Za poduk in kratek čas. Duhovnija sv. Eriža nad Mariborom. (V spomin njenega stolotnega obstanka. Spisal J. S—a.) (Dalje ) 3. Farovškaposlopja. H kapeli av. Križa ao že takrat, ko je še apadala k Mariborski mestni župniji, prihajali duhovniki božje alužbe obhaiat, ko pa ie postala podruzmca Kammske zupnije, lmeh ao redno vaako mlado nedeljo v meaecu pred- in popoldansko alužbo božjo; tudi ao morali Kamniški duhovniki hoditi blagoslavljat mrličev, ki ao ae na pokopališču pri 8v. Križu pokapali. Za te dubovnike je bila ob zidu pokopališča, ki je bilo okoli cerkve postavljena hiša, v kateri so si duhovniki lebko od težavnegapota odpočili in če je bila treba, tudi ondu prenočili. V tej hiši je stanoval tudi cerkovnik in pozuej še so dali v njej proator šoli. Na veliko soboto po noči leta 1769 je po brezakrbnoati cerkvenikovi polovica te hiše pogorela, in Kamniški kaplan Matija Mangin, ki je ondn prenočeval, da bi drugi den božjo alužbo opravljal, je komaj na pol oblečen iz goreče hiše izbežal ter ljudi priklical, ki ao ogenj pogaaili ter cerkev in aoaedne hiše nesreče obvarovali. Ko je 1. 1786. bila ustavljena aamoatalna duhovnija z laatnim dnbovnikom, moral je ta blizu pet let bivati s cerkvenikom vred v tej hiai. Župnik Anzelm Belič je aicer vedno proail in ljudi nagovarjal, naj bi mu primeren farovž poatavili, ker je v cerkveni hiši stanovanje zanj ne le preteano, ampak tudi nedostojno, vendar ni nič opravil. Napoaled pa ae obrne do aekovakega knezoškofa pl. Arko, ki ae je pri deželni vladi za nj potegnil in toliko pomoei izproail, da ao 1791. 1. aedanji prostorni farovž z nadstropjem poatavili. Vendar v teku easa je postal farovž, še bolj pa goapodarako poalopje vaeatranakega popravila potreben. Sedanji župnik č\ g. Anton Vraz ae je takoj, ko je bila cerkev popravljena, tudi popravljenja farovža lotil, gospodarsko poalopje pa je a pomočjo farmanov, čisto znova poatavil, ker ni bilo vredno prejšnjega popravljati. K farovžu dohaja vrt in nekoliko zemlje okoli cerkve (staro pokopališče), kar ima v porabo župnik, ki še tudi dobiva imenovano zbirco v občini av. Križa in deloma na Sobru, nekaj pa doklada verska zaloga. 4. Solsko poslopje in šola. Šolsko poalopje pri sv. Križu je predelano iz nekdanje cerkvene hiae, v kateri je bival cerkvenik in nekaj let tudi prvi župnik. Leta 1814. se je ta hiša nekoliko popravila ter za šolo priredila. Kakor povsod bil je tudi tukaj sprva učitelj ob enem cerkvenik in organist, in zavoljo te službe je imel pravico po župniji pobirati zrnje, plečeta in sir. To je bila njegova glavna plača, nekaj malega pa še je dobival iz šolske zaloge. Valed novih šolakih postav ae je učiteljska služba in plača ločila od cerkveniske, aamo organisti še amejo učitelji biti, za kar pa dobivajo posebno plačo. Pri av. Križu so učiteljevali: 1. Volstuber Janez, rojen 14. jan. 1786. pri sv. Jurjn na Peanici, umrl 8. maja 1860 pri av. Križu, kder je bil 46 let učitelj. Pomočniki so mu bili zaporedoma Ferš Jurij, Hofgartner Jožef in Kotnik Jožef. 2. Vihar Tomaž od 11. julija 1860 do svoje smrti 1. 1869. 3. Lopič Ignac od 28. januarja 1869 do 1876; on je bil poznej učitelj pri sv. Janžu na Dravskem polju, kder je nmrl 1. 1885. Za njim sta provizorično učiteljako službo opravljala Karol Srabotnik in Franc Škofič, vsak po dve leti. 4. Zemljič Jožef od 1. 1880; prej je služil v Lembahu. On je osnoval aolaki vrt, katerega tudi skrbno obdeluje in vspešno v sadjereji podučuje. Rojen je bil pri Mali nedelji 28. avg. 1846. Šola je enorazredna; otrok je v tem letu 104; in aicer 55 fantov in 49 deklic. (Dalje prih.) Smešnica 18. Ljubenec: _Je li si čital, sosed, kaj je nek profesor v Celju iznašel ?" Mozirec: ,,Kaj ne!" Ljubenec: ,,Rekel je, da je Mozirje eiganska naselba". Hozirec: ,,Ta pa je nova, za-njo zasluži mož pa že posebno odlikovanje. Taka se ne ujame. k.jer bodi." Ljubenec: ,,Hm, jaz menim, naj si ga izvoli nova naselba za častnega občana..." Mozirec: nIn torej nekako za obercigana?" Ljubenec: ,,Da, za tega!"