JANUAR 1990, ŠTEVILKA 1 PROSLAVILI SMO OBČINSKI PRAZNIK V spomin na znamenito bitko na Tisju, ki jo je II. štajerski bataljon bil 24. decembra 1941 z mnogo močnejšim sovražnikom, slavimo Litijani svoj občinski praznik. V decembru se tako zvrsti vrsta prireditev, manifestacij in drugih dogodkov, ki vsaka po svoje pripomore k slavnostnemu vzdušju. Pripadniki TO in planinci so se odpravili na svoj zdaj že tradicionalni pohod na Tišje, strelci so organizirali strelsko tekmovanje, odpirali so se objekti, asfaltirali cestni odseki in še bi lahko naštevali. Osrednja prireditev ob občinskem prazniku pa je vsekakor bila slavnostna akademija, ki so jo organizatorji pripravili na sam praznik. (Več preberite na naslednji strani.) Akademik prof. dr. Janez Bat is - častni občan občine Litija Srečno leto 1990 Prestopili smo v novo leto 1990, sicer običajno, vendar z določeno vznemirjenostjo, kaj bo prineslo glede na vse to, kar se je dogajalo v preteklem. V marsičem bo to leto prelomno. Pozornost bo namenjena uresničevanju protiinflacijskega programa Markovićeve vlade; reševanju razprtij med narodi in narodnostmi, kjer mora uspeti demokratičen in ustvarjalen nabopj; izvedbi prvih povojnih neposrednih, svobodnih in tajnih volitev; pripravi novih srednjeročnih planov ter pripravi nove slovenske in zvezne ustave. Vse navedene aktivnosti morajo potekali v smeri večjih človekovih pravic in svoboščin, več demokracije ter boljšega življenja občanov. V naši občini bodo napori usmerjeni v izvajanje programov krajevnih samoprispevkov, kjer upravičeno pričakujemo nove kilometre asfaltiranih cest, vodovodov in družbeno urejene prostore. Novi zagoni bodo pri ustanavljanju zasebnih in majhnih družbenih podjetij, na področju gostinstva in turizma, kmetijstva in pri revitalizaciji starega dela mesta Litije in naselja Šmartno. Spomladi bomo na volitvah na podlagi programov in zaupanja v kandidate izvolili novi sestav občinske skupščine. Volilci se bodo odločali za strokovno usposobljene, poštene in prijazne občane. To pa bi moralo biti tudi merilo pri preoblikovanju in racionalizaciji občinske uprave. Ne glede na volitve pa bodo morali biti bodoči planski dokumenti pri zagotavljanju nadaljnjega razvoja občine, predvsem na področju družbene in gospodarske infrastrukture, povsem konkretni ter odprti za vse iniciative občanov za zagotavljanje življenjskih potreb v bivalnem okolju. Spremembe se predvidevajo tudi pri izdajanju našega Glasila občanov. V maju naj bi postala izdajateljica lega neodvisnega glasila skupščine občine Litija. S tem bo politično neobremenjeno informativno sredstvo občanov naše občine. Ob vsem povedanem pa si želimo predvsem miru, zdravja, ustvarjalnosti, nadaljnjega razvoja ter boljšega življenja. Srečno! Slavko Rakovec PROSLAVILI SMO OBČINSKI PRAZNIK Krajevna skupnost Primskovo Ing. Alojz Muzga Tudi letos je bila prireditev T sindikalni dvorani na Stavbah. Udeležili so se je častni občani, narodni heroji, gostje, borci, mladina in občani. Po slavnostnem govoru predsednika SO Litija tovariša Mirka Kaplja so najprej podelili posebno priznanje. Za častnega občana občine Litija je bil po sklepu skupščine Litija proglašen domačin akademik prof. dr. Janez Batis, doma s Konja, ki si je ta naslov zaslužil s predanim akti- Zlato Mantel Jože Dobravec Dušan Gnezda Spoštovani bralci Naša naslednja številka bo izšla že okrog 20. februarja, zato vaše prispevke pričakujemo do 8. februarja. Uredništvo vističnim delom v času NOB in s svojim ogromnim znanstvenim opusom po osvoboditvi. Občinska priznanja so prejeli: KS Primskovo - za desežke pri družbenoekonomskem razvoju v KS, ing. Alojz Muzga in Zlato Mantel za področje gospodarstva, Jože Dobravec za področje družbenih dejavnosti, Dušan Gnezda pa za delo pri razvoju družbenopolitičnega sistema in samoupravnih odnosov. Listine o priznanju za leto 1989 so prejeli: Gradbeni odbor za izgradnjo ceste Kostrevnica -Tišje, aktiv kmečkih žena, skupina avtorjev knjige »Partizanski koridor«, Lojzka Možina, Andrej Levičnik, Štefan Horvat in plesna skupina Rondo iz Jev-nice. V kulturnem programu je ob svoji 90-letnici nastopal SPO Litija, program pa sta povezovala Maja Sevljak in Gorazd Mavre-tič J. S., foto: Zofka Večnamenska dvorana raste Kljub izredno nizkim temperaturam večnamenska dvorana, ki jo s sredstvi 1. krajevnega samoprispevka gradijo delavci SGP Beton zasavje TOZD Gradmetal Litija, kaže prve obrise. Trenutno hitijo postavljati opaž, da bi čimpreje zastavili nadaljnjo gradnjo. Upajmo samo, da bo vse teklo po sprejetih načrtih in da bo dvorana do predvidenega roka nared. M.Š. RAZPIS prijav kandidatov za nagrade in priznanja »Inovator leta 1989« 1. Za nagrade in prga dela in družbenih dejavnosti v občini Litija, ki so v letu 1989 uresničili dosežke s področja inventivne dejavnosti oziroma inovacije (izumi, tehnične izboljšave, koristni predlogi, nasveti, opozorila, tehnološki dosežki). 2. Kandidate za nagrade in priznanja »Inovator leta 1989« lahko predlagajo: - komisija za inventivno dejavnost v TOZD ali DO, - delavski sveti TOZD ali DO, - družbenopolitične organizacije, - društva in - fizične osebe. 3. Pisna prijava naj vsebuje: - osebne in splošne podatke avtorja dosežka inventivne dejavnosti oziroma inovacije, - kratek opis, iz katerega bodo razvidni pomembnost, pogoji in mesto nastanka, prihranek pri materialu, energiji itd., uporabnost, izvirnost in ekonomski ali drugi učinki, kijih dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije zagotavlja, - risbo ali pregledno skico, - dokazilo, da je dosežek inventivne dejavnosti oz. inovacije obravnavala in ugodno rešila komisija za inventivno dejavnost ali drug pristojni organ. 4. Na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj »Inovator leta« bo Odbor za spremljanje uresničevanja nalog s področja raziskovalne dejavnosti občine Litija ocenil predlagane dosežke in določil denarne nagrade. Nagrade in priznanja bodo podeljena na sejfskupščine zbora združenega dela pri Skupščini občine Litija v mesecu marcu 1990. 5 Prijave pošljite na naslov: Skupščina občine Litija, Oddelek za občo upravo in proračun, Odboru za spremljanje raziskovalne dejavnosti v občini Litija, Jerebova ulica 14, Litija. Rok prijav je do 15. februarja 1990! Seje zborov občinske skupščine Zbori občinske skupščine so ob koncu lanskega leta zasedali in odločali na ločenih sejah. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so po skrajšanem postopku sprejeli Odlok o prevzemu nalog samoupravnih interesnih skupnosti k občinskim upravnim organom. To praktično pomeni, da so samoupravne interesne skupnosti prenehale obstojati s 1. 1. 1990. Vse naloge s področij, na katerih so prej delovale samoupravne interesne skupnosti, so prešle na občinsko skupščino, njen izvršni svet in upravne organe. Strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti pa so se priključile k občinskim upravnim organom. Vse to nalaga Ustavni zakon za izvedbo amandmajev k Ustavi SR Slovenije in predstavlja prvi korak k preobrazbi Namesto klasične mladinske organizacije imamo ZSMS Ko boste dobili v roke to številko Glasila občanov, klasične mladinske organizacije v občini ne bo več. Na reorganizacijski seji je bila ustanovljena Občinska organizacija ZSMS Litija, ki pa tudi v prihodnje ne bo pozabila na mlado generacijo in na vse tiste, ki so pošteni, prijazni, sposobni in ki si prizadevajo za resnično boljši danes. Tako odslej ni več osnovnih organizacij ZSMS kot pravnih oseb in se bodo lahko ustanavljale le krajevne organizacije ZSMS v krajevnih skupnostih. Tudi v podjetjih organizacij ZSMS ne bo, ker to prepoveduje zakon, pa tudi nasploh smo bili v ZSMS proti političnemu združevanju v podjetjih. Krajevne organizacije bodo delovale le kot posebna oblika dela OK ZSMS Litija. O spremembah vas bomo sproti obveščali, lahko pa nas tudi pokličete po telefonu na številko 881-269. Tudi včlanite se lahko na tej številki, lahko pa pišete na naslov OK ZSMS Litija, Ponoviška 6, 61270 Litija. OKZSMS LITIJA Rudi Bregar dosedanje državne uprave v moderno in učinkovito javno upravo. Seveda je pot do uresničitve tega cilja še dolga. V zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti so delegati sprejeli tudi Odlok o proračunu občine za leto 1990 in Odlok o stopnjah prispevkov za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, ki se zagotavljajo na ravni občine v letu 1990, in še vrsto drugih odlokov. Delegati vseh treh zborov so sprejeli Odlok o volitvah v zbore Skupščine občine Litija. Ta določa, da bodo vsi trije zbori občinske skupščine od volitev naprej šteli po 21 delegatov. Ureja tudi druga vprašanja v zvezi z volitvami v zbore občinske skupščine, ki bodo v mesecu aprilu letošnjega leta. V vseh treh zborih občinske skupščine so delegati obravnavli Osnutek programa ravojnih nalog v letu 1990. Sklep o tem, da se podeli naziv častnega občana občine in da se podelijo občinska priznanja ter listine o priznanju za leto 1989, so prav tako sprejeli delegati vseh treh zborov. Marko Godec Telefonska raziskava javnega mnenja Občinska konferenca ZSMS je naročila raziskavo javnega mnenja v litijski občini v zvezi z volitvami. Raziskava še ni končana, zato bomo rezultate objavili v prihodnji številki. Raziskavo opravlja raziskovalna skupina CIDM, vsem občanom, ki jih je računalnik naključno izbral med telefonskimi naročniki, pa se zahvaljujemo za sodelovanje. Obenem prosimo vse občane, ki jih bodo raziskovalci poklicali ob prihodnjih raziskavah, da poskušajo odgovoriti na vprašanja. Anketiranje je povsem anonimno, anketirani pa so naključno izbrani, zato je zagotovljena popolna tajnost anketirancev in njihovih odgovorov, saj se na osnovi rezultatov objavi le končne rezultate raziskave. Hvala vsem! OKZSMS LITIJA Rudi Bregar Seji izvršnega sveta Izvršni svet Skupščine občine Litija se je v mesecu decembru 1989 sestal na dveh rednih sejah. Na prvi decembrski seji je obravnaval predlog sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana občine Litija za obdobje 1986-2000, nekaj osnutkov in predlogov odlokov ter več informacij. Največja pozornost je bila namenjena Osnutku odloka o spremembi odloka o proračunu občine Litija za leto 1989 in Informaciji Službe družbenega knjigovodstva o gospodarjenju v prvih devetih mesecih leta 1989 v naši občini. Na drugi seji v decembru je bila najbolj živahna razprava ob Osnutku odloka o proračunu občine v letu 1990 in Osnutku odloka o stopnjah prispevkov za skupne družbene potrebe na področju družbenih dejavnosti in gospodarske infrastrukture, ki se zagotavljajo na ravni občine v letu 1990. Izvršni svet je obravnaval tudi Osnutek odloka o prevzemu nalog samoupravnih interesnih skupnosti in priključitvi strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti k občinskim upravnim organom ter dal soglasje k statutu javnega podjetja - Komunalno obrtnega podjetja Komunala Litija. Marko Godec Suhe vodovodne pipe, ali tudi komunala je lahko politično vprašanje Temeljna naloga komunalnega gospodarstva je praviloma trajno in nepretrgano zagotavljanje osnovnih materialnih pogojev življenja in dela v naselju. Kaj hitro pa lahko sklenemo, da izvajalci komunalnih dejavnosti v Litiji svoje temeljne naloge ne opravljajo niti približno tako, kot bi si porabniki želeli. Do nedavno so imeli porabniki komunalnih dobrin in uslug na voljo inštitut, prek katerega so vsaj delno blažili monopolni položaj izvajalca dejavnosti - komunalno podjetje - in sicer prek tako imenovane »svobodne menjave dela« (Zakon o skupnih osnovah svobodne menjave dela. Ur. 1. SRS, št. 8/1982). Z ustavnimi amandmaji (Ur. 1. SRS, št. 32/89), katerih sprejem smo pozdravili z velikim navdušenjem, pa smo dobili tudi ustavni zakon, ki ukinja samoupravne interesne skupnosti, vse pristojnosti pa preidejo pod okrilje občinskih ali posebnih družbenopolitičnih skupnosti oziroma njenih skupščin. V ospredje stopajo tržna načela in mehanizmi, ki pa si jih marskikdo razlaga po svoje. Porabniki komunalnih storitev ostajajo brez vpliva na izvajanje dejavnosti in brez možnosti uveljavljanja svojih interesov. Če podrobneje pogledamo le oskrbo z vodo kot eno od osnovnih oskrbnih dejavnosti v naselju, nam je izvajalec - komunalno obrtno podjetje - kaj hitro pokazal, kdo je kdo v mehanizmu ponudbe in povpraševanja. Ve se, daje komunalno podjetje v tem primeru monopolist, svojo monopolno moč pa je pokazal takoj, koje ustavni zakon stopil v veljavo (10. januar). Če smo še do nedavna tarnali nad slabo kvaliteto vode, sedaj to ni več mogoče, ker vode ni. Tisti, ki se še niso uspeli prilagoditi »evropskemu delovnemu času«, se zjutraj niti ne čudijo več, če iz vodovodnih pip ne priteče voda, ko pa se v popoldanskih urah vrnejo v stanovanja, vedo, daje le srečno naključje tisto, ki jim bo zagotovilo vsaj minimalno količino vode, potrebno v slehernem gospodinjstvu za kuho, pomivanje, čiščenje, pranje, osebno higieno .. . Ali si komunalno podjetje v Litiji tržne mehanizme razlaga drugače, kot jih podajajo ekonomski učbeniki? Vsekakor ne gre vsevprek grajati komunalnega podjetja, saj v vodooskrbi nastopa tudi veliko t. i. zunanjih dejavnikov, na katere niti izvajalec niti porabnik nimata skorajda nobenega vpliva. To pa nikakor ni opravičilo, da izvajalec dejavnosti preko sredstev javnega obveščanja ali na drug primeren način sproti ne obvešča uporabnikov komunalnih storitev o motnjah oziroma prekinitvah, ki so nastale, ki predvidoma še lahko nastanejo, o načinu zagotavljanja komunalnih storitev v takih okoliščinah kakor tudi o drugih spremembah, ki so pomembne za uporabnike komunalnih storitev in za opravljanje komunalnih dejavnosti. Do sedaj so bili vrli litijski komunalci v obveščanju porabnikov komunalnih dobrin in storitev vse prej kot dosledni. Prav nasprotno pa se vedejo pri zaračunavanju svojih storitev. Predvidoma bo novi zakon o komunalnih dejavnostih (trenutno je v fazi predloga) predpisoval tudi obveščanje porabnikov. Toda že sedaj se zastavlja vprašanje, kdo (poleg občinske skupščine) bo opravljal nadzor nad izvajanjem zakona, ko bo ta sprejet. »Dobrih, starih« samoupravnih interesnih skupnosti žal ni več! Na pragu so reorganizacija komunalnih dejavnosti (Zakon o podjetjih, Ur. 1. SFRJ, št. 40/89, Zakon o računovodstvu, Ur. I. SFRJ št. 12/89 in 35/89, Zakon o finančnem poslovanju, Ur. I. SFRJ, št. 10/89 in 35/89 ter drugi predpisi) in svobodne volitve. Čas je že, in sedaj je pravi trenutek za to. da se tudi za prebivalce našega mesta nekdo zavzame. V programih stranke na oblasti in tistih v opoziciji pa je le težko zaslediti, kako zagotoviti občanom, prebivalcem naselij vsaj minimalne osnovne pogoje dela in življenja. V poduk vsem naj bo, da v t. i. razvitem zahodnem svetu, po katerem se tako radi zgledujemo, »meščanske« vlade ustoličijo in strmoglavijo državljani tudi (ali predvsem) na podlagi programa in izvajanja komunalnih dejavnosti. Zagotovitev minimalnega standarda komunalne oskrbe z 80 litri vode na prebivalca dnevno pri obstoječem obsegu fiksnih fondov v našem mestu prav gotovo ni pretežka naloga niti za izvajalca niti za občinske politične strukture, pristojne za to področje. Pa vendar taka količina vode iz javnega vodovoda prebivalcem Litije ni zagotovljena. Če se bo o prebivalcih Litije raz-mišljaloTUdi kot o individuumih, ki dajejo pečat in utrip mesta, in ne le zgolj o produkcijskih tvorcih in davkoplačevalcih, se lahko pričajujc tudi kakovostnejše življenje v našem mestu ne le z materialnega, temveč tudi s kulturnega in sociološkega vidika. Le tako se bo moč vsaj za korak približati (pri nas) že kar razvpiti Evropi 1992. V nasprotnem pa se bomo v 21. stoletje - stoletje ultra medijev, popeljali kar s poštno kočijo. Jani ZORE m KRAJEVNE SKUPNOSTI KS LITIJA Razvoj mesta Litije na video kaseti KS VELIKA KOSTREVNICA Izgradnja ceste Kostrevnica-Tisje Življenje teče z neverjetno naglico. Stvari - še včeraj nove in enkratne - se umikajo v davnino časa, na njihovo mesto pa prihajajo nove. Tudi Litija je doživela buren razvoj in dodobra spremenila svoj izgled. Spomnimo se samo starega mostu, prehoda prek železnice, starega mestnega jedra,* Štal, Stavb, da ne govorimo o znametnitih predilniških hišah za Savo, kar vse je dajalo že od nekdaj znano podobo mestu. Spomnimo se številnih dogodkov, ki so se zvrstili v našem mestu in ki počivajo v spominu ali zasebnih kronikah starih Li-tijanov. Vas navdaja kdaj, dragi someščani, nostalgija ob gornjih ugotovitvah? Se sprašujete, kaj lahko vi storite, da bi čim manj tega odšlo v pozabo in se ohranilo za prihodnost? Seveda mesta ne morete več restavrirati (marsikaj seje porušilo, včasih tudi po nepotrebnem), retroaktivno ne morete spreminjati toka dogodkov, ki so vplivali tudi na oblikovanje naše zavesti in predstav. Lahko pa vsi skupaj storimo nekaj drugega. Svoj zgodovinski spomin, shranjen v neštetih amaterskih fotografijah, spominih (v pisni in ustni obliki), filmih in drugih pričevanjih lahko združimo v celoto, ki bo obudila spomin na naše mesto. Zatorej prosimo vse občane, da posodijo slikovno, filmsko in pisno dokumentacijo (amaterska gradiva, posneta ob različnih dogajanjih), kije bila izdelana od nastanka Litije do danes. Gradivo bo uporabljeno pri izdelavi video kasete RAZVOJ MESTA LITIJE. Prosimo, da se javijo tudi tiste osebe, ki bi bile pripravljene nuditi pomoč pri opisu dogodkov iz zgodovine Litije. Pokličite na telefon 881-031 ali pa se oglasite osebno pri Jožetu Mahkovcu, Cesta komandanta Staneta 17, Litija. Danes bi želeli poročati o velikem projektu - izgradnji ceste Kostrevnica-Jclša-Liberga-Preska-Tisje. Za uresničitev te ideje oz. dokaj velikega projekta je bilo vloženo veliko naporov, saj se je več kot 9 let iskalo razna zemljiška soglasja, prestavljalo traso in projektiralo. Premagati je bilo treba celo vrsto težav s posameznimi krajani, ki so imeli pomisleke glede uresničitve lega projekta. V letu 1987 seje, po izvolitvi novega vodstva KS, pristopilo k pripravam za razpis referenduma za uvedbo 3. krajevnega samoprispevka, ki je bil razpisan za 29. november 1987. Ob nabrušenih krampih in lopatah je 17. decembra 1987 buldožer odrinil prve plasti zemlje, s tem pa je postala desetletna želja krajanov soseske Li-berga dejanska stvarnost. V dveh. letih je bilo zgrajene 2,5 km povsem nove cestne trase. V dolžini 3.1 km pa je bila opravljena obsežna rekonstrukcija na starem odseku ceste Libe rga-Tisje, kar vse skupaj predstavlja celotno dolžino 5,6 km. Ta je bila tudi v celoti asfaltirana, kar je za krajane Li-berga velika pridobitev. Gradbeni odobr je opravičil svoje poslanstvo in ob solidarnosti vseh krajanov in drugih uporabnikov ceste opravil veliko delovno zmago. V ta projekt je bilo skupaj s prostovoljnim delom s prevozi po dosedanjih podatkih vloženih preko 700 starih milijard. V stroške so vnesena tudi sredstva širše družbene skupnosti in drugih soinvestitorjev. V vsa ta prizadevanja so bile vključene tudi JLA, organizacijska in dleovna zagnanost predsednika gradbenega odbora Andreja Poglajna in stalne spodbude predsednika občinske skupščine Mira Kaplja. Tako je bila gradnja končana do krajevnega in občinskega praznika. Cesto smo poimenovali v Cesto II. štajerskega bataljona. Slovesno smo jo odprli 23. decembra 1989. To dolžnost je opravil borec, udeleženec borbe na Tisju, Franta Komel. Albin .lesenšek KRAJEVNA SKUPNOST DOLE Ustanovitev krajevne podružnice Slovenske kmečke zveze na Dolah Vse slabši pogoji kmetijstva v naši družbi in propadanje kmetij v hribovitem svetu sta povzročila, da smo se kmetje v naši KS začeli organizirati in poskušamo spremeniti sedanje stanje. Tudi vodstvo KS Dole ne vidi lepše bodočnosti v takšnem načinu dela kot je, zato nas je v teh prizadevanjih podprlo. Zaostajanje v razvoju in odtekanje denarja v dolino, ki se nikoli ne vrača v hriboviti svet, nas je spodbudilo, da poskušamo na Dolah ustanoviti Krajevno podružnico SLOVENSKE KMEČKE ZVEZE. V nedeljo, 17. decembra, seje v osnovni šoli na ustanovnem zboru zbralo 65 kmetov iz okoliških vasi. Vsi smo si bili enotni, da je potrebno položaj kmetov v naši družbi izboljšati. To pa lahko storimo le povezani in enotni. V pričakovanju ugodnejših pogojev za pridelovanje hrane smo sprejeli delovni program, ki je dolgoročen in ga bo potrebno izpeljati v naslednjih letih. PROGRAM 1. Uresničevanje programa Slovenske kmečke zveze in občinske kmečke zveze 2. Ustanovitev Kmetijske zadruge na Dolah, združitev gozdar- stva v novoustanovljeno zadrugo in sodelovanje (združitev) z Dolkoin Kovinarsko 3. Prizadevanje za čimprejšnjo ureditev cestne povezave z dolino (asfalt) in ureditev ostalih komunalnih objektov (vodovod, pokopališča in ostale infrastrukture) 4. Prizadevanja za čimprejšnjo dograditev Osnovne šole Dole in vključevanje kmetijstva v osnovnošolski program 5. Prizadevanje za hitrejši razvoj hribovskega območja in nadomestitev višjih stroškov proizvodnje 6. Prizadevanje za odpravo katastrskega davka za celotno območje K S Dole 7. Uveljavitev dejanskega nadomestila za porodniški dopust kmečke žene 8. Odprava zemljiškega maksimuma 9. Poslednje povračilo škode, ki jo povzroča divjad 10. Prizadevali si bomo za vrnitev v agrarni reformi prisvojene zemlje nekdanjim lastnikom po isti ceni, kot je bila odvzeta Izvolili smo odbor, ki bo vodil podružnico v naslednjem obdobji- Upravni odbor K P SKZ Dole Tristoletnica Slave ni samo ena velika proslava Na seji odbora ob 300-letnici Slave vojvodine Kranjske - bila je v začetku januarja letos - smo proučili uresničevanje programa dela, ki smo ga sprejeli v decembru 1988. leta. Ugotovili smo, da je devet nalog iz programa, ki ima enajst točk, skoraj v celoti uresničenih. Litijani smo lahko ponosni, da grad Bogenšperk vse bolj postaja litijska in tudi slovenska kulturno-turistična znamenitost. Seveda bo treba storiti še kaj več za to, da bodo kulturne, muzejske, gostinske in rekreativne možnosti Bogen-šperka bolje izkoriščene in tako postale pomembnejši del ponudbe za slovensko in širše področje tistih ljudi, ki to pričakujejo in želijo ter jim to lahko pomeni dopolnitev njihovega vsakdana. V letu 1989 smo opravili tudi tiste naloge, ki so bile v programu zapisane zato, da bi pomagale k afirmaciji Valvasorja in Bogenšperka. Sem štejemo: - tekmovanje mladih v poznavanju tega dela zgodovine slovenskega naroda, - začetek postopnega vračanja knjig na Bogenšperk, - dobro sodelovanje z republiškim odborom, ki je svoje delo zaključil na Bo-genšperku ob sodelovanju znanstvenikov, ki so dali svoje prispevke v okviru akcije SAZU (prireditev so kulturno obogatili Slovenski oktet, Polde Bibič in Matjaž Kmecl), - dobro sodelovanje z občinami Zagorje, Krško in Cerknico, - 6. rally Veteran 89, - kolesarski maraton Bo-genšperk-Medijske Toplice, - tudi delovno srečanje predsednikov vseh slovenskih občin je prispevalo k afirmaciji tristoletnice Slave. Za boljšo obveščenost ljudi smo pripravili poseben znak (štampiljka, kuverte, plakati, priponke) in skušali tudi v sredstvih javnega ob- Osrednji republiški proslavi ob tristoletnici izida Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske na gradu Bogenšperk so prisostvovali tudi številni gostje (foto: Zofka) veščanja pravočasno in točno obvestiti bralce, poslušalce in gledalce o tem delu. Še najbolje smo uspeli v Glasilu občanov naše občine. Doživeli pa smo tudi poskuse diskreditiranja našega prizadevanja, na kar pa očitno mora računati vsak, ki se loti podobnega dela. Kakorkoli je že bilo, s svojim delom nismo v celoti zadovoljni. Ni še izdan ponatis brošure o Bogenšperku in nismo postavili spomenika Valvasorju na gradu, ki gaje moral žrtvovati za poplačilo dolgov, zato ker je preveč zagnano in preveč pred časom, ki bi ga zmogel razumeti, zbiral gradivo, pisal in plačeval stroške za knjige, kar pa je sicer v vsakem obdobju človeške ustvarjalnosti dvorezen meč. Pri ponatisu brošure gre za vprašanje besedila k poglavju Obnova gradu in tudi pomembna finančna sredstva. Kip Valvasorja pa je v glini skoraj že dokončal domačin Zlato Rudolf. Naloge, ki jih še nismo opravili, bomo uresničili v letu 1990. Predvidevamo, da bo kar dobršen del vsega končan ob slovenskem kulturnem prazniku. Ivan Godec RAZPIS za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1989 Objavljamo razpis za podelitev Valvasorjevih plaket za leto 1989. Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket podeljuje plakete za nadpovprečne uspehe pri delu družbenih institucij in posameznikov za vzgojo in izobraževanje, kulturo, raziskovanje, telesno kulturo, zdravstvo in druga področja. Po pravilniku so kriteriji za izbiro prejemnikov Valvasorjevih plaket naslednji: - daje institucija oziroma posameznik (v nadaljnjem besedilu kandidat) s svojim delom oz. družbenopolitično aktivnostjo dosegel nadpovprečne uspehe, - da je kandidat uspehe dosegel s svojim rednim delom ali družbenopolitično aktivnostjo v okviru ene od samoupravnih interesnih skupnosti, društvene ali druge interesne aktivnosti na področju občine Litija, - da so rezultati aktivnosti kandidata nadpovprečno pomembni za delo sredine, kjer kandidat dela, in je zato družbenopolitična skupnost še posebej zainteresirana za tako družbeno priznanje kot spodbudo za druge sodelavce, - da so uspehi določene samoupravne interesne skupnosti oz. druge sredine, od koder predlog prihaja, takšni, da opravičujejo upoštevanje predloga kandidata, - da kandidat poleg svojih delovnih uspehov v ožjem pomenu besede praviloma dosega uspehe tudi kot aktiven samoupravljale v svojem okolju. Predloge za kandidat? pošljite na naslov: Socialistična republika Slovenije, Občina Litija, Oddelek za občo upravo in proračun (za Koordinacijski odbor za podeljevanje Valvasorjevih plaket), Valvasorjev trg 9a, 61270 Litija. Slovenski oktet v Šmartnem V petek, 8. decembra 1989, je v šmarski dvorani izvedel celovečerni koncert naš najboljši vokalni ansambel - Slovenski oktet. V prvem delu je predstavil navdušenim poslušalcem slovenske narodne in umetne pesmi, v drugem delu pa nas je s pesmijo popeljal po svetu. To je bil prvi njegov celovečerni nastop po vrnitvi z dvomesečne uspešne turneje po Severni Ameriki. Boris Žužek Devetdeset let Sindikalnega pihalnega orkestra V letu 1989 je SPO praznoval svojo 90-letnico, saj leto 1899 šteje za svoj rojstni dan. Leto 1899 je bilo leto kulturnega prebujanja v Sloveniji. Že leta 1888 je bilo v Litiji ustanovljeno gasilsko društvo, ki jc leta 1899 postavilo na noge gasilsko godbo. Prvi kapelnik jc bil slovenski skladatelj Peter Jereb. Godba je že v svojem rojstnem letu nastopala po mnogih slovenskih krajih, med drugim tudi v Ljubljani. Za njeno uspešno delo v tem času je najbolj zaslužno matično gasilsko društvo, ki jc iz leta v leto našlo v sebi in svojem okolju moči za vzdrževanje godbe, da se je delo normalno razvijalo in krepilo do leta 1914. Vojna jc delo zavrla, tako da se je obnovila šele leta 1929. Njen kapelnik jc postal Jože Klc-menčič. Godbo so podpirali nekateri občani, sicer pa se je finančno sama vzdrževala s prireditvami, na katerih jc nastopala. V stiski pred II. svetovno vojno je godbeni odbor sklenil, da preneha z delom, in je leta 1937 godbo razpustil. Vse inštrumente je odkupila godba iz Pctrovč. Tako se je zaključilo prvo obdobje litijske godbe. Sindikalna godba je formalno zopet začela z delom 8. septembra 1947, in sicer na pobudo litijske Predilnice. Kapelnik je postal Stanko Kolenc iz Trbovelj. Po smrti Stanka Kolcnca leta 1952 postane kapelnik Josip Brečko, po dveh letih pa njegovo delo prevzame vojaški kapelnik Franc Jakopič iz Ljubljane, ki godbo vodi vse do leta 1966. Pod njegovim vodstvom je doživela precejšen razmah. Kvaliteta godbe jc v kratkem /rasla, naštudirala jc celo tri operete: Hmeljsko princeso. Na Trški gori in Kam iz zadreg, začela je prirejati koncerte po raznih krajih v občini, sodelovala je tudi na tekmovalnem koncertu amaterskih godb v Trbovljah, kjer je dobila lepo priznanje. Leta 1964 je bil usta- novljen plesni orkester, ki ga je vodil Jože Dobravec. Orkester je združil lepo število mladih glasbenikov. Z APO je sodelovalo tudi precej pevcev, tako domačih kot tudi tistih iz. drugih delov Jugoslvaije. Kljub dobremu delu je APO kmalu zamrl. Pri življenju ga niso obdržale niti moderne skladbe. Konec leta 1967 jc bil sklican občinski zbor, na katerem jc kapelnik APO ugotovil, da jc bila leta 1966 li- Dobrodelni koncert Kljub hladnemu vremenu seje drugo januarsko nedeljo zbralo v šmarski župnijski cerkvi okrog 180 ljubiteljev duhovne glasbe. Prisluhnili so vokalni skupini AVE iz Ljubljane, ki je pod vodstvom Andraža Hauptmana izvajala slovenske in tuje božične pesmi. Gostujoča skupina je prostovoljne prispevke poslušalcev namenila trpečemu ljudstvu v Romuniji. Boris Žužek tijska godba nazadnje združena z zabavnim orkestrom pod skupnim imenom APO. Sprejet je bil pravilnik o dejavnosti orkestra in godbe. Po zamrtju zabavnega orkestra se je Jože Dobravec povsem posvetil godbi. Godba dobi svoj sedež v litijski glasbeni šoli, utrdi svoj značaj in sprejme trden program in nove organizacijske oblike. V letu 1969 je bil osrednji koncert za godbenike na javni radijski oddaji Koncert iz naših krajev, isto leto pa je bil organiziran I. letni karneval, ki mu je tudi godba dala svoj prispevek. 1973. leta je godba pod vodstvom Jožeta Dobravca na tekmovanju pihalnih orkestrov v Ribnici osvojila 4. mesto, štiri leta kasneje pa je na podobnem tekmovanju v Domžalah dosegla še večji uspeh. Lani je bila v Radečah druga. Ob 80. obletnici je godba pripravila slavnostni koncert v dvorani Na stavbah. Kot solist je na koncertu sodeloval priznani slovenski umetnik Ladko Korošec. Najzaslužnejšim članom so ob tej priložnosti podelili Gallusova priznanja. Leta 1984 je godba, ob svoji 85-letnici, razvila svoj prapor, kar je za godbo velika redkost. Zelo uspel je bil tudi slavnostni koncert, ki smo mu lahko prisluhnili 24. decembra 1989. Godba je s tem proslavila svoj 90. rojstni dan. Ob poslušanju prelepih melodij smo ji vsi skupaj zaželeli še na mnoga leta in veliko glasbenih uspehov. G. Mavrctič Pesniška zbirka Uroša Uštarja Izšla je prva samostojna pesniška zbirka mladega litijskega ustvarjalca, študenta Uroša Uštarja; zbirka Brez naslova, ki jo je izdal CIDM Litija. Med prelistavanjem hitro opazimo, da imamo pred seboj presenetljivo mešanico verzov, ki jim je skupna le od-stonost klasične oblike. Po hvaležni rahlo lirični pesmi na večno lepo temo z naslovom Ljubezenska zgodba in nekaj presunljivimi primerki prodorne, neskomercializirane pesmi na ekološko temo bralca zdrami z mračnim prikazom življenjske dinamike, potem pa prestopi v igrive konstrukcije, spet precej temačne, in jih pretrga z verigo mračnih liričnih utrinkov. Zaključi z groteskno konstrukcijo. Mladega poeta je težko uvrstiti v katerega od sodobnih pesniških tokov (in nič ne bi bilo narobe, če ga sploh ne bi poskušali) prav zaradi raznovrstnosti izdelkov, ki jim je skupen le pogled izza temno obarvanih očal, kar je morda nov način interpretacije sveta generacije mlajših polnoletnikov. Če je to- rej zbirko treba dati v predalček, pa odprimo novega za smer pesimističnega ludizma. Ob sumnji, da je zbirko uredil avtor sam, je na mestu pripomba, da bi ji objektiven urednik lahko odprl drugačne smeri v razlagi in razredčil neenakomerno zgoščenost. Za konec le ugotovitev, daje zbirka na vsak način vredna ogleda in branja ter pesem »za pokušino«. Irena Prašnikar Ne želim biti drevo. Otroci plezajo po tebi, ti lomijo veje. Norci se obešajo nate, ko pa onemogel obležiš, te stlačijo v peč. Ne! Tudi v sanjah nočem biti drevo. Uroš Uštar Življenje je maraton Prva predstava nove gledališke sezo ne, devete po vrsti, je bila uspešnica ljubljanskega poletnega Festivala iz Križank z naslovom Maraton. Pod režijskim vodstvom Zvoncta Šedlbauerja so predstavo oblikovali trije igralci in pevka songov. V najtežji atletski disciplini, maratonu, se pomerijo Janez Hočcvar-Rifle IN MEMORIAM Mirko Groznik V začetku decembra smo se na šmarskem pokopališču poslovili od domačina Mirka Groznika. Rodil se je pred 81. leti v Šmartnem, življenjska pot pa ga je že kot mladoletnika zanesla v Brežice, kjer se je izučil trgovskega poklica; po odsluženju vojaškega roka se je najprej zaposlil v Ljubljani, nato pa v Litiji, kjer je vztrajal do upokojitve. Že zelo mlad se je vključil v delo raznih društev. Bil je gasilec in lovec, veliko ljubezni pa je posvečal vzgoji ptic pevk, saj je bil prizadeven član Društva za vzgojo in varstvo ptic v Zagorju in njegove gojen-ke so dobivale na raznih tekmovanjih visoka priznanja. Največ prostega časa pa je žrtvoval za ljubiteljsko kulturno dejavnost. Že kot trgovski vajenec se je vključil v brežiški pevski zbor, ko je služil vojaški rok, je igral v mornariškem orkestru, po zaposlitvi v Ljubjjani pa je postal član Pevskega društva Sloga. Najdlje je ostal zvest litijski godbi in šmarskemu Zvonu. V prvi je igral nad 30 let in bil po drugi svetovni vojni med pobudniki za njeno ponovno oživitev; nekaj let je bil celo njen predsednik. Nad 50 let pa je prepeval pri Zvonu. Želel je dočakati njegovo stoletnico, ki jo bomo slavili maja letos, a je omahnil prav na njenem pragu. Bil je najstarejši član zbora in je še redno obiskoval izredne vaje za Gobčevo opereto Planinska roža, ki jo je Zvon postavil na oder po 36. letih, toda bolezen ga je prisilila, da je legel v posteljo en dan pred premiera. Več let je pel pri litijski Lipi in ji kar dvakrat pomagal, da je po premoru znova zapela. Bilje tudi neutruden član Zasavskih rogistov - vse od njihove ustanovitve dalje. Z. njimi je prekrižaril Slovenijo in zamejstvo, ko je sodeloval na mnogih njihovih nastopih, dokler so mu dopuščale življenjske moči. Pred petimi leti se je vključil še v zbor litijskih upokojencev, poleg tega pa je vedno, kadar ga je kdo. prosil, rad pomagal raznim pevskim in glasbenim skupinam pri njihovih nastopih. Naključje je hotelo, da. se je od nas poslovil s pesmijo. Samo osem dni pred smrtjo je še pel -na občinski pevski reviji v Smartnem, in sicer pri šmarskem Zvonu in pri zboru upokojencev - pri slednjem tudi kot solist. Naj v pesmi in glasbi večno živi njegov spomin! Boris Žužek (666), Slavko Cerjak (42) in Branko Šturbej s štartno številko 13. Naključno se seznanijo na startu olimpijskega maratona, vsak s svojo življenjsko zgodbo za seboj in višjimi ali nižjimi cilji pred seboj. Številka 666, tekač v zrelih letih in s trebuhom, si na vsak način želi enkrat v življenju zmagati, vsaj na koncu svoje športne poti. Pripravljen je na kupčijo s tekači ali pa na goljufijo. Številka 42 je tipičen vrhunski športnik našega časa, razvit in natreni-ran, odločen zmagati za vsako ceno, četudi s pomočjo nedovoljenih poživil. Številka 13 je naiven mlad tekač, ki teče, ker se je pač uvrstil na Olimpiado. Njegov cilj je tek kar se da hitro končati in se vrniti k svoji zaročenki; nič pa ne bi bilo narobe, če bi se dobro uvrstil in se tako ne osramotil pred so-vaščani. Med tekom se pogovarjajo, si izpovedujejo svoje usode, skupaj počivajo, med tekom pa skušajo drug drugega dekoncentrirati, spraviti v depresijo, spotakniti, podkupiti; tek zrežirati po svoje in zmagati. Vsem trem počasi pojemajo moči, lotevajo se jih duševne in telesne krize, nov polet pa dobijo ob podatku, da imajo lepo prednost pred ostalimi tekači, ki so zgrešili smer. Maratonci ne povedo, kdo so in od kod, pa to navsezadnje tudi ni pomembno, saj so tipični predstavniki svojega stanu, kakršne bi lahko našli v vsaki količkaj razviti državi na svetu. Če pa zapustimo področje športa, je pred nami pozornosti vredna povezava in primerjava življenja z maratonom, ki je individualen šport kot naše življenje. Po bolj ali precej manj prostovoljnem startu nas čakajo številne ovire in spodbude, lastne in ambicije drugih ter krize, veselje in razočaranja, na koncu pa bolj ali manj pokončen prihod na cilj in vprašanje: Kdo je zmagovalec, prvi ali zadnji, vsi ali nihče? Irena Prašnikar Letošnje volitve so datumsko načrtovane takole: 8. aprila 1990 Na območju litijske občine bomo po voliščih v krajevnih skupnostih volili delegate za zbor občin ter družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije. Hkrati bomo isti dan volili še predsednika in člane predsedstva SR Slovenije Za zbor občin skupščine SR Slovenije je volilna enota območje celotne občine, volili pa bomo 1 delegata. Za volitve v družbenopolitični zbor skupščine SR Slovenije je volilna enota območje občin Domžale, Kamnik, Litija in Ljubljana Moste-Polje, kijih bo v zboru zastopalo 7 delegatov. 12. aprila 1990 Na območju litijske občine bomo volili delegate za zbor združenega dela skupščine SR Slovenije ter delegate za zbor združenega dela skupščine občine Litija. Po odloku o volitvah v zbore SO Litija bomo ta dan volili 21 delegatov za zbor združenega dela občinske skupščine. 22. aprila 1990 Na območju litijske občine bomo volili delegate za zbor krajevnih skupnosti ter družbenopolitični zbor skupščine občine Litija. Po občinskem odloku štejeta zbora po 21 delegatov. Za družbenopolitični zbor je volilna enota območje celotne občine, volili pa bomo na voliščih po krajevnih skupnostih. V krajevnih skupnostih bomo opravili tudi volitve za zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine, in sicer v 18 volilnih enotah. Ta dan bomo opravili tudi eventualni drugi krog volitev v zbor občin skuppščine SR Slovenije in eneventualni drugi krog volitev predsednika predsedstva SR Slovenije. Kdo ima volilno pravico in kdo ima pravico biti voljen? 1. Za zbor združenega dela ima volilno pravico in pravico biti izvoljen vsak delavec v podjetju in drugi organizaciji in skupnosti, kmetijstvu, obrti ali drugi samostojni dejavnosti. Volilno pravico ima vsak, ki je dopolnil 15 let, v izobraževanju pa tudi študentje in dijaki, ki so izpolnili starost 18 let. 2. Za zbor krajevnih skupnosti v skupščini občine (zbor občin skupščine SR Slovenije) ima volilno pravico vsak občan, ki ima stalno bivališče na območju volilne enote, izvoljen pa je lahko vsak občan s stalnim bivališčem na območju volilne enote. 3. Za družbenopolitični zbor ima volilno pravico vsak občan s stalnim bivališčem na območju družbenopolitične skupnosti, v katerem DPZ se voli. Kje, kdaj in kako bomo volili? Zakon o volitvah v skupščine (Ur. 1. SRS, št. 42/89) določa, da so volitve v skupščine neposredne in tajne. Delegati s stalnim mandatom se volijo za štiri leta in so lahko v isto skupščino izvoljeni samo dvakrat zapored. Delegati se volijo v volilnih enotah, v katerih je glasovanje tajno, z glasovnicami. Nihče ne sme voliti po pooblaščencu. Zakon določa, da vse neposredno tehnično delo v zvezi z volitvami vodi občinska volilna komisija. Ta med drugim določa volišča, imenuje volilne odbore, ugotavlja rezultate izida glasovanja na voliščih in razglasi, kateri delegati so izvoljeni v zbore občinske slupščine. Skrbi tudi za zakonitost volitev ugotavlja, ali so posamične kandidature ali liste kandidatov za volitve delegatov v zbore občinske skupščine v skladu z zakonom, in jih objavi. OBVESTILO Delo občinske volilne komisije je javno, vsi zainteresirani imajo možnost prisostvovati njenim sejam. Vse informacije o njenem delu je mogoče dobiti na sedežu občinske volilne komisije, ki je na Skupščini občine Litija, Jerebova ulica 14. Telefon 881-21 1. Prav tako je na tem naslovu mogoče dobiti obrazec za izvedbo volitev in vsa ostala pojasnila v zvezi z izvedbo in pripravo volitev. Občinska volilna komisija - VOLILNI POSTOPKI Volilne postopke vodijo volilni organi, to so volilne komisije in volilni odbori. Volilni postopki imajo dve fazi: 1. Postopek predlaganja kandidatov oz. liste kandidatov 2. Postopek določanja kandidatov oz. liste kandidatov Lista kandidatov je predlog, ki vsebuje najmanj dva kandidata in največ tolikšno število kandidatov, kolikršno je število delegatskih mest v volilni enoti. Postopek predlaganja kandidatov oz. liste kandidatov: Postopek poteka od dneva razpisa volitev do 7. februarja 1990. Za predlaganje kandidatov za zbore občinske skupščine je ta rok do 13. 2. 1990. Kandidata (kandidate) oz. listo (liste) kandidatov lahko predlagajo delovni ljudje in občani v podjetjih, krajevnih skupnostih itd. oz. samoupravni organi v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih, skupine delovnih ljudi in občanov, posamezniki kot predlagatelji oz. samopredlagatclji, politične, družbene in druge organizacije delovnih ljudi in drugi, ki predloge naslovijo in pošljejo občinski volilni komisiji. Predsednik občinske volilne komisije pošlje vse predloge kandidatur oz. list kandidatov najkasneje do 14. februarja 1990 vsem zborom volilcev v volilni enoti. Določanje kandidatov oz. kandidatnih list: Določanje kandidatov oz. kandidatnih list se opravi na zborih volilcev ali s podpisovanjem. A. Določanje kandidatov na zborih volilcev Zbore volilcev skliče jo: - za delegiranje v zbor združenega dela delavski svet ali drug ustrezni samoupravni organ, - za delegiranje v zbor združenega dela iz vrst kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev -predsednik zbora združenega dela SO Litija, - za delegiranje v zbor krajevnih skupnosti (zbor občin) - predsednik skupščine krajevne skupnosti ali drugega ustreznega samoupravnega organa. Zbori volilcev se lahko skličejo za celo volilno enoto, ali za njene dele. To je odvisno od velikosti volilne enote in števila volilcev. Zbori volilcev obravnavajo kandidaiurc, ki so jih prejeli od predsednika občinske volilne komisije, organizatorji pa jih morajo sklicati do 19. februarja 1990. Zbori volilcev pravno veljavno odločajo o kandidaturah, kadar so sklepčni, če je navzočih najmanj 10 delavcev, v podjetjih z manj kot 20 zaposlenimi pa več kot polovica delavcev. Zbori volilcev za določanje kandidatov za zbor krajevnih skupnosti (zbor občin) in družbenopolitični zbor so sklepčni, če je prisotnih namanj 20 volilcev, na območjih z manj kot 500 prebivalci pa najmanj 10 volilcev. Potrebna podpora kandidatom oz. listi: ^^Določanje kandidatov za družbenopolitični zbor Liste kandidatov za družbenopolitični zbor lahko določijo organizacije delovnih ljudi in občanov, ki so v skladu z zakonom o političnem združevanju registrirane kot politične organizacije. Listo kandidatov doioči organizacija po postopku, določenem s pravili te orga- Končne kandidatne liste Občinska volilna komisija v predpisanem roku zbere vse kandidature in preveri njihovo veljavnost. Na podlagi tega sestavi liste kandidatov za ZZD in ZKS skupščine občine Litija ter zbor občin skupščine SR Slovenije. Te liste objavi najkasneje 81. dan od razpisa volitev (29. marec 1990). — nizacije, v katerem sodelujejo člani v temeljnih organizacijskih oblikah te organizacije. Lista se določi s tajnim glasovanjem. Politične organizacije z več kot 500 člani lahko vložijo liste kandidatov v vsaki volilni enoti, tudi za DPZ skupščine SR Slovenije, tiste z manj kot 500 člani pa le za DPZ občinske skupščine, če imajo sedež na območju občine Litija. Zapisnik o delu organa, ki je določil listo kandidatov, se skupaj z listo kandidatov in s soglasji kandidatov pošlje najkasneje 63. dan od dneva razpisa volitev (do II. marca 1990) predsedniku občinske konference socialistične zveze. Iz zapisnika mora biti razvidno, kdo in kako je določil listo kandidatov. - Za kandidate oz. za listo kandidatov so na zborih volilcev določeni kandidati, ki na vseh zborih v okviru volilne enote dobijo naslednjo skupno podporo volilcev: - za ZZD in ZKS najmanj 30 glasov. - za DPZ občinske skupščine najmanj 50 glasov, - za zbor občin in ZZD skupščine SR Slovenije najmanj 100 glasov, - za DPZ skupščine SR Slovenije najmanj 200 glasov. Zbore volilcev mora sklicatelj sklicati najmanj tri dni po prejemu predlogov kandidatur in jih izvesti najkasneje 1 I dni po sklicu. O delu zbora volilcev se vodi zapisnik, ki mora valovati: - dan in uro začetka in zaključka /bora in kraj, označbo volilne enote in območja, kjer je bil /bor: označbo območja oz. organizacije in skupnosti, za katerega je bil sklican zbor; imena in priimke članov predsedstva /bora; zapisnikarja in overovitelja zapisnika; število navzočih na zboru; kateri kandidati oz. liste kandidatov so bile predlagane in koliko glasov so prejeli posamezni kandidati oz. liste kandidatov. V primeru, da je v posamezni volilni enoti izveden le en zbor volilcev, je potrebno v zapisnik vnesti tudi, kateri kandidat oz. katere liste kandidatov so prejele potrebno podporo zbora. Zapisnike z volilnih zborov je treba dostavili občinski volilni komisiji, najkasneje do 6. marca 1990! B. Določanje kandidatov oz. list kandidatov s podpisovanjem Volilci lahko določijo kandidate oz. liste kandi- datov tudi s podpisovanjem. .-gm Za zbor združenega dela ter zbor krajevnih skupnosti občinske skupščine je taka kandidatura določena, če jo podpiše najmanj 30 volilcev, za družbenopolitični zbor občinske skupščine pa najmanj 50 volilcev. Za zbore skupščine SR Slovenije velja naslednje: za zbor združenega dela in zbor občin mora imeti kandidatura najmanj 100 podpisov, za družbenopolitični zbor pa najmanj 200 podpisov. Volilec, ki je vpisan v evidenco volilne pravice na območju volilne enote, lahko odda svojo podporo s podpisom na predpisanem obrazcu samo enemu kandidatu ali listi kandidatov za posamezni zbor v tej volilni enoti. Obrazec volilec podpiše pred pristojnim organom, ki vodi evidenco volilne pravice, oz. pri pristojnem krajevnem uradu. Volilec mora na obrazcu izpolniti samo rubriko, za kateri zbor namerava podpreti kandidata (listo kandidatov), ni pa mu treba navesti imana kandidata (liste kandidatov). Organ iz prjšnjega odstavka vodi poseben seznam izdanih obrazcev. Seznam obrazcev in podatki o tem, komu so bili izdani, so uradna tajnost. Podpora s podpisi se lahko daje od dneva, ki je določen za začetek postopka za predlaganje kandidatov, do dneva, ki je določen za predložitev kandidatur, to je do II. marca 1990! Predlagatelj kandidature (liste kandidatov) mora do tega roka oddati občinski volilni komisiji predlog kandidature (liste kandidatov) s soglasjem kandidata oz. kandidatov ter s predpisanim najmanjšim številom podpisov. ROKOVNIK VOLILNIH OPRAVIL ZA VOLITVE PREDSEDNIKA IN ČLANOV PREDSEDSTVA SR SLOVENIJE Datum Dan Člen Vsebina zakona o volitvah v skupščine a) 8. 1. 1990 1. 5. Razpis volitev b) 9. 1.-7.2. 2.-31. 10. Predlaganje kandi- datov predsedniku RVK (za predloge, v katerih razpravljajo zbori volilcev) c) 14.2. 38. 11. Pošiljanje predlogov sklicateljev zborov vo- lilcev č) 20.2.-3.3. 45.-56. 12. Potek zborov volilcev d) 4. 3.-6. 3. 56.-58. 13. Rok za pošiljanje za- pisnikov zborov volil- cev RVK e) 7.3.-9.3. 58.-61. 13. Dostava poročil pred- sedniku republiške vo- lilne komisije 0 9.3. 61. 14. Dostava predlogov kandidatur, določenih s podpisovanjem, in predlogov političnih organizacij predsed- niku RVK g) 11.3. 63. 15. Posredovanje vseh predlogov kandidatur predsedniku SZDL Slovenije h) 15.3. 67. 16. Predsednik RK SZDL skliče kandidacijsko konferenco i) 17.3. 69. 18. Predložitev list kandi- datov RVK j) 22.3. 74. 19. Zadnji rok, ko kandi- dat lahko odstopi od kandidature k) 29.3. 81. 20. Objava kandidatur in kandidatne liste za predsednika in člane predsedstva SRS 1) 8.4. Volitve m) 22. 4. 2. krog volitev pred- sednika predsedstva SRS (25. člen) V naslednji številki GO bomo objavili vse ostale informacije, ki so pomembne za izvedbo volitev ROKOVNIK VOLILNIH OPRAVIL ZA SPLOŠNE VOLITVE 1990. LETA Datum Dan Člen Vsebina zakona o volitvah v skupščine 8. 1. L Razpis volitev 9. 1.-7. 2. 1990 2.-31. 44. Predlaganje kandidatov in pošiljanje predlogov pred- sedniku občinske volilne komisije 9. 1.-13. 2. 1990 2.-37. 44. Predlaganje kandidatov za zbore občinske skupščine in pošiljanje predlogov predsedniku OVK 8. 2.-10. 2. 32.-34. 44. Pošiljanje predlogov na občinsko volilno komisijo na sedežu volilne enote 11. 2.-13. 2. 35.-37. 44. Pošiljanje predlogov OVK na sedežu volilne enote predsednikom v volilni enoti 14.2. 38. 45. Pošiljanje predlogov skli- cateljem zborov volilcev 15. 2.-19.2. 39.-43. 51. Sklicevanje zborov volil- cev 20. 2.-3. 3. 44.-55. 51. Potek zborov volilcev 4. 3.-6. 3. 56.-58. 51. Skrajni rok za pošiljanje zapisnikov zborov volil- cev OVK II. Določanje kandidatov in list s podpisovanjem 9. I.-I7. 3. 2.-69. 54., 59. za individualne kandida- ture 9. 1.-11.3. 2.-63. 54., 56. za liste kandidatov za DPZ in za individualne kandidature za DPZ III. Določanje kandidatov za DPZ v organizacijah delovnih ljudi in občanov in oblikovanje zbirne liste v volilni enoti 11.3. 63. 56. skrajni rok za predložitev liste kandidatov predsed- niku OK SZDL v volilni enoti 15.3. 67. 57. oblikovanje zbirne liste na DPZ pošiljanje zbirnih list na OVK 17.3. 69. 59. zadnji rok za vložitev vseh kandidatur b) Ugotavljanje zakonitosti kandidatur in kandidatnih list Do 25. 3. (skrajni rok) je potrebno izvesti postopek ugotav- ljanja zakonitosti kandidatur in kandidatnih list ter izdati od- ločbe o skladnosti (ali zavrnitvOkandidatur in list kandidatov). Do 22. 3. do 19. ure posamezni kandidat lahko odstopi od kandidature (65. člen). 29. 3. 1990 morajo biti objavljene vse kandidature oz. sezna- mi kandidatov (67. člen). c) VOLITVE-8., 12. in 22. april. Iz dela podružnice Slovenske kmečke zveze občine Litija v zadnji tretjini lanskega leta Od konca meseca avgusta pa do sedaj se je naša organizacija srečevala s številnimi nalogami, in sicer: - pomagala je z. denarno pomočjo prizadetim v neurju v SV Sloveniji, - opravila razgor s Kmetijsko zadrugo Litija glede reorganizacije v SOZD Mercator, kar je bilo ugodno rešeno brez naknadnega prisvajanja zadružnega premoženja, - začela je sodelovati z osnovnimi šolami v občini Litija, kjer je sredi akcije za vpeljavo interesne dejavnosti s področja kmetijstva, - nadaljevala je s pogovori o reševanju lovskega vprašanja s predstavniki lovskih družin in občine Litija, ki pa so se iz neznanih vzrokov prekinili. Še vedno pa z nespoštovanjem dogovora najbolj izstopa prav Lovska družina Litija. Opozarjala je na nepravilnosti v gozdarstvu. Na podlagi tega tudi izstopa njeno stališče, da v novem gozdar- skem zakonu kmet postane popoln gospodar nad svojim gozdom, da se sprosti trg z lesom, občutno zmanjša biološka amortizacija ter loči strokovna funkcija gozda-od poslovne funkcije. Na dopise o čimprejšnjem plačilu lesa kmetom na GG Ljubljana sploh ni dobila odgovora, les pa so gozdarji plačevali kmetom v obdobju največjega divjanja inflacije v roku od 30 do 60 dni, kar samo pove, daje v takih pogojih bolje, da se gozda sploh ne dotikajo. Prav tak problem je pri odkupni ceni mleka, kjer lahko do konca februarja pričakuje, ali bo naša vlada vsaj enkrat držala besedo, kar pa težko verjame. Začela je z akcijo prodaje kmetijskih pridelkov. Lahko rečemo, da je led prebit, in-tersenti so že tu. Za predloge se vam priporočamo. Pokličite po telefonu 881-269 (vseh 24 ur). Za informacijo lahko povem, da je pred kratkim podružnica SKZ Brežice ustanovila kmetijsko tržnico v središču mesta. Prav tako je nezadovoljna z obstoječim Zakonom o zadružništvu, zato se hoče vključiti v spreminjanje tega zakona. Zadovoljna je z odzivom na vprašalnik, ki je izšel v Glasilu občanov, rezultati bodo tudi osnovno izhodišče za organiziranje javne tribune o »PRIHODNOSTI ZADRUŽNIŠTVA«, ki bo v drugi polovici meseca januarja. Presenečena pa je nad odzivom o ustanavljanju krajevnih podružnic, kajti do 15. januarja bodo pokrita vsa naselja v občini Litija. S tako organiziranostjo se bo lahko lotila problemov, ki se pojavljajo različno od vasi do vasi. Precej dela je namenila pripravam na volitve ter izdelavo volilnega programa za občino Litija. Prepričana je, daje prav reševanje ključnih vprašanj o kmetijstvu in ostalem gospodarstvu lahko uspešno le ob uvedbi popolne, pravne in demokratične družbe, kajti še vedno je v kmetijstvu kot v gospodarstvu zelo veliko ideološke miselnosti. Zato mora kot stanovsko politična organizacija kmetov in prijateljev kmečkega stanu iti na volitve, saj dejstvo, da so si njen program sposodile skoraj vse na novo nastale kot tudi stare zveze, pove že veliko. Franci Rakovec NOVICE Do sedaj je bilo ustanovljenih 6 krajevnih podružnic Slovenske kmečke zveze: 17. 12. 1989 je bila ustanovljena krajevna podružnica Ga-brovka, istega dne tudi podružnica na Dolalt, 24. 12. 1989 je bila ustanovljena krajevna podružnica Pol-šnik, 6. 1. 1990 krajevna podružnica na Vačah, 7. 1. 1990 krajevna podružnica Šmartno za področje krajevnih skupnosti: Štanga, Štangarskc Poljane, Vintarjevec, Kostrevnica in Šmartno. Istega dne je bila ustanovljena krajevna podružnica Jevni-ca-Kresniee-Ribče za področje teh krajevnih skupnosti. Iniciativni odbor za ustanovitev krajevne podruežniee Litija je že najavil, da bo ustanovni zbor v nedeljo, 14. 1. 1990, v Litiji za KS Jablaniška Dolina, Sava, Ilotič in Litija levi in desni breg. Iniciativni odbor za ustanovitev krajevne podružnice Prim-sk«*o pa je sporočil, da bo ustanovni zbor prav tako v nedeljo, 14. 1. 1990. KMLČKA ZVEZA GRE TOREJ MED LJUDI, S SK-BOJ PA PRINAŠA SVOJE TEMELJNO IZROČILO: ZA OBSTOJ KMETIJ, ZA ZDRAVO HRANO, ZA POŠTENO PLAČANO DELO. (Vse krajevne podružnice so že tudi objavile programe dela, ki se nanašajo na reševanje problemov v svoji sredini.) Več o vsebini programov pa v prihodnji številki. ODBOR ZA INI ORMIRANJK. PHT PODRUŽNICI SKZ LITIJA KMETIJSKI NASVETI Obnova travne ruše Zaradi nepravilne rabe ali slabega oskrbovanja travna ruša pogosto opeša. Zato se odločimo za njeno obnovo, kar je še posebej nujno, če so se razbohotili razni trdoživi pleveli in manjvredne trave. Preoravanje travne ruše Najprimernejši čas za preoravanje travne ruše je jeseni in pozimi, če je ugodno vreme. Preorano ledino nato zgodaj spomladi obdelamo v predsetveno stanje do mrvičaste strukture, ki je primerna za setev. Potrosimo 80-100 kg čistega fosforja, 120 kg kalija in 50 kg čistega dušika. Setev opravimo ročno oziroma z žitno sejalnico v vrste 15-20 cm narazen. Najprimernejša za setev je travno deteljna mešanica. Setev moramo opraviti v marcu ali aprilu. Za preoravanje travne ruše in setev pa se lahko odločimo tudi v avgustu. Pri spomladanskem posevku moramo obvezno sejati travno deteljno mešanico v varovalni posvek - jari ječmen (90 kg semena na ha), oves ali mnogosvetno ljuljko. Uničevanje zelo zapleveljene ruše z raundapom V primeru, če je ruša zelo zapleveljcna s trdovratnimi pleveli, pa se odločimo, da površino poškropimo z S-10 litri Rundapa in najmanj 500 I vode. Ta herbicid uniči vse nadzemne in podzemne dele rastlin. Pri uporabi herbicida moramo biti pazljivi na morebitne vodne vire, ki so v bližini. Po tem škropljenju ni potrebna posebna obdelava zemlje, ki jo samo prerahljamo s krožno in navadno brano in frezo. Opozoriti velja, da smemo setev opraviti šele tri tedne po škropljenju. Paziti moramo, da seme pride vsaj 2-3 cm globoko v zemljo. Zato sejalne cevi primerno obtežimo, da se konica lemeža na koncu cevi dovolj globoko zarije v zemljo. Podružnica SKZ Litija Odbor za poljedelstvo in živinorejo Utrinki z ustanovnega občnega zbora Društva srčnih bolnikov s spodbujevalcem Slovenije Oh množici žc obstoječih in načrtovanih društev občanov je eno več ali manj skoraj nepomembno. Kakšnih 15 srčnih bolnikov s srčnim spodb. (pace-makerjerri) se je 25. 3. 1985 zbralo v Klubu delegatov v Ljubljani po nekajletnih pripravah, pogovorih ter posvetovanjih s prizadetimi bolniki in zdr. delavci na UKC v Ljubljani. Pogovorili so se o namenu društva in programski usmeritvi, sprejeli društvena pravila in izvolili vodstvo. Bolniki bolj malo vedo o tem, kaj je zanje nevarno in kaj ne, česa se morajo varovati in podobno. Prav to je spodbudilo nekatere posameznike, da so že pred leti dali pobudo za ustanovitev društva. Zamisel je sprva tlela le v željah, pred petimi leti, kot žc omenjeno, pa jc bilo društvo ustanovljeno. Postopek za registracijo je trajal ca. 4 mesece. Soglasje za registracijo je dala SZDL Ljubljana, odločbo o registraciji pa Sekretariat za notranje zade-ve mesta Ljubljane. Šele po tej registraciji je smelo društvo začeti s svojo aktivnostjo. Društvo ima svoj program s humano vsebino. Enkrat na leto organizira zdravniško predavanje - predavatelji so kirurgi in kardiologi iz UKC Ljubljana. Predavatelj razlaga posamezne slike, potek operacije itd. Tako prizadeti bolnik z vgrajenim srčnmim spodb. vidi in sliši, kdaj in zakaj je potrebno implant. srčni spodbujevalec. Decembra lani smo s številnimi prireditvami proslavili dan oboroženih sil in občinski praznik. Med njimi so bila zanimiva športna tekmovanja. XI. tekmovanje radiotelegrafistov je bilo izvedeno ekipno in posamično. Prvo mesto in prehodni pokal v ekipnem tekmovanju je osvojila ekipa Občinskega centra zvez iz Domžal, drugo mesto ekipa Občinskega centra zvez Vrhnika in tretje mesto ekipa Občinskega štaba TO Litija. Med posamezniki so bili najboljši člani Občinskega centra zvez iz Domžal, saj so osvojili prva tri mesta. XII. strelsko tekmovanje z zračno puško je bilo izvedeno 9. decembra 1989 v strelskem domu Šmartno pri Litiji. Tekmovanje je potekalo ekipno in posamezno v treh kategorijah, in sicer: pionirji, mladinci in člani. Med članskimi ekipami je prvo mesto osvojila ekipa Krajevne skupnosti Šmartno in s tem prehodni pokal, drugo mesto ekipa strelske sekcije Presad Ga-brovka, medtem ko sta si tretje mesto delili ekipi Predilnice Litija in OŠTO Litija I. Med mladinci je prvo mesto in Za slchcrnga bolnika jc tako predavanje še kako koristno. Na predavanju je tudi priložnostna razstava srčnih spodbujevalcev (pacemaker). Zaradi pomanjkanja fin. sredstev se je društvo programsko omejilo samo na najpomembnejše: pripravo tiskanja navodil za življenje v novih razmerah po implantaciji s. spodb. v slovenskem jeziku, pripravo oziroma prepisovanje pravil društva, ki obsegajo 29 členov. Tako bo vsak član društva dobil po en izvod navodil in po en izv. pravil, ki določajo pravice in tudi dolžnosti slehernega člana. Dohodki iz članarine so zelo skromni (za leto '89) je bila letna članarina samo en star milijon ali 1 din), adm. stroški, tudi poštni, pa so iz dneva v dan večji. Društvena dejavnost bi bila neprimerno bolj razvejena, program bi bil v interesu društva še bogatejši, toda zaenkrat se moramo zadovoljiti s tem, kar imamo - s skromnostjo in bogastvom v srcu, to pa so človeške dobrote, ki jih tudi denar ne more nadomestiti. Lnkrat na leto se člani srečamo na rednem letnem občnem zboru. Na tem srečanju poslušamo poročilo predsednika društva, blagajnika in predsednika nadzornega odbora. V interesu društva nato sprejmemo ustrezne sklepe. Pred dvema letoma smo taka in podobna srečanja organizirali v Klubu delagatov v Ljubljani, kjer smo morati plačevati najemnino dvorane. Žc pri- prehodni pokal osvojila ekipa OO ZSMS Šmartno, med pionirji pa so se na vsa najboljša mesta razvrstile ekipe OŠ Šmartno, njihova prva ekipa pa je osvojila prehodni pokal. Med člani posamezno je bil najboljši RAjko Orožnik, drugo mesto je osvojil Branko Pintar, tretji pa je bil Janez Nograšck. Med mladinci posamezno jc bil prvi Marko Vukšinič, drugi Bojan Kastclic in tretji Edo Cirčar. Med pionirji posamezno jc prvo mesto osvojil Boris Tomažič, drugo Martin Matoz, tretji pa je bil Janko Zaman. Navedena tekmovanja, predvsem pa tradicionalni orientacijski pohod na Tišje, bo potrebno vsekakor ohraniti. Vse kaže, da so tovrstna tekmovanja preveč enolična in zato za udeležence vse bolj dolgočasna in nezanimiva. Torej, uvesti bo treba zanimive novosti in spremeniti pravila tekmovanja, tako da bodo bolj zahtevna in privlačnejša za tekmovalce. Vse novosti morajo biti usmerjene k vzbujanju tekmovalnega duha in obenem vse večjem podružbljanju in s tem večji udeležbi tudi na tovrstnih tekmovanjih. Marina Krnel bližno dve leti pa vsa taka srečanj« opravimo v eni od treh dvoran UKC v Ljubljani, Zaloška o 7. Seveda pa moramo omeniti, da smo oproščeni plačila dvorane. To jc humana pomoč našemu društvu s humanimi nameni in cilji. Na občnem zboru se z molkom poklonimo spominu umrlih članov. Tako sc bomo tudi v mesecu februarju ali marcu poklonili pokojnemu članu JOŽETU ROZINI iz Šmartnega pri Litiji, Riharjcvec 5. Z veliko žalostjo v srcu bomo v register članov zapisali datum njegove smrti. Pokojni član našega društva JOŽE je bil kultivirana osebnost in srčno bogat človek. Zato bomo prav gotovo pogrešali njegovo navzočnost na srečanjih. V register članov našega društva je vpisanih 83 prizadetih bolnikov. Poprečna starost je okrog 60 let, prevladujejo moški. Glede na to, da so na UKC v Ljubljani od leta 1985 vgradili - impl. žc okrog 800 srčnih spodbuje-valnikov, jc torej še zelo malo (nekaj nad 10%) vpisanih v register slovenskega društva, ki je prvo v Jugoslaviji. Po naših pravilih ima društvo lahko tudi častne člane. Na ustanovnem zboru smo predlagali oz. izvolili za častnega člana as. dr. Aleša Breclja. kirurga na Kliniki za operacijo srca in ožilja UKC. Z namenom pospeševanja društvene dejavnosti sc društvo lahko včlani tudi v sorodno tuje ali mednarodno društvo. V naše društvo se lahko vpiše vsak prizadeti bolnik s srčnim spodbujevalcem, ne glede na starost, versko ali politično opredelitev, šolsko izobrazbo oziroma poklic. Smo bolniki, ne športniki, naše društvo pa je humano. Kot že omenjeno, je naše društvo številčno še zelo skromno. Čeprav je bilo že nekaj napisanega o naši društveni organizaciji v ND in reviji ZDRAVJE, pa menimo, da mnogi bol-nkiki tega niso prebrali ali pa so mnenja, da jim tako društvo ni potrebno oziroma da jim zdravniško predavanje ne more ponuditi nič novega. Že davno je grški filozof (Sokratov učenec) Platon zapisal, da se ljudje združujejo, ker nihče ni sam sebi zadosti in ker vsak želi doseči več, kot zmore sam. Za vpis v društvo, v register društva, zadostuje dopisnica z rojstnimi podatki, stalnim bivališčem s poštno številko in letnico impl. s. spodbujcvalnika. Postopek za vpis traja samo 2 dni, vso dokumentacijo pošljemo po pošti, predvsem člansko izkaznico in pravila ter navodila za življenje v novih razmerah po impl. spodbujcvalnika. Naslov društva: glej prilozcno_viz.it-ko s simbolom društva! Jože Šporar Ob prazniku nase armade g OMNITE, TOVARIŠ Časi hitijo in bledijo po 44 letih Poskusil bom po zbranih podatkih nekaj napisati o zagorskem župniku - kaplanu Ivanu Polhu, roj. 14. januarja 1914 v Leobnu v Avstriji. Njegov oče je bil verjetno tam rudar. Po I. svetovni vojni seje družina preselila v Trbovlje. Osnovno šolo je obiskoval v Trbovljah, gimnazijo v Celju, semenišče pa v Mariboru. Novomašnik je bil leta 1939 v Trbovljah. Ob odhodu v partizane avgusta, leta 1944 je kaplanoval v Zagorju ob Savi. Za NOG je delal ves čas do odhoda, in sicer z Lojzetom Kolenccm, učiteljem, in Ivanom Koprivo. Z zbranim denarjem je pomagal ženam, katerih možje so bili v taboriščih ali v NOV. V poletju 1944 je šel v partizane. Na svoji poti je imel duhovno opravilo v farni cerkvi v Šentlam-bertu, kjer ga je slikal Leopold Režun-Zagorski; sliko sem videl, ni pa verjetno ohranjena. Na svoji poti seje oglasil v Sc-nožetih pri Ocepkovih. Tako je povedala takratna mladinka Marija. Nato je prišel v vas Podbukovjc, opremljen z nahrbtnikom in obut v gojzarje, kjer je bilo rcvir- sko okrožje. Tako je povedal takratni sekretar Lojze Ribičič-Ribca. Polh pravi: »Prišel sem tudi jaz. Tudi mi, napredno misleči dihovniki moramo prispevati svoj delež za osvoboditev.« Povedal je, da pride čez nekaj dni za njim še nekdo. V prihodnjih dneh seje res javila oseba, ki jo je omenil. Sam je odšel iz okrožja čez nekaj dni v partizansko enoto. Ob zimski ofenzivi, bila je decembra, verjetno je bilo 29. decembra, se je nekje pri Selah pri Vačah srečal z njim Viljem Grošelj iz Jarš pri Šcntlambertu in mu je dejal: »Tov. Polh, pojdi z nami!« Pa je odgovoril: »Ne morem, vodim tega ranjenega tovariša, in tudi moja stanovska dolžnost je, da mu pomagam.« Tako so šli vsak v svojo smer. Konci Ija iz Kresnic je povedal, da so 30. decembra s slivenskega pogorja Nemci pregnali 24 ujetih partizanov, med katerimi je bila tudi ena partizanka, in so jih prepeljali z brodom v Verneku pri Cirarju čez Savo. Nemci so jih imeli čez noč zaprte v Rov- škovem hlevu v Kresnicah. Naslednjega dne so bili odbrani. 9 je bilo obsojenih na smrt. Neki Nemec je dejal: »Pospremimo vse v Begunje.« Vmešal se je neki belogardist in dejal: »Vseh devet se ustreli.« Tako je povedala neka partizanka Nataša. V bližini Krcsnie, kjer so bili postreljeni, stoji spomenik padlim žrtvam. Na novega leta 1945 je tam ležalo 9 ustreljenih. Takšno je bilo novo leto kresničanov v zadnjem letu druge svetovne vojne. Milanu Garantiniju, nekdanjemu aktivistu litijskega okrožja OF in našemu zvestemu sodelavcu rubrike Še pomnite, tovariši naše iskrene čestitke ob njegovi 75-letnici! * -* -* * ■* IN MEMORIAM Cirilu Godcu Dragi Ciril! Ko sem zvedel, da je ugasnilo Tvoje bogaTo življenje, sem nehote prijel za knjigo Partizanski koridor, ki si zanjo največ prispeval, da je prav pred letom dni zagledala luč sveta. Kot mravlja si zbiral podatke, dokumente, izjave prič in drugo gradivo, ki je pomembno za tak tematski zbornik o partizanskih prehodih čez reko Savo, železniško progo in nemško-italijansko mejo v nekdanjem litijskem okrožju OF. Dal si neprecenljiv prispevek, da se ne izgube spomini in dokumenti tega veličastnega obdobja NO/i. Vse to si delal z veliko ljubeznijo, požrtvovalnostjo in odgovornostjo. Čas Partizanskega koridorja je tesno povezan tudi s tvojim delom aktivista OF in bor- ca NOV, ki si ga podoži-vljal s stotinami aktivistov OF in borcev NO V ob tem koridorju. Že leta 1942 po znani bitki II. grupe odredov na Jančah se je začelo organizirano delo številnih družin in posameznikov na desnem bregu Save, tako tudi Godčeve, Radmanove in Benčičeve družine iz Male Dolge noge nad Jevnico za cilje OF. To so bile znane partizanske družine, ki so prispevale velike človeške in materialne žrtve z veliko vere v zmago NOB. Ko je prišel čas, si nastopil kot organizator odhoda mladih fantov v partizane in tudi sam odšel z njimi. Tvoja pot partizanskega borca je šla povsod tja, kjer so bile največje potrebe. Bil si v zaščiti takrat leta 194i Naj koderkoli hodil sem po sveti kjer je srce človeško govorilo, lahko mi ga bilo je razumeti z njim moje vriskalo je in tožilo Oton Župančič edinstvenega civilnega taborišča med Jevnico in Kresnicami, borec specialne čete in drugih enot NO V in POS. Postal si lik neuklonljivega borca Titove vojske. Po sovoboditvi si ostal zvest JLA kol aktivni oficir do upokojitve. Tudi po upokojitvi ti tvoj nemirni duh ni dovoljeval, da ne bi še aktivno sodeloval v družbenopolitičnem delu. Tudi ko si se naselil v Ljubljani, si z velikim veseljem redno obiskoval svoj rodni kraj Jevnico. Ljudje, prijatelji in soborci so te imeli radi zaradi tvoje skromnosti, poštenosti in pripravljenosti, da jim po svojih močeh pomagaš. Tako si se vključil v okrožni odbor aktivistov OF Litija ter požrtvovalno pomagal tudi pri oblikovanju Monografije litijskega okrožja. Zaradi svoje predanosti, preudarnosti in vsestranski aktivnosti si bil spoštovan med vsemi, ki smo s teboj sodelovali. Težko je slovo od človeka, ki je tako zavestno žrtvoval vse svoje moči za našo skupno stvar in ostal do zadnjega diha vojak av-nojske Jugoslavije. V imenu okrožnega odbora aktivistov OF Litija ter v imenu vseh družbenopolitičnih organizacij Litije se Ti zahvaljujem za vse tvoje delo, ki si ga vložil kot predan aktivist OF. Počivaj v miru v naši slovenski zemlji, ki si jo tako ljubil, mi vsi pa bomo ohranili neizbrisen spomin na prijatelja, sodelavca in borca. Slava Tvojemu spominu! Marko Rainer V SPOMIN Minilo je leto žalosti, odkar nas je zapustil naš dragi sin in bratec IVICA RADIĆ Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in prijateljem, ki se ga spominjajo in mu prinašajo sveče in cvetje na njegov prerani dom. Vsi njegovi ZAHVALA V bolečini in praznini, ki jo občutimo ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka AVGUSTA ŠPATA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga spremili na zadnji poti, darovali cvetje in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se osebju Zdravstvenega doma Litija, posebno dr. Pajntarju, skupščini in družbenopolitičnim organizacijam občine Litija, še posebej Zvezi borcev Litija in ZK Litija desni breg, Turističnemu društvu, Društvu upokojencev, Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Litija, Gradmetalu in Komunali Litija. Hvala za poslovilne besede tov. Milanu Majcnu in tov. Albinu Jesensku, nosilcem praporov in odlikovanj ter vsem, ki ste nam pomagali in še čutite z nami. Žalujoči: žena Ivanka in sin Matjaž z družino V SPOMIN Minilo bo že leto dni, ko smo izgubili dragega moža, ata, dedka, brata in strica MIHAELA JANČARJA iz Kresniškega Vrha 2 Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prinašate cvetje ali svečke na njegov grob. Nikoli te ne bomo pozabili! Žalujoči: žena z družino V SPOMIN Mineva žalostno in boleče leto, odkar si za vedno odšel, naš zlati FRANCI JEREBIC Tiho pri grobu stojimo in živi so spet spomini na srečna leta, ki smo jih skupaj preživeli. Toda, dragi naš Franci, saj ti nisi umrl, ti samo spiš in v naših srcih naprej živiš. Umrl boš z nami. Jevnica Tvoji: Helena, Domen, Miha, Rozi ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta, brata in strica MIRKA GROZNIKA st. iz Šmartna se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in društvom za izrečeno sožalje, cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo izra^. žamo gasilcem in lovcem, Zasavskim rogistom, Pevskemu društvu Zvon in vsem ostalim pevcem, Sindikalnemu pihalnemu orkestru Litija, Društvu za vzgojo in varstvo ptic Zagorje, govornikom, nosilcem praporov in gospodu župniku za pogrebni obred. Vsi njegovi ■ Po kratki in hudi bolezni je ugasnilo plemenito srce drage žene, mame, sestre in stare mame IVANKE MOČNIK 13.5. 1925, roj. Škerjanc, Ribče 55 Vsem, ki sojo v času njene hude bolezni obiskovali in se od nje poslovili v domači hiši ter jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali toliko lepega cvetja, prispevali v humanitarne namene ali kako drugače prispevali, se iskreno zahvaljujemo. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta, posebno pa dr. Aliju in patronažnim sestram iz ZD Litija. Žalujoči: mož Janez, hčerka Dragica in sin Zvone z družinama, sestre in ostalo sorodstvo Skromnost mojega življenja je končana, moj poslednji tihi dom sem našla na sončnem pobočju domačega kraja. ZAHVALA Ob smrti naše drage ANE ZAMAN se iskTCno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem, Emone.- Mesne industrije Zalog in znancem za izražena sožalja ter spremstvo na njeni poslednji poti. Izražamo tudi zahvalnost zdravstvenem osebju ZD Litija za vso pomoč. Posebna zahvala g. župniku za čustvene besede slovesa in lepo opravljen pogrebni obred. Žalujoči: Štefan, hčerka, sestra in bratje ZAHVALA Ob izgubi naše drage MAJDE ELTRIN iz Litije se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki so nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter jo spremili na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo osebju Zdravstvenega doma Litija za pomoč in nego v času njene bolezni in osebju Doma Tišje za skrbno nego. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi naše NEZE DOLINŠEK iz Dolgega Brda 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste z nami sočustvovali, darovali cvetje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Zahvaljujemo se Zdravstvenemu domu Litija, gospodu župniku, govorniku za poslovilne besede ter pevcem pevskega društva Polšnik. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega ata, dedka in pradedka ALOJZA CEGLARJA iz Volčje jame 2 se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in prijateljem za izrečena sožalja in darovano cvetje ter vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala GD Stangarske Poljane za njegov trud in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, sestre, babice in prababice MARIJE PARKELJ iz Zgornje Jevnice se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in sovaščanom, ki ste kakorkoli pomagali, v najtežjih trenutkih z nami sočustvovali in ji darovali cvetje. Hvala tudi vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala KS Jevnica in tovarišici Evi Kovic za poslovilne besede. Gasilskemu društvu Jevnica za spremstvo, pevskemu zboru Kresnice za lepo petje in gospodu župniku za opravljen obred. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in starega očeta JOŽETA ROZINE iz Riharjevca št. 5 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se sodelavcem IUV, Usnjarna Šmartno, Gradmetala Litija, Centromerkurja in Mercatorja ter družinam Zeleznik, Ambrož in Šušteršič. Iskrena hvala pevcem za zapete žalostinke in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Ana in otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi prerano umrlega dragega sina, brata, strica in svaka FRANCETA PROSENCA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sovaščanom, za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti. Prav tako se zahvaljujemo vsem posameznikom za finančno pomoč. Ostal boš v naših srcih in vedno se te bomo spominjali. Vsi tvoji ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega JAKOBA GROZNIKA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, sodelavkam PŠ Jevnica, OŠ Litija, SVTK Zalog za darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala zdravstvenemu osebju bolnice dr. Petra Držaja. Zahvaljujemo se tov. Setni-čarju, pevskemu zboru in g. župniku za opravljen obred. Vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani in se poklonili njegovemu spominu, še enkrat hvala! Žena in hčerka z družino Izobraževanje odraslih Če smo vas, spoštovani bralci, v pretekli številki Glasila občanov seznanili o možnosti prekvalifikacije v prodajalce iz drugih poklicev, bi vam radi tokrat predstavili dve novi obliki, s katerimi bomo pričeli v 2. polovici februarja. To sta: program trgovinske dejavnosti, smer prodajalec, in program strojništvo, smer oblikovalec oz. preoblikovalec kovin. Obe izobraževalni obliki dajeta IV. stopnjo strokovne izobrazbe (3. letnik). Šolanje traja dve leti in pol. V izobraževanje se lahko vključijo vsi odrasli s končano osnovno šolo. Pouk bo trikrat tedensko v popoldanskem času. Obe izobraževalni obliki dajeta široko možnost zaposlitve tako v proizvodnji kot v prodaji. Ker vas na tem mestu ne moremo seznaniti z vsemi podrobnostmi, vas vabimo, da se oglasite na delavski univerzi, kjer boste dobili podrobnejše informacije. Pa še to: v ti dve obliki bomo vpisovali do 28. 2. 1990. O drugih oblikah izobraževanja preberite v spodnjem razpisu. Zavod za izobraževanje in kulturo Litija Delavska univerza objavlja za šolsko leto 1989/90 RAZPIS za vpis I. v programe srednjega usmerjenega izobraževanja 1. strojna usmeritev - program za strojništvo, smer oblikovalec kovin, I. letnik, SR, IV. stopnja - program obratni strojni tehnik, I. letnik, NAD, V. stopnja (šolanje traja 2 leti) 2. promet in zveze - program vožnja motornega vozila, smer voznik-me-hanik, 1. letnik, SR, IV. stopnja - vpišejo se lahko kandidati s končano osnovno šolo (šolanje traja 2 leti in pol) - vpišejo se lahko kandidati s končano šolo IV. stopnje (prekvalifikacija traja 6 mesecev) 3. poslovno-finančna in trgovinska dejavnost - prodajalec, 1. letnik, SR, IV. stopnja - prodajalec (prekvalifikacija iz drugih poklicnih strok), SR, IV. stopnja - komercialni tehnik, NAD, V. stopnja (pogoj za vpis je končana šola za prodajalce, šolanje traja 2 leti) II. v osnovno šolo za odrasle (od 6. do 8. razreda) III. v programe strokovnofunkcionalnega izobraževanja (tečaje): - tečaj lahke in težke gradbene mehanizacije - tečaj za voznike viličarja - tečaj tujih jezikov (nemški, angleški, italijanski) - tečaj za skladiščnike - začetni in nadaljevalni tečaj šivanja in krojenja - tečaj za gostinske delavce - tečaj iz varstva pri delu - strojepisni tečaj Vse informacije o posameznih oblikah izobraževanja dobite na delavski univerzi, Parmova4, tel. 881-182, vsak dan od 8. do 12. ure in od 15. do 16. ure, ob sobotah od 9. do 10. ure. Pravna pomoč občanom občine Litija zunaj sedeža TS Ljubljana, Enota Trbovlje Sodišča dajejo pravno pomoč iz svoje pristojnosti občanom v obsegu, ki ga določajo procesni zakoni, sestavljajo pogodbe, za katere je predpisana sodna oblika, in zapisujejo sodne poravnave. Pri tem sodišča odvračajo stranke od nepotrebnega pravdanja. Socialno ogroženim občanom, za katere je očitno, da ne bi zmogli stroškov za pravno pomoč pri odvetniku ali drugi službi pravne pomoči, dajejo sodišča pravno pomoč tudi v drugih zadevah. Tako pravno pomoč izjemoma daje sodišče tudi v primeru, če na območju sodišča ni organizirana služba pravne pomoči. Pravno pomoč na sodišču dajejo sodniki, strokovni sodelavci ter sodniški in drugi pripravniki, ki so na praksi na sodišču. Sodišča dajejo pravno pomoč v sodni zgradbi ob uradnih dnevih, tako Temeljno sodišče v Ljubljani, Enoti v Trbovljah, daje pravno pomoč občanom vsako sredo v mesecu od 8. do 16. ure na Rudarski cesti št. 8 v Trbovljah. V občini Litija ni enote Temeljnega sodišča, zato zgoraj opisano pravno pomoč nudi Enota Trbovlje na sedežu občine, Jerebova št. 14, v sobi št. 46. V letu 1990 bo Temeljno sodišče v Ljubljani, Enota v Trbovljah, občanom Litije nudilo pravno pomoč vsak prvi ponedeljek in tretjo sredo v mesecu od 8. do 16. ure. Tako občani Litije ob teh dnevih lahko dobijo pravno pomoč, zlasti v statusnih zadevah (tožba za razvezo zakonske zveze, tožbe za ugotavljanje očetovstva, tožbe za plačevanje preživnine), izvršilnih zadevah ter pravne nasvete s področja civilnega, kazenskega ter ostalih pravnih področij. Ob uradnih dnevih bo sodišče opravljalo tudi overitve podpisov na kupoprodajnih, darilnih in ostalih pogodbah po uradni osebi, v skladu z določili zakona o overitvi podpisov, pisave in prepisov ter overitve po sodniku, za katere je tako določeno z Zakonom o dedovanju, Zakonom o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter drugih predpisih (izročilne pogodbe, pogodbe o dosmrtnem preživljanju, pravnih poslov med zakoncema ...). Pravno pomoč sodišče izjemoma lahko nudi tudi izven termina uradnih dni in na domu za tiste občane, ki zaradi zdravstvenih razlogov ne morejo priti na sodišče. Za takšno ravno pomoč (overitev pogodbe na domu, sestava sodnih oporok . . .) pa naj se občani predhodno obrnejo na Temeljno sodišče Ljubljana, Enota Trbovlje, telefon (0601)21-251. Ob ponedeljkih se bodo praviloma opravljale overovitve podpisov na pogodbah po uradni osebi. TEMELJNO SODIŠČE V L.IUBLIANI Enota v Trbovljah SODNIK: Miro BREG AR Ustavite čas! Poroke, rojstne dneve in druge obletnice vam kvalitetno posnamemo z VHS video kamero na vašo ali našo kaseto. Informacije: ob delavnikih po telefonu 881-295 (od 13. ure do 15.30). KADA-LAK Emajliramo in plastificiramo kopalne kadi in drugo opremo v sanitarijah. Informacije po tel.: (0601) 61-583. _mala OGLASA_ Prodam starejšo spalnico. Informacije po telefonu št. 881 -625. Občana, ki je na Rdečem križu v Litiji pozabil denarnico, prosimo, dajo dvigne. POTOPIS Miran Juvančič Ko se mirni Baltik razbesni Veter nama je otežkočal vožnjo, ki je postala že prava nadloga. Še dobro, da je tu avto cesta, sicer bi bila vožnja povsem nemogoča. Ko dohiti m oranžen kombi, si ga ne upam takoj prehiteti, saj dobesedno »opleta« po cesti. Končno mi uspe. Ugotovim, daje motor pri večji hitrosti stabilnejši. Ne gre pa mi v glavo, da se ne morem znebiti oranžnega kombija. Lakota naju prisili, da zavijeva z avtoceste. Na prvem križišču se vrata kombija odpro in že slišim po primorsko: »Gremo na kavo, da se malo pogovorimo!« Beseda je dala besedo in končno sva ugotovila, da sva našla novega prijatelja Borisa. Njegove korenine segajo v kraško Divačo. Nemirni duh ga je popeljal širom po svetu, dokler se ni dokončno (vsaj upa tako) ustavil tU, kjer dela pri polaganju plinovoda. Baje je pravi strokovnjak. Ob mizi, kjer je stojalo za časopis, po kaki uri debate vzkliknem: »Saj to si pa ti!« Pokažem na časopis. »Da, da,« pravi. »Pa ga kupi,« pravim. »Ga imam že v avtu,« odvrne. Šlo je namreč za zelo pomemben plinovod, ki žanje zanimanje javnosti. V tem času so ga obiskali tudi novinarji. Delajo v vseh vremenskih pogojih, ker mora biti delo opravljeno v določenem roku. »Kaj pa denar?« mi uide. »Denar je denar. Delati je pa tudi treba. Nikjer ga ne dobiš kar tako. Zaslužim ga kar precej. K temu pripomore tudi moje delovno mesto. Nekateri pa tudi ne zaslužijo dosti. Tudi varčevati je treba. Navaden delavec zasluži po 5.800 kron, kar ni dosti, če pomisliš, da odšteje 2.600 kron samo za stanovanje, ki je last firme. Poglej, s tem volksvagnovim kombijem hodim po terenu zato, da si prihranim denar, ki bi ga sicer zapravil za stanovanje, prirejen je tako, da lahko v njem stanujem tudi v hladnih dneh. Je termo izoliran. Če hočeš kaj prihraniti, se moraš tudi čemu odpovedati. Tu ni tako lahko kot bi si kdo mislil. Sicer pa se s kombijem vozim sem gor vsak teden na delo. Z ženo, ki je Srbki-nja, namreč živim v Kobenhavnu na Danskem. Z njim nameravava še letos domov v Jugoslavijo, v Črno goro, nato čez Jadran in po apeninski strani nazaj. Morda se tudi oglasiva pri tebi.« Srednje velik trajekt seje rahlo pozibaval na dolgih, umirjenih valovih, ki so se zlivali do pristanišča Landskrona na Švedskem. Zanimivo je, da je ta uro in četrt dolga plovba cenejša od one nekaj višje, ki traja slabe pol ure iz Helsingborga v Helsignor na Danskem. Trajekt je bil napolnjen z vlačilci vseh mogočih znamk in oscbnimi'avtomobili do zadnjega kotička. Kot zadnji sem nanj zapeljal motor. Tedaj je pristopil kapitan in mi pokazal skrbno izbran kotiček, kamor naj bi ga postavil. Takih in podobnih stvari sem se že dodobra navadil. Poklical je tudi uslužbenca in mu velel, da mi pomaga privezati motor, kajti pričakoval je razburkano morje. Veter se še ni polegel. Pihal je čedalje močneje. Motor sem zapeljal vzvratno v kot tako, da sta se desni kovček in torba nad njim zagozdila ob steno ladje, stransko stojalo pa ni dovoljevalo nihanja na levo ali desno. Leseno zagozdo pa sem podstavil pod levo stran motorja, če bi morda stojalo popustilo. Nato sem ga še močno pritrdil z vrvmi. Mislil sem, da že malce pretiravam, a se je kasneje izkazalo ravno nasprotno. Barka je izplula in posedli smo v restavracijo. Prijetno guganje nam je prijalo in Boris je ponovil, kaj vse je počenjal v svojem življenju, preden je prišel na Švedsko. Nekaj let je bil tudi na ladji in je nekajkrat obplul svet, zato se za take valovčke, kot jim je rekel, sploh ne zmeni. Midva pa sva se krčevito držala za rob mize, da so členki postali beli. Gostje so trdno sedeli na svojih sedežih in nemo gledali skozi okno v peneče se morje. Nihče ni nič rekel, le vratove so stegovali, matere pa so med koleni stiskale otroke. Plavajoča gmota seje nagnila naprej, nato nazaj pa rahlo na levi bok in sunkovito na desnega. Kozarec in pepelnik je pomedlo na tla in nekdo je padel s stola. Sem ter tja se je zaslišal rezek vzklik. Boris pa je debatiral kot da se nič ne dogaja. »Zelenci,« je rekel, »malo sape, pa so vsi pode-lani. Vidi se, da imajo preveč mirno življenje. Samo poglej to mladež na palubi. Gredo na Dansko, da se ga nalijejo do onemoglosti. Na Švedskem to prepoveduje zakon. Nobene mere nimajo, obnašajo se kot živali. Samo poglej tega, kako bruha. Že tu so zastavili. Kaj šele bo?« Jaz pa sem se spraševal, če ni za to kriv ladijski »ples«. Po številnih vprašanjih o ladjarstvu mi je predlagal, da gremo v kapitanovo kabino. Vstal sem in se v istem trenutku zaletel v podboj. »Hoditi moraš tako kot bi držal za plug - na široko, roke ti služijo za krmarje-nje.« Videl sem ga, kako se opoteka po palubi. Midva pa sva se zaletavala zdaj v eno. vrv, zdaj v drugo. Pred kabino sva ga počakala. Prišla sta s kapitanom, ki naju je vljudno povabil v komandno kabino. Kot vedno sem imel s seboj beležko. Boris je hitro pristopil in dejal: »Rekel sem, da sta jugoslovanska novinarja.« »Potem se je pa treba temu primerno obnašati,« odvrnem. Naš občan, potopisec Miran Juvančič se je pripravljen oglasiti tudi v vaši krajevni skupnosti, šoli, društvu in z besedo in sliko predstaviti svoja zanimiva doživetja s poti po Evropi in z motorjem po Avstraliji. Če vas to zanima, se oglasite na naslov: zavod za izobraževanje in kulturo, Parmova 9, Litija. Najprej smo se predstavili. Vsakdo se je poklonil, le krmarje le bežno stisnil roko, ne da bi odvrnil pogled s krme, ki se je ugrezala globoko v valove. »Na ladji je trenutno osem ljudi, ki u-pravljajo barko,« pravi kapitan, »kapitan je prvi mož, potem prvi oficir palube, krmar, prvi oficir strojnik, njegov pomočnik, ki je zadolžen za ladijski motor, nato so še trije mornarji zadolženi za tovor, v tem primeru avtomobile in vaš motor, če dovolite. Za ves tovor pa je zadolžen prvi oficir palube. Radarske kontrole so na sami armaturi komandnega mostu.« Razložil je vsako stvar posebej. »Ta radar kaže globino. Te pike so morsko dno. Če ste že opazili, gremo iz Landskrone v velikem S-u. V tem delu je morje namreč plitvo, ponekod je globoko le osem metrov. Sicer pa plovemo nekako nad petnajstimi do osemnajstimi metri globine. Pomembno se je držati pravilnega kursa. Vlake vozi drug trajekt, tam je tudi morje poglobljeno. Drugi radar označuje situacijo na morju. Tale točka tu označuje tistole ladjo tamle, sedaj je oddaljena od nas 1,78 navtične milje. Trenutno ima največ dela krmar z viharjem. Sicer bi vam dovolil, da poskusite »šofirati«, vendar je prehudo neurje. Veter piha s hitrostjo več kot 20 m/s oz. preko 20 boforov. Tu na morju velja desno pravilo, tako kot na cesti.« »Kaj pa srečanje s tole barko, ki plove z leve?« mu vskočim v besedo. »Če so pogoji takšni kot sedaj in se krmarja vidita, je dopustno tudi odstopanje, kot v tej situaciji, ki ste jo omenili,« odvrne. Pogovajali smo se in fotografirali. Nato smo se vljudno zahvalili za pozornost in se poslovili. Ob stisku rok je še dejal: »Nisem si mislil, da imate v komunistični Jugoslaviji tudi take motorje.« Boris pa mu je odvrnil: »To še ni nič, pridite kdaj na naše morje, pa boste videli, kaj vse imamo!« Ob tej izrečeni misli sem začutil kanček domotožja, ki zmehča še tako trdega debelokožca. Napotili smo se v prostor za avtomobile, da bi te petmetrske valove doživeli neposredno. Ko sem ravno stopil v prostor, je visok val butnil skozi odprtino, da sem komaj odskočil. . . ~l iMl iT T|...r^"-*^ Včasih se trajekt globoko vgrezne v brezno valov Krmar skrbno nadzoruje trajekt v razburkanem morju prodaja plina in servis plinskih naprav Hauptman Janez Poslej drugače S prodajo plina v Litiji doslej nismo imeli najbolj srečne roke. Vzrokov je bilo več, eden glavnih pa najbrž ta, da plina največkrat ni bilo; če pa je že bil, pa ni bilo nikogar, da bi ga prodajal. Kaže, da so ti časi dokončno mimo. V času vse večje zasebne iniciative na vseh področjih gospodarjenja, ko se končno začenja ceniti in spoštovati tudi potrošnik, je omenjeno delo prevzel naš občan Janez Hauptman iz Kresnic. Ob obisku prodajalne - v najem jo je dobil od KOP Komunala Litija na Ponoviški cesti 15 - smo dobili vsa pojasnila, ki s tem v zvezi zanimajo našega občana. Janez nam je povedal, da bo poslej moč dobiti v Litiji vse vrste plina, nabaviti vse vrste rezervnih delov, izvajal pa bo tudi popravilo plinskih naprav. NAGRADNA KRIŽANKA V prodajalni plina v Litiji prodajajo: - plin za gospodinjstvo, - vse vrste tehničnih plinov za obrtnike, - vse vrste rezervnih delov za plinske naprave. Tudi odpiralni čas se bo dosledno spoštoval, saj človeka najbolj ujezi, če nekaj ni odprto, ko bi moralo biti. Janez Hauptman nam je zatrdil, da si bo zaupanje po- Prodajalna plina je odprta: - Ob ponedeljkih, sredah in petkih od 8.-10. ure. - Ob sobotah od 9.-12. ure. - Ob nedeljah od 10.30-12. ure. - Vsak dan razen sobote in nedelje tudi popoldne od 15.-17. ure. GLASILO OBČANOV Ustanovitelj: Občinska konferenca SZDL Litija. Glavni urednik: Andrej Kralj. I reja uredniški odbor: Jože Sevljak (odgovorni urednik), lVlija Bernik, Dušan Gnezda, Franc Končar, Marina Krnel, Gorazd Mav-retičv Slavko Rokavect Marjan Suštaršič, Boris Žužek, Jelka Belec (lektorica Glasila občanov). Predsednik izdajateljskega sveta: Miro Kaplja. Oblikovanje in tehnično urejanje: Drago Peče-nik. Tisk: A. Jovanovič, Litija. Naslov uredništva: Litija, Parmova 9, tel. 881-102. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. Časopis prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno na dom. trošnikov poskusil pridobiti z doslednim spoštovanjem dogovorjenega. Novost bo tudi ta, da bo plin poslej moč dobiti tudi ob sobotah in nedeljah. Janez bo plin izposojal tudi doma v Kresnicah, in sicer vsak dan popoldne. Njegov naslov Kresničani že poznajo, za vse ostale pa zapišimo, daje doma v Kresnicah št. 6, telefon št. 877-189. Upa tudi, da bo telefon imel kmalu tudi v litijski prodajalni. Janezu Hauptmanu želimo, da bi čimprej povrnil ugled prodajalni plina, potrošnikom pa, da bi bili z njegovimi storitvami zadovoljni. J. S. Vodoravno: 1. Janez Vajkard, 8. drevo z užitnimi plodovi, 9. poželenje, 10. spodnji del posode, 12. medmet, 13. nobe-lij, 14. jadranski otok, 16. zveza, sporazum za skupen nastop, 18. enaka samoglasnika, 20. del skalovja, 21. grška črka, 23. vzklik bolečine, 24. predplačilo, 26. žensko ime, 28. okrasni kamen, 30. osebni zaimek, 31. legendarni ljubimec; Navpično: 1. Valvasor ga je na Bogcnšpcrku dal poglobiti, 2. reka v Italiji, 3. moško ime, 4. japonski dirigent (Vakasugi Hiroši), 5. zloglasna nemška organizacija v času II. svetovne vojne, 6. vzklik spodbujanja na bikoborbah, 7. Valvasor jo je spoznal v Tunisu, 1 I. čarovnica, 14. naselje, 15. igra na srečo, 17. T-401-čoln, 19. telesni položaj v jogi, 22. deviška krilata grška boginja, 25. pasje ime, 27. kratica naše petrolejske družbe, 28. opus citatum, 29. hrvatski športni časopis. Nagrade 1. Izlet v neznano za dve osebi (čez mejo) - prispeva Slovenijaturist. 2. Umetniško delo akademskega slikarja Jožeta Meglica - prispeva Jože Meglic. 3. Valvsorjevo berilo - prispeva Odbor za 300-letnico Slave. 4. Večerja za dve osebi na Bogenšperku: - prispeva Gostinsko podjetje Litija. 5. Večerja za dve osebi pri Berdajsu na Savi: - prispeva Roman Berdajs. Rešitve pošljite v zaprti kuverti s svojim naslovom na naslov: Zavod za izobraževanje in kulturo Litija, Parmova 9, do 10. februarja 1990. Na kuverto pripišite NAGRADNA KRIŽANKA.