 vprašalnikov, od tega smo prejeli 40 izpol- cev, mnemotehnike, prepisovanje snovi in učenje njenih (80 % realizacija). Analiza zbranih podatkov s pomočjo samolepilnih lističev. 72 Didakta Zapiski 8 Miselni vzorci 3 Mnemotehnike Prepisovanje snovi 29 Samolepilni lističi Učenje s poslušanjem Učenje iz učbenikov in drugih pisnih gradiv Drugo 0 Graf 1: Najpogosteje uporabljena metoda učenja v času mature Graf 2 prikazuje, da je največ študentov pedagogi- na maturi dosegel 11 točk, kar ustreza zadostne- ke in slovenščine pri maturi v srednji šoli doseglo mu učnemu uspehu, medtem ko je bilo med 20 točk, kar dokazuje tudi izračunano povprečje anketiranci tudi 11 odličnjakov (23 točk in več), od (PV=20,15 točk). Navedeni rezultat kaže na prav tega dva zlata matura (dosežnih 30 točk in več) dobri maturitetni uspeh oz. povprečno oceno ter en diamantni maturant z vsemi 34 možnimi 4 pri vseh petih obveznih predmetih na splošni doseženimi točkami. Na vprašanje je odgovorilo maturi. Opazna pa je tudi precejšna razpršenost 39 vprašanih, eden izmed študentov se rezultata v dosežkih, saj je študent z najnižjim rezultatom na maturi ni spomnil. 7 6 6 5 4 4 3 3 3 3 3 2 2 2 2 2 2 1 1 1 1 1 1 1 1 0 11 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 24 25 26 28 29 32 34 Graf 2: Število doseženih točk na maturi 1-ni vpliva 2-… 3-… 4-izjemen vpliv Povprečna n (%) n (%) n (%) n (%) ocena vpliva Psihološki dejavniki 2 (5) 0 (0) 19 (47,5) 19 (47,5) 3,38 Socialni dejavniki 1 (2,5) 6 (15) 23 (57,5) 10 (25) 3,05 Fiziološki dejavniki 3 (7,5) 8 (20) 17 (42,5) 12 (30) 2,95 Fizikalni dejavniki 8 (20) 15 (37,5) 13 (32,5) 4 (10) 2,33 Tabela 2: Število doseženih točk na maturi 73 Didakta ŠOLSKA TEORIJA Polovica oz. 47 % anketirancev je na vprašanje, ka- dejavniki med vsemi dejavniki učne uspešnosti tisti, teri dejavniki so najbolj vplivali na njihov uspeh pri na katere lahko tako učenec kot učitelj vplivata in jih maturi, odgovorila, da so imeli izjemen vpliv psiho- izboljšujeta v največji meri. loški dejavniki, med katere spadajo tudi metode učenja. Navedeno potrjuje povprečna ocena 3,38, Naše raziskovanje bi veljalo v prihodnje nadgraditi, ki je med vsemi ocenjevanimi dejavniki najvišja. Po in sicer z vključitvijo študentov drugih študijskih pro- mnenju študentov sledi vpliv zunanjih socialnih gramov in visokošolskih zavodov. Prav tako bi veljalo dejavnikov in notranjih fizioloških dejavnikov. Naj- ugotovitve primerjati z maturanti poklicne mature. nižji vpliv pa so pripisali fizikalnim dejavnikom, saj Primerjalna analiza bi lahko pokazala, do kakšnih je kar 20 % študentov navedlo, da fizikalni dejavniki razlik v metodah učenja, vloženem času za učenje sploh nimajo vpliva na uspeh pri maturi (tabela 2). in doseženem učnem uspehu prihaja med dijaki pri opravljanju splošne in poklicne mature. Za izvedbo RAZPRAVA takšne raziskave bi veljalo naključno izbrati večje šte- Učna uspešnost je v veliki meri odvisna od tega, kako vilo fakultet v Sloveniji. se učenec uči, ali uporablja kakovostne pristope, strategije in metode učenja. Rezultati naše raziskave ZAKLJUČEK so pokazali, da so anketirani študenti prvega letnika Za uspešno opravljeno maturo je treba poznati učin- na študijskih smereh pedagogike ter slovenščine kovite učne metode in jih tudi znati uporabiti v pro- in književnosti v povprečju dosegli prav dober učni cesu učenja. Ob tem pa je pomembno, da so izbrane uspeh na splošni maturi. Za ta uspeh je bilo potreb- učne metode učinkovite za vsakega posameznega no, da so se učili vsak dan od dve do tri ure, da so učenca, saj bo le tako lahko usvojil največ kakovo- učno snov razdelili po delih in med učenje vključevali stnega znanja. Zato je skoraj nemogoče določiti stra- redne 15–30 minutne odmore. Dosedanje raziskave tegijo učenja ali »konstanten recept« učenja za naj- so potrdile pomen odmorov med učenjem, saj ti boljšo učno uspešnost, saj je to odvisno od vsakega zmanjšujejo utrujenost in omogočajo boljše utrjeva- učenca. Vsak se najbolj uspešno uči na svoj način, kar nje, povezovanje in organiziranje pridobljenega zna- je pokazala tudi naša raziskava. Ključna je refleksija nja (Svetlik in Zupan 2009). K prav dobrim dosežkom lastnega učenje in premislek o učnih navadah, me- na maturi so pomembno prispevale tudi metode todah in strategijah. Naučiti se učiti je nujni sestavni aktivnega učenja. Ugotovitve naše raziskave tako ka- del učne uspešnosti pri maturi. žejo, da ima učenje s pripravo zapiskov pomemben prispevek k uspešno opravljeni splošni maturi. LITERATURA Dumont, H. (ur.), Istance, D. (ur.) in Benavides, F. (ur.) (2013): O naravi Zanimiva ugotovitev naše raziskave je, da so anke- učenja. Ljubljana, Zavod RS za šolstvo. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2014): Uvod v tirani študenti med najbolj vplivne dejavnike učne psihologijo. Ljubljana: DZS. uspešnosti na maturi uvrstili psihološke dejavnike. Kompare, A., Stražišar, M., Dogša, I., Vec, T. in Curk, J. (2016): Psiholo- gija spoznanja in dileme. Ljubljana: DZS. Med psihološke dejavnike uvrščamo umske in dru- Levpušček Puklek, M. in Zupančič, M. (2009): Osebnostni, motivacij- ge sposobnosti (npr. raven splošne inteligentnosti), ski in socialni dejavniki učne uspešnosti. Ljubljana: Znanstvenorazi- skovalni inštitut Filozofska fakulteta. navade, metode in strategije učenja, ki predstavljajo Musek, J. in Pečjak, V. (2001): Psihologija. Ljubljana: Educy. načine usvajanja in obdelave informacije, učno mo- Pečjak, V. (2001): Učenje, spomin, mišljenje. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede. tivacijo ter čustva, ki vplivajo na učinkovitost učenja s Svetlik, I. in Zupan, N. (2009): Menedžment človeških virov. Ljubljana: svojo jakostjo in vrednostjo (Kompare in drugi 2016, Fakulteta za družbene vede. Zurc, J. (2008): Biti najboljši: pomen gibalne aktivnosti za otrokov 53–59). Pomembna ugotovitev je, da so psihološki razvoj in šolsko uspešnost. Radovljica: Didakta. 74 Didakta