W 'Prinuriiòlza, BORBA Nemogoče fé zajamčiti trden mir in varnost, ako ne uničimo zadnjih ostankov fašizma, ki ie zanetil drugo svetovno vojno. Molotov, na zasedanju mirovne konference Zeto II. — Šter. 30. Ajdovščina, sobota 3. avgustu 194:6. Cena 4,— lire Mirovna konferenca v Parizu se je začela V Parizu so pričeli sklepati o nas, mi pa ponavljamo, da ne bomo priznali sklepov, s katerimi ne bi zadostili našim pravicam ,'*?■ iulj.ia zjutraj so bile zaključene 'inje priprave za mirovno konferenco. nt«^Mn^reilC0 ^ narodov je ob 15. uri vorom ^eor=e6 2 naslednjim go- V imenu francoskega ljudstva pozdrav-, am zavezniške delegacije in se vese-'n, da so se odzvale povabilu zunanjih "imistrov. Nato je Bidault dejal, da je inani ko tridesetih letih Francija že „ll'uS!« mednarodni sedež, kjer si zina-šOMli narodi po strašni vojni ustvarjajo Vsi demokratični narodi se bodo udeležili diskusij. Od danes naprej vlada mednarodno soglasje in francoska vlada želi še prav posebno, da se to soglasje izpopolni s sprejemom še ostalih narodov, ki so še odsotni. Svet štirih zunanjih ministrov se je vedno obračal na organizacijo Združenih narodov, kadar je šlo za načela, ki bodo vodila bodoči mir. Sprejeti niso bili ni-kaki definitivni sklepi, to se bo zgodilo šele, ko bodo osnutki mirovnih pogodb izneseni pred večjim številom delegatov. Zato so se sestali Združeni narodi. Na konferenci se bo vodila čim globlja diskusija. Francoska vlada je bila vedno za svobodno diskusijo in za to, da se slišijo naziranja vseh delegacij. Bidault je izrazil prepričanje, da se bo našla ugodna rešitev, ki bo omogočila vzpostavitev miru v svetu. Vsa upanja so obrnjena na mirovno konferenco, od katere zahtevajo, da položi temelje novemu mednarodnemu sporazumu, ki bo vojno za vedno onemogočil.'!: Končno je govornik izjavil, da je konferenca s tem otvorjena. PROBLEMI PARIŠKE KONFERENCE , Tass poroča: 29. julija, ob 4 popol-»e, se jc prigeja v luksemburški pa-aci konferenca, ki jo je sklical Svet zunanjih ministrov zaradi proučevanja JJUrovnih pogodb z Italijo, Bolgarijo, •ladzarsko in Finsko. Na osnovi zna-•jn sklepov moskovske konference mi-istrov za zunanje zadeve ZSSR, Ve-'ke Britanije in ZDA so povabljene, ui, kar jih je napadla fašistična Ita- lija. Zahteva, da se Albanija uvrsti med države, ki sedaj sklepajo o miru, je vprašanje časti. V svojem nadaljnjem govoru je poudaril, da Jugoslavija načelno ni proti temu, da bi se vsa važnejša vprašanja reševala z dvetretjinsko večino, toda nobena večina ne more neposredno priza- detim zavezniškim narodom vsiljevati meja, ki jih odklanjajo. Zato bi bil potreben dodatek, po katerem bi ne mogel obveljati noben sklep o mejah in tudi ne tak z dvetretjinsko večino, če nanj ne bi pristali neposredno prizadeti narodi. Zavezniške države bi morale v vseh osnovnih vprašanjih doseči soglasje. Borili smo se ža svobodo tako je govorilo briško ljudstvo na drugem zborovanju proti pariškim sklepom Dne 30. julija so se Brici ponovno zbrali, da izpričajo svojo neomajno voljo po priključitvi k Jugoslaviji in protestirajo proti krivičnim pariškim sklepom, ki jih razdvajajo in jim zapirajo pot v Gorico. To pot so se zbrali v Vipolžah. Prišli so od vsepovsod Iz Števerjana, Kojskega, Gornjega in Spodnjega Cerovega, Medane, Kozane, Biljane, Vipolž. Ko so se zbrali, so zadonele pesmi združenih briških pevcev. Nato je prišla pred govorniški oder delegacija, ki je ponesla tovarišu Kardelju zahtevo vsega briškega ljudstva: »Povejte v Parizu, da smo se borili za Jugoslavijo in svobodo ne pa za Italijo in ponovno suženjstvo!« Delegacijo sta spremljala dva bivša borca, ki sta nosila veliki zastavi. 3500 glavi množici je spregovoril župnik Ferjančič. Uvodoma je povedal ljudstvu, kakšen vtis je na delegacijo napravil sprejem pri tov. Kardelju in kaj so videli v Jugoslaviji. »Bil sem radoveden — je dejal — kako me bodo sprejeli on- stran kot duhovnika ker sem slišal toliko govoriti o mržnji proti duhovščini. Povedati vam pa moram, da sem povsod naletel na spoštovanje in sem slišal vzklike: »Živela primorska duhovščina!« Nato je prebral resolucijo naslovljeno na zunanjega ministra Bidaulta. V resoluciji briško ljudstvo odločno protestira proti kritični črti, ki bi odrezala naše čisto slovenske vasi in jih priključila k Italiji, ki nas je zatirala 25 let. Ljudstvo zahteva, naj se upoštevajo njegove želje, ki jih vsak dan in ob vseh prilikah izraža zlasti z manifestacijami za priključitev k Jugoslaviji. Resolucija se zaključuje: »S tega mesta vsi soglasno izpričujemo, da ne bomo nikdar pristali na črto, ki nam jo določate. Pripravljeni smo na ponovno borbo, na nove žrtve, raje kot da bi bili' pahnjeni v novo suženjstvo italijanskih imperialistov.« Ljudstvo je burno pritrjevalo govornikovim besedam in soglasno odobrilo resolucijo. Velike manifestacije za Jugoslavijo v Gorici Na dan pričetka mirovne konference v Parizu se je v Gorici v dopoldanskih urah začela ogromna manifestacija za Jugoslavijo in obenem protestna demonstracija proti pariškim sklepom, ki dajejo Gorico in velik del slovenskega ozemlja Italiji. Pred deseto uro so se pričeli zgrinjati na Travnik dolgi sprevodi manifestantov, ki so prihajali z «rseh strani mesta, bližnje slovenske okolice in Furlanije. Tisoči in tisoči manifestantov so nosili jugoslovanske in italijanske zastave z rdečo zvezdo. Po trgu je prikorakalo več tisoč bivših slovenskih partizanov in italijanskih gariabaldincev. Z godbo na čelu so se pridružili ostalim manifestantom na trgu. Množica je z vzkliki in ovacijami pozdravila svoje junaške sinove narodno osvobodilne borbe. Manifestanti so docela napolnil! glavni goriški trg, tako da se sprevodi, ki so prispeli pozneje, niso mogli ustaviti v bližnjih ulicah. Gorica do danes še ni videla tako velike manifestacije. Množico so nagovorili slovenski in italijanski govorniki. Do 12, ure je množica manife- stirala na Travniku pred sedežem ZV'U. Ob 12. uri se je začel razvijati po mestu ogromen sprevod. Ko so manifestanti v sprevodu odkorakali z glavnega trga po mestu, je pripeljalo na glavni trg več kamionov in jeepov civilne policije, ki je po vsem mestu spremljala sprevod. Pred sedežem goriškega CLN-a na trgu so manifestanti demonstrirali proti fašističnim tolpam CLN-a. Civilni policisti so z nekega jee-pa zagnali proti manifestantom lističe z napisom — Italija. Velike ljudske manifestacije se je udeležilo tudi vse delavstvo goriških podjetij, ki je za čas manifestacij zapustilo delo. Stavka, ki so jo napovedali CLN-ovci, je popolnoma propadla. Trgovine so bile odprte. Zaprli so jih le nekateri fašistični elementi šele tedaj, ko se je ljudstvo v sprevodu začelo zgrinjati po mestu. Okrog 13.30 so se množice manifestantov ponovno zgrnile na glavni goriški trg, kjer so med petjem in navdušenimi vzkliki Jugoslaviji razšle. države, ki so sodelovale pri vojnih napadih, morajo odgovarjati ZA ZLOČINE SVOJIH VODITELJEV Molotov o borbi do dokončnega uničenja fašizma in o demokratični ureditvi sveta Tl. julija popoldne se je tretjič sestal penmii konference. Takoj po otvoritvi J® dvorana prisrčno zaploskala so-bdskemu zunanjemu ministru Moloto-u> ko se je oglasil k besedi. . Namen konference, je dejal, načrtov 'urovnih pogodb, ki so jih pripravile ^uri velesile, je ta, da se zabrišejo vsi dedovi nacizma, da se prepreči nova '.°Jna, povratek fašizma, da se privede končne zmage borba za demokracijo vseh narodih, po vsem svetu, tudi v Molotov je izrazil zahvalo sovjejske 'negacije francoski vladi za njeno go-Moljubje. Nato je nadaljeval: Mirovno »onferenco, ki se je sestala zato, da pri-Pfavi mirovne pogodbe z bivšimi sateliti emčije, čakajo naloge, ki so težavne in gagajo polno odgovornost, ko je treba odati putugivo pravičnega in trajnega 'iru. Treba bo upoštevati interese držav, I fi0 bile napadene, in posebej držav, ki ? vojna terjala od »jih težke žrtve in b® zato gre pravica, da se jim priznajo ' Paracije in obsodijo vojni zločinci. Na 6 'J! nieslu so prisotni prekinili Molotova Z|vahnim odobravanjem, ve' • ave, jo dejal, ki so sodelovale pri Ojnik napadih, morajo odgovarjati za ‘ocine svojih voditeljev. Kdor teh zloči-ov ne bi kaznoval, bi skrunil mirovne •Zgodbe. Bivši sateliti Nemčije so se zna-J.I, °n novi poti, ko so nastale demokra-icne spremembe. Takrat so se pričeli ur™.1 Proti Nemčiji. ZSSR ve in splošno 1 ošteva, da morajo te države v določe-»H .n]eiah Popraviti vse, kar so drugim . .dejale, vendar je proti slehernemu ijo» ki bi ohromil njihovo gospodar-|.o,i Z|vljenje, njihovo suverenost in,naia! Tak je bil duh, ki je navda- j. ’ ko so se sestavljali načrti za oh: .. kakor so bili v pretekli noči Jnvljeni. Ni naključje, je poudaril, da aH Y'i V-- Nemčije fašističnega tov..*1 ° .sističnega značaja. Druga sve-'n 6a .v°ina j® izbruhnila zaradi fašizma šizpil 'R 'končala s polomom fašizma. Fa-m ‘n napadalnost sla neločljivo zdru- žena in zato bodo morale mirovne pogodbe brezpogojno preprečiti, da bi se fašizem znova porodil in bodo morale pospeševati vse, kar bo tem državam pomagalo, da se opro na demokratična načela. Ni pa mogoče preko dejstva, da so se začeli proti zaključkom zunanjih ministrov velesil zaganjati od vseh strani reakcionarni elementi, za katere so njihovi predsodki proti Sovjetski zvezi odločilni in ki si prizadevajo na vse načine, da bi izpodkopali sporazum štirih velesil. Med pogodbami, ki jih pripravljamo, in med pogodbami, ki so jih sklenili ob koncu prve svetovne vojne, bo bistvena razlika. Pogodbe, ki jih bomo zaključili po. drugi svetovni vojni, mora navdajati trdna, na vsesplošni potrebi osnovana volja, da se uničijo zadnji ostanki fašizma in da se' narodom zagotovi možnost demokratičnega razvoja. Zato se bomo morali še baviti z vprašanjem španskega fašizma. Ni več daleč čas, ko bodo morale demokratične države pomagati španskemu narodu, da se otrese Francovega režima. Znova je konferenca Molotovu navdušeno zaploskala. Načrte pogodb, je nadaljeval, ki so bili predloženi konferenci, je pripravil Svet zunanjih ministrov štirih velesil. Sovjetska vlada zavzema stališče, da. ve- like države malim ne smejo vsiliti svoje volje, nič manj pa si določene skupine velikih držav ne smejo, prisvajati pravice, da bi vsilile svojo voljo drugim velikim državam. Svet zunanjih ministrov je bil ustanovljen zato, da svetu pripravi mir, a ne na tak način, da se volja enih vsiljuje drugim, marveč v duhu in smislu sporazuma med vsemi. predvsem pa bi bilo prav, da velike države malim ne vsiljujejo svoje volje. Na mirovni konferenci mora biti dana vsakomur prilika, da izrazi svoje stališče in svoje mnenje, ostali pa bodo morali nazore vsakogar upoštevati z vso dobro voljo in spoštovanjem. V svojem govoru se je dotaknil tudi jugoslovanskih predlogov in napovedal, da bo zavzel svoje stališče do njih. Govoril je o proceduri in poudaril, da dve-tretjinska večina ne sme biti ovira za sprejem enega ali drugega sklepa. Sklep, dosežen z 11 proti 6, ni nič boljši od sklepa na osnovi 14 glasov proti 7. Treba se bo izogniti igri z glasovi. Molotov je bil tudi mnenja, da ne gre presojati vseh 5 mirovnih pogodb z enotnih vidikov in kot nekako celoto. Saj se vojne proti Finski n. pr. ni udeležilo vseh 21 držav, ki so zastopane na konferenci, marveč le 10. LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE JE POSLALO 1090 RESOLUCIJ ZA PRAVIČNE MEJE Od zaključka zadnje konference štirih zunanjih ministrov do danes je sprejela SIAU 1090 protestnih resolucij, s katerimi zahtevajo priključitev celotne Julijske Krajine s Trstom Jugoslaviji. Resolucije imajo na stotine podpisov ter so naslovljene na zunanje ministre, posebno na one, ki bodo sedaj na mirovni konferenci v Pariza. Nadalje se naslavljajo resolucije na Odbor za človečanske pravice pri ZN v New Yorku, na svetovno i sindikalno zvezo v Parizu in štiri zuna- nje ministre ter njihove namestnike. Obračajo se na razne države, med drugimi tudi na Kitajsko, Abesinijo, Indijo, ameriške države itd. Ravno tako prihaja vsak dan ogromno resolucij iz vseh krajev goriškega okrožja, Gorice, Slovenske Benečije ter hrvaških istrskih vasi, ki bi po Bidaulto-vem načrtu bili vključeni v internacionalno cono Trsta, in to zlasti iz vseh vasi okraja Buie. FURLANSKO LJUDSTVO NE BO PRENEHALO Z BORBO ZA PRIKLJUČITEV K JUGOSLAVIJI Dne 28, t. m., na dan pred pričetkom mirovne konference v Parizu, so bila v številnih krajih goriškega okrožja, predvsem pa v krajih, ki jih Bidaultova črta ponovno izroča Italiji, velika protestna zborovanja, na katerih je slovensko in furlansko ljudstvo zahtevalo, naj se na mirovni konferenci upošteva njegova volja in naj se priznajo brez pridržka in okrojenj njegove nacionalne pravice. V Fari, Ločniku, Krminu in drugih furlanskih vaseh se je zbralo na desettisoče Furlanov. Na teh zborovanjih je furlansko ljudstvo izražalo svoje trdno zaupanje, da bo jugoslovanska delegacija pod vod- stvom tov. Edvarda Kardelja branila njegove upravičene zahteve in želje po priključitvi k Jugoslaviji. V tej zahtevi je bilo odposlanih mnogo resolucij Kardelju, Molotovu in vsem državam, ki se udeležujejo mirovne konference. Furlanski delavci in kmetje vidijo v bratstvu s slovenskim ljudstvom in v združitvi z Jugoslavijo edino možno rešitev iz obupnega gospodarskega stanja in zlasti neznosnega suženjstva fevdalnega kolonata, ki jih še vedno tlači. Furlansko ljudstvo pravi, da brez Jugoslavije zanj ni življenja. Zato je trdno odločeno nadaljevati svojo borbo za priključitev k FLRJ, ITALIJANI HOČEJO ODVAŽATI STROJE IZ TOVARN V SOŠKI DOLINI Italijansko vodstvo cementarne v Anhovem v Soški dolini je pričelo demontirati v tovarni razne stroje in jih odvažati v notranjost Italije. Dne 25. t. m. sta prišla v tovarno dva velika kamiona, na katera so neznanci začeli nakladati razne dele strojev in druge predmete, ki so nujno potrebni za obratovanje tovarne. Delavci, sami Slovenci so to zapazili in šli takoj protestirat na ravna- teljstvo, ki pa ni dalo o zadevi nobenega točnega odgovora. Sindikalni odbor Enotnih sindikatov tovarne je sklenil, da bo delavstvo odslej preprečilo vsak poizkus nadaljnjega ■(odvažanja strojev iz tovarne. Vsak se zaveda, da je to izvažanje v zvezi s pripadnostjo Soške doline k Jugoslaviji in da hočejo italijanski voditelji tovarne sedaj, ko spada Soška dolina še pod upravo ZVU, odvleči čim več v Italijo. ZVU NOČE IZPLAČATI DENARJA DRUŽINAM DELAVCEV, KI SO ODŠLI NA DELO V JUGOSLAVIJO Zaradi velike brezposelnosti delavstva v Julijski krajini je odšlo mnogo delavcev na delo v Jugoslavijo, odkoder pošiljajo svojim družinam vzdrževalnino. 2e skoro mesec dni in pol pa družine teh delavcev niso prejele nakazanih vsot, ker finančni oddelek ZVU-ja noče izdati »Centropromu«, ki ni denarno, temveč le trgovsko podjetje, dovoljenja, da bi se poslužili tržaškega denarnega zavoda. Kljub neštetim intervencijam zavlačuje ZVU z izdajo potrebnega dovoljenja in se poslužuje vseh mogočih izgovorov, da so izgubili prošnjo, da so izgubili seznam, potem zopet nočejo sprejeti odgovornih funkcionarjev na razgovore itd. Tako se stvar zavlačuje, družine delavcev pa stradajo. Namen ZVU je popolnoma jasen. S takim postopanjem hoče izpodriniti Enotne sindikate in izvajati gospodarski pritisk na delavstvo in njihove družine z gladovanjem, kar se je pokazalo tudi že v splošni stavki in pozneje, ko je policija po direktivah ZVU plenila živež, ki so ga kmetje darovali stavkujočim delavcem, Ugotovitve ob zborih aktivistov Osvobodilne ironte Pretekli mesec so se po okrajih v našem okrožju vršili zbori aktivistov OF, katerih so se udeležili funkcionarji vseh vaških in mestnih odborov OF in množičnih organizacij. Dve bistveni vprašanji so obravnavali zbori, in sicer: 1. nadaljnje naloge v zvezi z bojem za priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji, in 2. naloge oblasti, obnove, kulture in prosvete. Na tem mestu mislimo nekoliko več spregovoriti o tem, kakšni so bili zaključki zborov v zvezi s tekočimi nalogami obnove, oblasti na sploh ter kulture in prosvete. Iz poročil zastopnikov vaških in mestnih odborov OF je bilo razvidno, da so naše organizacije v zadnjih mesecih dosegle v vseh pravcih prav lepe uspehe, pokazalo pa se je tudi, da teh uspehov ni bilo tam, koder odbori OF niso imeli občutka, da za vse delo, pa najsi bo to v oblasti, kakor v kulturi in prosveti, odgovarjajo predvsem sami. Dejstvo je, da sc organizacije OF utrjujejo takrat, kadar so kosnalo gam in če se uspešno borijo proti vsem težavam in napakam. Vzemimo delo odborov oblasti in v tej zvezi odgovornost OF-ovskih organizacij. Pred našimi odbori oblasti stoji danes precej nalog, ki so mnogokrat, lahko rečemo, zelo težavne. Saj je treba premagovati povojne težave, pri nas pa se tem pridružijo še tiste, katerih bi ne bilo, če bi bila Julijska krajina k Jugoslaviji že priključena. Ena najvažnejših nalog oblasti je danes gotovo naša obnova. Ali bo ta naloga zadovoljivo uresničena, če ne bo to obenem ena najvažnejših nalog odborov OF? Dosedanji rezultati na polju obnove nam čisto jasno povedo, da ni tako. Povsod tam, koder so vzele pri obnovi iniciativo v svoje roke organizacije OF, so doseženi odlični rezultati. Krediti, kateri so bili razdeljeni iz obnovitvenega fonda, so se ob vodstvu OF organizacij dosedaj v Idrijskem okraju 18 krat povečali — v Bistriškem okraju celo 21 krat — s tem, da so organizacije OF načrtno usmerile obnovitvene zadruge k delu, mobilizirale ljudstvo, zlasti mia-, dino za udarniško delo itd. Gotovo je, da bi ti uspehi ne bili taki, če bi OF organizacije ne raztolmačile, zakaj je udarniško delo potrebno, da pomeni to pospešeni korak k obnovi celotnega gospodarstva in s tem pospešitev tempa ustvarjalnosti, ki nam bo prinesla blagostanje. Prav ta primer dokazuje, da so organizacije v teh krajih razumele bistvo, kako je treba voditi obnovo in s tem pomagati odborom oblasti. Noben funkcionar OF ne more danes trditi, da pomeni konkreten primer pomoči OF organizacij pri obnovi to, če odbori OF sodelujejo samo pri razdelitvi kredita iz obnovitvenega fonda, a da nadaljnji potek obnove prepuščajo tehničnim bazam in obnovitvenim zadrugam, kot se je to zgodilo v nekem okraju. Tudi pri pregledu ostalih gospodarskih nalog se je pokazalo, da so bili uspehi tam, koder so nanje odbori OF življenjsko gledali in upoštevali dejstvo, da mora globoka sprememba, katera se je v pogledu družbene ureditve zgodila po zmagi nad fašizmom pri nas, dobiti jasen odraz predvsem v osnovi, to je na vasi, v tovarni itd. Če le za trenutek popusti borba proti brezvestnosti, birokraciji, izkoriščanju položaja itd se že pojavijo velike napake, katere nosijo na sebi vse lastnosti stare izkoriščevalske oblasti. Vzemimo konkreten primer odmere davkov, ki se je vršila v zadnjih mesecih. Delegati na zborovanju so o tem vprašanju poročali o nekaterih nepravilnostih. Dogodilo se je, da je bil poedincem, kateri ne zmorejo plačevanja, davek previsoko odmerjen, tistim pa, ki tako višino zmorejo, pa je bil minimalno odmerjen. Uredba’ o višini davkov je brez dvoma dovolj široka in daje velike možnosti prave odmere. Toda, če se odmera vrši birokratsko, brez življenjskega sodelovanja odbora OF, tedaj je gotovo, da nastanejo nepravilnosti prav pri tem, ker birokratizem ne upošteva izprememb v gmotnem stanju, kar so utrpele po-edine vasi med vojno v veliki meri, temveč enostavno kopira predvojno premoženjsko stanje poedinca. Vzrok teh nepravilnosti je ta, da je bila uredba premalo tolmačena in da odbori sami niso ugotovili v okviru uredbe višino odmere ob upoštevanju gornjih dejstev. Pri kulturno-prosvetnem delu se je naredil velik korak naprej. Jasno je, da tudi tu še manjka načrtnosti, načrtnosti zlasti v tem, da v čim krajšem času zacelimo vse rane, katere je fašizem na Primorskem tudi na tem polju zadal. Tu je treba imeti pred očmi predvsem razne tečaje administrativnega usposabljanja, šolstvo sploh, poleg ostalega kultur-no-prosvetnega dela. Delegati iz Ko-perskega okraja so ugotovili, da so OF odbori posvetili, premalo pažnje šolstvu, da so se za dosego 100%> odprave nepismenosti premalo povezali z učiteljstvom, katero bi v okviru večernih tečajev doseglo še boljše rezultate. Omenjamo le nekaj primerov uspehov, kakor tudi napak, kateri jasno dokazujejo, da od dela odbora OF zavisi dejansko vse. Dokončna priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji je pred nami in ob vstopu v Jugoslavijo bodo pred naše odbore Ob postavljene nove in še odgovornejše naloge. Zbor aktiva je pokazal, da ima naše ljudstvo.^ ogromen delovni polet, da je njegova energija tako velika, da se vse težave uspešno — lahko celo rečemo mnogokrat z lahkoto rešijo, samo če organizacije OF postavijo vsa vprašanja jasno. Iz tega sledi, da je treba v naše organizacije OF poleg tekočega dela v oblasti vnesti tudi predvsem učenje — študij. Danes, ko ljudska skupščina FLRJ sprejema' zakone, kateri urejujejo naše gospodarstvo v korist širokih ljudskih množic, moramo te zakone poznati, mora jih poznati vsak poedinec. Sovražniki Jugoslavije, pri nas doma reakcionarji Mar-gottijevega tipa, mnogokrat klevetajo ljudsko oblast iz besa, ker jim je onemogočena nadaljnja špekulacija na račun ljudstva. Poznanje zakonov v sleherni vasi bo že vnaprej take poskuse onemogočilo, predvsem pa razsvetlilo obzorje slehérnemu poe-dincu v tem, da bo jasno videl svoje pravice in pa tudi svoje dolžnosti. Odbori OF so zato odgovorni, da na množičnih sestankih z vsemi pristaši OF te zakone tolmačijo, kajti ti zakonsko zagotavljajo pravo in srečnejšo bodočnost vsem, ki so se borili za ljudsko oblast, to pa so delavci, kmetje in delovna inteligenca. Skedeniski proces je nov dokaz, da nad barbarskmi dejanji civilne policije bede angioameriške oblasti in krijejo zločince V Trstu ee je 27. julija pred najvišjim zavezniškim vojaškim sodiščem zaključil proces proti civilnim policistom, ki so 10. marca t. 1. v Skednju zakrivili s streljanjem smrt dveh oseb in nad 20 ranjenih. Obtoženih je bilo sedem članov civilne politije, od katerih so že med procesom tri oprostili, ostali štirje pa so bili oproščeni 27. julija popoldne. Dejstvo, da so med procesom tri obtožence oprostili, kaže na skrajno nemarno preiskavo. Proces se je v veliko večji meri naslanjal na provokatorsko poročanje nekaterih lokalnih listov in na nebistvena vprašanja javnega tožilca, kot pa na inkriminirano dejanje in da sta od strelov civilne policije obležala dva mrtva in nad 20 ranjenih. Vse to kaže, kakšnim namenom je bil proces »prirejen«. Preiskava se. ni niti potrudila, da bi našla prave krivce, temveč je pred sodišče postavila 7 članov civilne policije, odgovorne funkcionarje pa je, upo- rabila kot priče obtožbe. Pred sodiščem bi se morali zagovarjati vsi člani civilne policije, ki so bili 10. marca v Skednju, najprej pa njihovi podoficirji in oficirji ter inšpektor, ki jih je v Skedenj poslal. Le tako bi bilo mogoče najti in kaznovati prave krivce groznega zločina. Odgovorne oblasti so poskrbele, da je^ imela obramba v rokah dovolj argu-'mentov — poluradna glasila ZVU, ki so stalno objavljala pohvale raznih generalov’ in visokih anglo-Žmeriških oficirjev civilni policiji. Branilec, odvetnik Cavalieri, je predložil sodišču »Giornale alleato« kot dokaz. Obrambi je priskočil na pomoč tudi'javni tožilec, ki je v svojem govoru pred izrekom sodbe poudaril, »da so bili obtoženci pred 4 meseci mladi, malo izkušeni in ne dovolj izšolani. Tečaji, ki so jih obiskovali, so bili nepopolni, posebno v primerjavi s karabinjerskimi. Ta proces predstavlja kljub vsem provokatorskim namenom zmago denoO' kratičnega ljudstva, kajti kljub temu, da je general Harding takoj po zločinu ' Skednju pohvalil policijo, je bil pr'11" ljudstva tako močan, da so bile oblaptl prisiljene inscenirati proces proti civilni policiji. Proces je dal nov dokaz, da w civilno policijo in njenimi dejanji stoF anglo-ameriške oblasti, ki to polici)0 ščitijo in ki so zato neposredno soodgovorne za vse njene zločine. Ta proces z rezultatom vred je bil že vnaprej hladno preračunan in naj bi Zavezniški vojaški upravi služil kot še močnejši argument kakor izjave generala Hardinga, ki ni»0 mogle prepričati svetovno javnost o ne-pristranosti civilne policije. Izveiiba tega procesa po takih postopkih’ in zakoniti odločno priča, da si hoče Zavezniška vojaška uprava s tem procesom pred svetovno javnostjo umiti roke. zn „V Jugoslaviji črna borza ne obstoja več1 izjavil ob svojem obisku v Jugoslaviji generalni direktor UNRRA-e La Guardia zastopnikom tiska Beograd, 30. julija. (Tanjug.) Generalni direktor UNRRA-e g. Fiorello La Guardia je sprejel včeraj v hotelu »Excel-siorc zastopnike domačega in inozemskega časopisja ter jim dal naslednjo izjavo: »Po zelo kratkem obisku zapuščam Jugoslavijo. Zbral sem mnogo informacij in sem videl iparsikaj, liar me zanima. Lahko rečem, da sem v državi Jugoslaviji našel mnogo boljši položaj, kakor sem ga pričakoval. Kljub številnim težavam, s katerimi se bori prebivalstvo, .je njegov delovni polet napravil name izreden vtis. Seveda sem zelo vesel, da seni spoznal važno vlogo, ki jo je UNRRA odigrala pri obnovi te države, ki 'je bila tako poškodovana in katere prebivalstvo je toliko pretrpelo. Predvsem pa hočem čestitati jugoslovanski vladi zaradi njene sposobnosti, da je vzdržala umerjene cene, preprečila inflacijo in onemogočila črno borzo. V tej državi črna borza skoraj ne obstaja. Vem, kako težko je, obdržati kontrolo nad cenami, in vlada zasluži vso pohvalo zaradi svojih uspehov in naporov. UNRRA je izročila Jugoslaviji do dne 20. julija 1046 za okrog 300 milijonov dolarjev hrane, blaga, medicinskega in sanitetnega materiala, kmetijskih in industrijskih naprav ter posojil. Ppleg tega je bilo poslanega še za 30 milijonov do- larjev materiala, ki naj bi ga jzročili Jugoslaviji pred koncem delovanj'a UNRRA-e v tej državi. Ta vsota denarja je omogočila UNRRA-i, da je do 20. ju-lija,,T946. leta izročila Jugoslaviji 1 milijon 146.063 ton žitaric in živil, 68.217 ton obleke, tkanin in obutve, 10.696 ton medicinskega in sanitetnega materiala, 122.339 ion materiala za obnovo kmetijstva ter 496.068 ton materiala za obnovo industrije. Poslali smo tudi 960 velikih traktorjev in 2200 manjših traktorjev, 8503 konje, 3043 krav in 5199 mezge«!. Poslanih je bilo tudi 138 lokomotiv, 917 vagonov, 4 vlačilci, 11.538 tovornih avtomobilov in 3791 prikolic. Ob tej priliki želim poudariti svojo hvaležnost misiji v Beogradu in osebno šefu Mihaelu Se-gejčiku, kakor tudi ministru Petroviču t§r zastopnikom jugoslovanske vlade, ki sodelujejo z UNRRA-o. UNRRA bo kot organizacija prenehala obstajati 31. decembra 1946. leta. Program pošiljk za Jugoslavijo bo izpolnjen. Pošiljanje ge bo nadaljevalo vse dotlej, dokler ne bo ves material na mestu.« Ob koncu svoje izjave je generalni direktor UNRRA-e g. La Guardia dejal, da smatra za potrebno, da javno izrazi priznanje jugoslovanski vladi zaradi dejstva, da je v Jugoslaviji črna borza onemogočena. »To je več kakor nam je bilo mogoče napraviti v Ameriki, to je velik uspeh jugoslovanske vlade,« je poudaril g. La Guardia. Ko je odgovarjal na vprašanja, če mu znane tatvine, ki so se dogajale Trstu pri pošiljkah UNRRA-e, je g-Guardia izjavil: »Tatvine pošiljk UNRKi so se dogajale v tržaškem pristanišču ® na poti proti Morganovi črti. Takoj »o smo zvedeli za to, smo podvzeli vse P?" trebno, da se take tatvine preprečijo. J*? žalost pa moram izjaviti, da se po\oW} do danes ni izboljšal. Upam, da poveljniki britanske in ameriške vojske v Trstu ne bodo izjavili, da niso kos p°j ložaju, saj bi 20 newyorških policist0' spravilo stvar zelo hitro in dobro v red' Svoje mišljenje sem sporočil ludi zastoP' nikom zavezniških oblasti v Trstu.« . zvezi e tem vprašanjem je g. La Guardi*1 dejal, da je bilo aretiranih več oseb. d® pa po njegovem mnenju kazni niso b» dovolj stroge. Na vprašanje, o čem se je razgovari*1' z maršalom Titom, je La Guardia odg0' yoril, da sta razpravljala o vseh probi0' mih, ki se tičejo UNRRA-e. Ob koncu je gen. direktor UNRRJ'^ La Guardia odgovarjal na vprašanja, k se nanašajo na problem razseljenih o«0 po raznih taboriščih. Rekel je, da so m°z' nosti. e katerimi razpolaga UNRRA za reševanje teh oseb, omejene. CLH-0VCI SO HOTELI MINIRATI LJUDSKI DOM V GORICI 26. julija ob 2.45 zjutraj so skušali CLN-ovski teroristi podtakniti peklenski stroj pred glavnim vhodom Ljudskega doma v Gorici. Samozaščita Ljudskaga doma jih je pravočasno zasačila, ko so se približali glavnim vratom in je eden izmed njih vzel izpod jopiča Zavoj ter ga postavil pred vhod. Ta trenutek se je zlikovcem približala neka tretja oseba in zdelo se je, kot da išče vžigalice ali kaj podobnega. Straža je dala alarm, pa so se zlikovci prestrašili ter razbežali z zavojem po korzu Verdi in se zatekli v vhod kina Centrala. Na ta alarm in krik se je približala civilna policija, si ogledala stanje in nato odšla, ne da bi kar koli ukrenila proti napadalcem. EN0DUŠNA ZAHTEVA TRŽAŠKEGA LJUDSTVA JE, DA SE TAKOJ RAZPUSTI CIVILNO POLICIJO Medtem ko se proces proti civilnim policajem, obtoženim streljamja v Skednju, vedno bolj vleče in vedno bolj izgublja značaj procesa, kateregb cilj naj bi bil kaznovanje krivcev, padajo pod streli civilne policije nove žrtve. Istočasno pa. mora biti vsakomur jasno, da ta proces ne bo prav v ničemer spremenil sedanjega stanja in tudi ne preprečil eventualnih novih žrtev civilne policije, dokler se civilna policija kot izvor vseh neredov ne razpusti. 26. julija zvečer je tržaško ljudstvo spremljalo na zadnji poti novo žrtev civilne policije tov. Battistella Nikolaja, ki je podlegel ranam od strelov civilne policije dne 11. julija v ulici Torrebiancha. Dolg žalni sprevod z delavsko godbo in zastavo na čelu ter s številnimi venci antifašističnih organizacij se je pomikal preko vsega mesta, ob pločnikih pa je številno tržaško ljudstvo molče pozdravljalo antifašističnega borca. Žalni sprevod se je ustavil pred cerkvijo Sv. Jakoba, kjer je ljudstvo napolnilo ves trg. Tovariš, ki se je ob krsti padlega borca v imenu vsega ljudstva poslovil od njega, je izrazil enodušno zahtevo vseh: Civilno policijo je treba razpustiti, krivce pa kaznovati. ZAKAJ NAS JE ZVU ODPUSTILA IZ SLUŽBE Pismo odpuščenega učitelja Višje šolsko nadzomištvo Predmet: Razrešniea. Gorici. Gosp. Prosvetni oddelek ZVU ni priznal šole, na kateri poučujete, ter je odredil, naj Vas z dnem........ 1946 črtamo iz pla- čilnih seznamov državnih nastavljencev s teni, da tega dne izgubite lastnost državnega uastavljenca. Višji šol. nadzornik: De Vetta. Tako se glasijo dekreti, ki jih dobiva vedno več učiteljstvo. Te dekrete so dobili v Solkanu učitelji: Zorn Emilij, Kancler Ana, Belinger Marica, Figel Hedvika; v Vrtojbi: Savnik Kazimir, Savnik Zora, Janežič Ema; v Šmartnem: Bandelj Delka, Prijon Slavko, Bitežnik Joško, ter ola v Škriljevu. Ali je to v duhu demokracije, katero zastopate? G. Kacin je učiteljem na vprašanja, zakaj so odpuščeni, odgovoril: Vest si izprašajte!« In učitelji so si »izpraševali vest« in ugotovili: 1. da so bili nastavljeni po želi ljudstva, 2. da so poučevali dn vzgajali slovensko mladino po želji in smernicah ljudstva; 3. da so uporabljali knjige, ki jih je hotelo ljudstvo;, 4. da so za namestitev prosili priznanje ZVU. 1 Z »izpraševanjem vesti« je učiteljslvo ugotovilo tudi to, da ni odstranilo iz učilnic slik našega prvoborilca maršala Tita, ki jih je obesilo ljudstvo, da je po želji ljudstva poučevalo v šoli tudi zgodovino narodno osvobodilne borbe, kar je bilo po nalogu prosvetnega odseka ZVU prepovedano in da se je učiteljstvo udeleževalo stavk in manifestacij, ker so kot narodni učitelji sami čutili potrebo in niso stali ob takih prilikah, ko daje ves narod duša svojim čustvom, ob strani kot tistih nekaj učiteljev narodnih odpadnikov, priznanih od ZVU. Gg. zavezniki, kaj zasledujete s tem, je vsakemu jasno. V imenu našega ljudstva in v imenu našega učiteljstva bi vam radi povedali le to: Mi bomo vzdržali. Sami smo ustanavljali naše šole; ljudstvo samo je vzdrževalo svoje učitelje v Času borbe, tem laže nam bo sedaj pod okupacijo naših velikih demokratičnih zaveznikov, ko bomo lahko brez skrbi vsaj za svoja življenja. Jože K. LJUDSTVO PREPREČILO CIVILNI POLICIJI ZAPLENITEV ŽIVIL, NAMENJENIH DELAVCEM Kljub številnim protestom ljudstva Julijske krajine in njihovih sindikalnih organizacij rekvirirajo angioameriške oblasti še vedno s pomočjo civilne policije žive/,, ki so ga kmetje cone A ter kmetje in delavci cone B poslali delavcem, ki so vodili 12 dnevno splošno stavko. Včeraj dopoldne se je pripeljalo v Milje pri Trstu, kjer so velike ladjedel- nice, na dveh kamionih okrog 30 civilnih policistov, ki so nameravali zapleniti delavcem namenjena živila. Na plat zvona se je pri kamionih zbralo okrog 4000 ljudi, ki so branili živež pred policijo. Policija je dobila ojačanje, a ljudstvo je z odločnim nastopom uspelo prisilili policiste, da so», odšli, ne da1 bi odnesli živež. ODLOČEN PROTEST TRŽAŠKIH DELAVCEV ZARADI PLENITVE ŽIVIL Delavci občinskega podjetja ACEGAT, včlanjeni v Enotne sindikate, so priredili zborovanje, na katerem so ostro obsodili postopanje ZVU, ki je izdala nalog za zaplembo delavcem namenjenih živil v prostorih podjetja. Polkovnik Smuts je delegaciji sindikalnega odbora podjetja, ki je pri njem intervenirala za vrnitev zaplenjenega blaga, odgovoril negativno. Zato so delavci izglasovali naslednji protest, naslovljen na ZVU: »Generalna skupščina delavcev in nameščencev ACEGAT-a, organiziranih v Enotnih sindikatih, ki se je sestala dne 29. julija 1946 v prostorih sindikalnega sedeža v ulici Compi 11, po podanem poročilu sindikalnega odbora podjetja o negativnem izidu razgovora z ZVU v zadevi vrnitve živeža, poslanega v pomoč delavcem ACEGAT-a, ki ga ie nepravično zaplenila civilna policija, smatra, da se razlogi za odklonitev vrnitve živeža ne skladajo z najosnovnejšimi načeli demokratičnih svoboščin in v nobenem primeru ne odgovarjajo postopku ZVU v enakih primerih do drugih oseb. Izražamo živo ogorčenje nad pristranskim postopanjem zavezniških oblasti do članov Enotnih sindikatov, ki so nadaljevanje antifašistične sindikalne organizacije. — Opolnomočujemo svoj sindikalni odbor, da z vsemi zakonskimi sredstvi protestira proti neopravičenim intervencijam, ki povzročajo gospodarsko škodo delavcem podjetja ACEGAT, organiziranih v Enotnih sindikatih.« Protestna zborovanja po slovenskih vaseh Goriške V slovenskih vaseh Goriške, v Sovod-njah in Štandrežu, kijih Bidaultova linija prepušča Italiji, so bila te dni velika protestna zborovanja. Množice ljudi so manifestirale za Jugoslavijo, na stotine jugoslovanskih zastav je krasilo obe vasi. Številni napisi po hišah in transparenti so izražali voljo goriških Slovencev: Svobodo Trstu — pravico Trstu!. Hočemo Jugoslavijo! Tu je samo Jugoslavija! — Vtisi »tolminskih puntarjev« ob odhodu tov. E. Kardelja iz Ljubljane v Pariz Z nepopisnim veseljem in navdiej0' njem smo odpotovali rano zjutraj d1 legati iz tolminskega okraja v L.i0r Ijano. Nesli smo s seboj plamteče Ije vsega ljudstvb, spomenice in ' P°' zdrave tovarišu Kardelju, dosledne1111 borcu za naše pravice. Z okrašenim avtomobilom, s piai10' lajočimi zastavami in transparenti SJI1<’ prekoračili za vselej izbrisano .nrcl0 med Julijsko krajino in Slovenijo. poti do Ljubljane nas je ljudstvo Prl.' srčno spremljalo z vzkliki. s cvrtlič«n" in dokazovalo, da vprašanje Julij'-1'1 krajine ni samo naše primorsko vp'a.T' Ijeni na vse. dokler se ne izpolnH želje našega izmučenega ljudstva. Brezštevilni napisi, zemljevidi transparenti so kazali in obsojali 8rl’ vičtfe predloge zapadnih velesil. Morl° ljudi z zastavami in napisi, je vzk11' kalo s polnim navdušenjem in bratsk111^ čustvom pozdravljalo j.n zasipalo cvetjem skupine primorskih delegato'■ Težko smo pričakovali tov. Kardelj8: in tudi ko je prišel, ga ni bilo uto,8 videti, ker ga je ljudstvo obkolilo skoraj ga ni hotelo i/jpustiti iz svoj srede. Čakali smo, kaj nam bo povedal. ,n njegove besede so v nas vžgale noveff ognja. Povedal je, naj imamo zaupani v našo delegacijo, katera bo trd11'* vztrajala pri naših zahtevah. In n,i •. imamo, mi predobro vemo, da je I rl morska jugoslovanska. Vsa ta doživetja, vsi ti vtisi so ll8'' Primorce še bol j podkrepili v naši of-ločni borbi, vlili so nam novih Tll0‘, za nadaljnjo borbo, dokler ne bo z8l’ nji košček izmučene primorske zemU v Titovi Jugoslaviji. Hrast Janko Tudi iz drugih vasi in iz Gorice, ki b* P° krivični Bidaultovi črti pripadle Italiji' s° prihajale velike skupine ljudi, ki so skup no s prebivalci Sovodenj in Štandrcza ostro obsodile barantanje v Parizu >n predloge za nove krivične meje. Med številnimi govorniki iz vrst kmetov-domaci-nov in delavcev je spregovoril tudi starejši domačin, ki je dejal, da hoče prc' bivalstvo Sovodenj, Štandreža, Gorice* Brd in Furlanije k Jugoslaviji zato, ker vidijo v Jugoslaviji Slovenci svojo do movino, Furlani pa dosledno zaščito pravic vsega demokratičnega liudstv*» V Idrijskem okraju je obnovljenih že 129 stavb, _ kar predstavlja vrednost 29,861.920 Lir; s prostovoljnim delom je bil obnovitveni kredit dvajsetkrat povečan Pot na delo je naša pot v Trst tako so napisali Vojskarji na enega izmed slavolokov ob začetku »tedna za obnovo« Preteklo nedeljo sc je zbralo na v°jskem ogromno ljudi. Prišli so od 'sepovsod, da čujejo, kaj je idrijski "Kraj napravil v Titovem tekmovanju ln kaj namerava napraviti. Prišli pa j0 tudi gostje iz Ljubljane, zastopnik >orečega se tržaškega ljudstva tovariš s,°ka Frano. Daši je bilo zborovanje na Vojskem podobno mnogim zboro-'anjem po coni B, vendar je bijo bi-sjveno različno od dosedanjega. To zoorovanje ni bila samo manifestacija Pripravljenosti ljudskih množic, da .lajo in grade, ampak pred vsem ma-'Ulestacija napravljenega dela, mani-•rstacija uspeliov, ki morajo postati osnovna gonilna sila za bodoče še 'e(je ospebe, zato je povsem jasno, da so Idrijci ta dan priredili tudi kulturno fizkulturno prireditev, tako da po-kazej° delo na vseli sektorjev obnove. ,.Ni morda slučajno, da podaja idrijski okraj prav na Vojskem obračun svojega dela. Da, na Vojskem, kjer !las vsak kotiček, vsaka smreka, vsako. senožet spominja na junaške po-’.'iRe partizanskih borcev. Mladinska Oeloyna četa, ki ta dan stoji postroje-ni). je prav pred dnevi potegnila izpod ruševin strojnico, poleg katere je po-ginil v ognju naših borcev grabežljivi okupator. . Poglejmo številke, ki govore o delu •drijskega okraja. . . V okvirnem tekmovalnem načrtu je "do predvidenih za obnovo 80 stavb, danes pa je obnovljenih že 129 stavb, tako da se ljudje lahko vselijo vanje pO spravijo pod streho svoje pridelke, 'opravljenih je Kikm cest, napravije-mli 4824 q apna, preskrbljenega 1365 q cenienta, 292 q slame za kritje. Pri-bravljenih jc 195.950 komadov opeke. J0T2 m’ peska. 36010* gramoza, 2600 m3 kamenja, 5792 m' lesa, 107.625 komadov strešne opeke, 495 komadov lesnih 'zdelkov, 288 vrat, 3024 kg železnega okovja. Z vprežno živino so napravili '2.534 ur voženj, z motornimi vozili Pa 32.349 km. Prostovoljnega dela so "Pravile množične organizacije 121.646 "r^ pripadniki Jugoslovanske armade 2930 ur, državni cestarji 2623 ur, pri Poljskem delu pa 11.658 ur. Skupno la bilo napravljenega 174.109 ur prostovoljnega dela, kar predstavlja v vrednosti 4,174.116 lir. Skupna vrednost vsega dela je 29,861.920 lir; kar pomeni dvajsetkratni dvig kredita fonda za obnovo. Poleg tega pa so za fond za obnovo nabrali še na kulturnih prireditvah 18.383 lir, sindikati so prispevali 1 milijon 611.416 lir, za delovno četo so zbrali 4500 kg raznega živeža, za stav-kujoče v .Trstu pa 7594 kg živeža in 291.404 lire v denarju. Ali se potem še da govoriti o pripadnosti Julijske krajine kamor koli drugam, kakor k Jugoslaviji, Naj te dni govore v Parizu kar koli hočejo, mi vemo, da se za zeleno mizo ne da povečati nobenega kredita dvajsetkrat. Mi vemo, da lahko za zeleno mizo govore samo o tem, kaj smo rni napravili in kaj za to. hočemo imeti. Vsako drugačno govorjenje je v kričečem nasprotju s samoodločbo narodov. Mi dobro vemo, da se ne da govoriti o miru na način, s kakršnim so nekateri začeli prakticirati. Ali jc mogoče govoriti o miru v isti sapi, ko bi gospodje iz Pariza diktirali življenjske pogoje? Ali naj mirno gleda mladina v coni A, mladina, ki je brezposelna, mladina, ki doživlja vojaško diktaturo v industriji, mladina, ki ne sme obnavljati, svoje bojne tovariše, svoje brate v coni B, ki govore o tem, koliko tisoč in tisoč prostovoljnih ur so napravili, kaj so zgradili. Tudi to naj bo opozorilo tistim, ki govore o bodočem miru. Mladinske delovne čete so brez nadaljnjega dosegle take veličastne uspehe, kakršne doslej beleži idrijski okraj, predvsem zato, ker jo mladina razumela svojo nalogo. Med najboljšimi člani delovnih čet so trinajstletni Logar Ivan, ki je v treh delovnih urah odpeljal od kupa ruševin 3 in pol m3 materiala, dalje Likar Elica in Felc Zdravka, ki sta v šestili urah očistili 7 m3 ruševin, nadalje pa so se zelo dobro izkazali tudi Golob Adi. Tušar Ivanka, Tušar Albert in Lapajne Adolf, ki naj bodo vzor’ in zgled vsej naši mladini kot lik pravega Titovega mladinca in mladinke. Take so približno ugotovitve zborovanja na Vojskem. Še več. na Vojskem so spregovorili tudi ljudje, ljudje s Primorske zemlje. Partizanska mamica Černilogar Francka, doma iz Cerkovnika, ki je žrtvovala štiri sinove zato, da bo Primorska priključena k Jugoslaviji, je takole dejala: »Kdor je moral s krvjo lastnih otrok pojiti zemljo zato. da je danes svobodna, ta jo tudi danes poji z znojem in s krvavimi žulji svojih rok. Naj vedo gospodje v Parizu, da je v nas vedno več moči, da smo mi tisti, ki smo pred časom pregnali vse sovražnike od nemških, italijanskih fašistov pa do četnikov, dasi jih je bilo več kot drevja na Vojskem, da smo mi tisti. ki smo obnovili iz pogorišč 128 hiš in da bomo mi tisti, ki bomo razbili vse črte, ki bi jih hoteli postaviti in zarisati preko naše zemlje.« Stari Kolenc iz Mrzle Rupe je dejal: »Nova Primorska vstaja, mi sami jo gradimo in dragi moji, s tem ne pustimo nikomur več barantati. Naše meje so začrtane z našo krvjo. Ne samo s krvjo borcev, jaz lahko sam vem in vam povem, dn je v narodno osvobodilni borbi padla tudi moja želia. ki je imela samo to »slabo lastnost«, da je bila poštena. Zato so jo fašisti ubili.« »Temu prisluhnite, gospodje Byr-nesi, Bidoniti in Bevini, ko boste sedeli za tisto vašo zeleno mizo in potegnili meje naši Primorski. To ljudstvo, ki danes govori o svojih uspehih, ne bo nikdar priznalo nobenih krivičnih črt, pa četudi jih boste potegnili' s svinčnikom znamke Made ’in Eng-land«. Primorsko ljudstvo nima tovarn Za take svinčnike, ima pa nekaj več, ima neizmerno ljubezen do svoje zemlje. In tega si ne pusti vzeti,« je dejal znani primorski partizan, tovariš Ogareo. Teden obnove na Vojskem. ki pomeni smotrni pregled načrtnega ustvarjanja primorskega ljudstva, je najmočnejša manifestacija zahteve naših ljudi po priključitvi celotne Julijske Krajine k Jugoslaviji, v istem času pa poziv vsem tistim, ki v Julijski krajini prav tako tekmujejo kot idrijski okraj, da se že daues vprašajo, ali se dostojno kosajo z uspehi idrijskega okraja. „PARADA DELA" v Ajdovščini 24. in 25. avgusta Kakor bi udaril veletok iz kraških tal, tako se bo izlil na tParadi delat iz src delovnega primorskega ljudstva glas z vso zdravo, mladostno močjo: »Nov čas je v nas! To je glas zdrave krvi, nasičene od zmage, svobode in prelesta, vroče od prevar in trpkih bolesti! Ni nas zdrobita fašistična pest, o nas je vstala zdrava zavest, da so od triglavskih vrhov preko soških bregov in doli do morja naša obzorja, naša rast, enakost, bratstvo in ljudska oblast! Sami smo gospodarji svoje časti! Naj barantajo za našo lastnino, naj jo trgajo drug drugemu iz ust, otroci trpljenja ne damo življenja in od naše prsti niti pedi! Mi smo narod delovnih rok! Ž opazovanji in spoznanji vrtamo v bistvo zdrave narave! Staro in mlado bistri svoj razum, ob lepih uspehih nam vstaja pogum, v žarečih očeh pa zdravje in smeh! Mi delamo, obnavljamo in se krepimo, zato nas ni strah podlih izdajalcev in ne nasilja tujih izkoriščevalcev!c Parada dela bo pokazala pravi obraz primorskih delovnih množic. Pokazala bo svetu, da se je Primorska o Titovem tekmovanju stokrat prekosila in zgradila za priključitev k Jugoslaviji. Mogočen sprevod delovnih brigad, fizkulturnikov in neštetih simbolov jeklenega dela bo pokazal zdrav gospodarsko-politični in kulturni razvoj Primorske in presenetljive uspehe obnove. Fister. V ENEM SAMEM DNEVU SO OPRAVILI DELO V VREDNOSTI 25.300 LIR ISTRSKO KMEČKO LJUDSTVO SE ZAVEDA VAŽNOSTI PROSTOVOLJNEGA IN SKUPNEGA DELA Delo na njivah v Odolni vedno kliče 26. julija so se zbrali ljudje iz vasi Črni Kal, Kastelc, Prapreč in Črnotiče, odkoder jih je prišlo največ, in pričeli z žetvijo. 85 pridnih ljudi je prijelo za delo, 15 koscev je tekmovalo med seboj, kdo bo več pokosil, 70 ženic in povezovalcev je hotelo prekašati kosce. Ob poldanskem odmoru je eden izmed koscev potegnil čdsopis in prebral je govor tov. maršala Tita na Hrvaškem o potrebi in koristi prostovoljnega dela za čimprejšnjo dosego našega blagostanja. Popoldne so kosci še krepkeje zamahnili; žanjice še bolj spretno obračale snope. Zvečer so ugotovili uspehe svojega plodonosnega dela. Napravili so USPEHI NAŠEGA TEKMOVANJA SO REZULTAT TESNEGA BRATSKEGA SODELOVANJA MED KMETI IN DELAVCI Pri vsem tem pa najdejo ti ljudje še vedno dovolj časa, da pomagajo našim kmetom. V nedeljo 28. julija so ponovno odšli na udarniško delo. 45 tovarišev je odšlo v vasi Kilovče, Ra tečevo Brdo in Bitnje pomagat pospravljati seno tamkajšnjim družinam. Z največjo voljo in z marljivim delom so v 250 urah pokosili in raztrosili pokošeno travo po površini nad 200 ha travnika. — Medsebojno razumevanje med delavci in kmeti je prišlo do izraza v tem požrtvovalnem delu, ki se lesnih odpadkov izdeluje tovarna Falersa lesovinske plošče, ki se jih “Porablja pri gradnji in pri pohištvenem mizarstvu. Tovariš. Vinšek, tajnik Krajevnega medstrokovnega sveta sindikatov v Ilirski Bistrici, je pred kratkim iv.javil: »V času 'I ilovega tekmovanja je lesna industrija v Ilirski Bistrici dvignila proizvodnjo od 50 do 100 odstotkov. Brez dvoma je, da smo to uspeli zato, ker imamo v naši industriji požrtvovalne delovne ljudi, ki pedo, kaj jim pomeni ljudska oblast.* Brez nadaljnjega se v Titovem tek-oiovanju resno kosata okraj Idrija in 'Kraj Hirska Bistrica. V enem samem "tesecu so v okraju Ilirska Bistrica napravili delo v vrednosti 10,452.935 lir. Res še k, je, kakor pravi tovariš Vin-- da je to možno samo s požrtvovalnim delom tamkajšnjih ljudi. Ta-k<’ je (udi v Ilirski Bistrici ljudstvo I"oglasilo pred kratkim udarnike in !'a Posebnem slovesnem zborovanju so tovarišem Biankiju, Oprešniku " Irimcu udarniška priznanja. ... Nekaj takega, kar danes vidiš v urski Bistrici, nisi videl doslej ni-I ar- Ogromne kopice lesu pa bodisi 0 obdelanega ali neobdelanega je na-'1 "ladenega na prostorih okrog škar->c’ ki ima doslej najvišjo produkcijo industrije v coni B. To lesno bogastvo je včasih ropal italijanski faši-< m. za{0 nj nj£ čudnega, da so de-y‘lvci takrat sabotirali, da so delavci •vsemi napori ovirali rop svoje domo- 1 "ic. Danes pa te žage nasprotno dedi)0 c »a.iv*i° zmogljivostjo, ker ve-s ’ "a je ta les namenjen ljudstvu, da i teiu .lesom gradimo in ustvarjamo vjVo ljudsko državo Titovo Jugosla-,.j!0' * iav take ogromne količine les-I odpadkov vidimo na zbirališču 'esSvife £alcrsa-’. ktcr . Ìzr,?ìl.,'iji° lavciL Ke p osce nasl najpndnejsi de- delo v vrednosti skupno 25.300 lir. Med žanjicami je bila tudi Furlan Marija iz Črnotič, stara 55 let, z njo sta prišla na delo tudi hči in sin, druga njena hčerka je na prostovoljnem delu pri graditvi mladinske proge Brčko—Banoviči, tretja je na delu obnove ceste Vrhnika— Ljubljana, enega sina pa so ji ubili Nemci. Med kosci je bil Skorja Jože, star 57 let, ki je s svojim požrtvovalnim delom prekosil.mlajše kosce. Po delu so se udarniki v veselem sprevodu, prepevajoč partizanske pesmi, napotili v Materijo z močno zavestjo, da so zopet prispevali k obnovi domovine. Macarol Rudolf TUDI POD SIVIM KRNOM LJUDSTVO GRADI IN OBNAVLJA Visoko pod Krnom leži vas Krn, ki šteje.komaj 20 hiš. Toda tudi sem so si ljudje napeljali elektriko; vod pelje iz vasi Vrsno v vas Krn, ki sta oddaljeni 4 km. Dejstvo, da je zasvetila v gorski vasici, kjer so doslej svetili le z borno petrolejko, električna luč, je vzpodbudilo vaščane, da so začeli delati načrte za elektrifikacijo planin, ki so v našem okraju za našo živinorejo življenjsko važne. Danes se Krnčani ponašajo s tem, da so elektrificirali sami s pomočjo svoje oblasti dve planini, ki ležita na pobočju ob vznožju Krna, in sicer planino Košina in planino Kuhinja. To sta prvi dve planini, ki sta elektrificirani na Primorskem in sta lep dokaz, kakšne lepe uspehe ima prostovoljno delo tud v tako visoko ležečih krajih kot je vas Krn, in kako danes naše ljudstvo gradi in obnavlja, da bi tudi z delom pokazalo svojo pripadnost k domovini Jugoslaviji. Tovarna Škarpa, ki ima najvišjo lesno produkcijo v coni B, predela ogromne količine hlodov v gradbeni les. Žena v Ilirski Bistrici gleda vsa zaverovana tekmovalno oglasno desko. je končalo s skupno pesmijo, s skupnim veseljem. Delavci, ki to nedeljo niso odšli na košnjo, so v tovarnah zlagali les, pospravljali in čistili stroje, tako da proizvodnja ne bi v delovnem času nikakor trpela. Tudi urad-ništvo je ta dan delalo, in sicer pri sistemizaciji administracije in organizacije pisarn. Jasno je potem, da je tekmovalna oglasna deska v Ilirski Bistrici vedno polna razglasov o tekmovalnih uspehih in da se pred njo neprestano ustavljajo ljudje, ki spremljajo potek dela. Na tej oglasni deski posamezne skupine udarnikov razglasujejo svoje uspehe in javljajo, koliko so napravili za novo, Titovo Jugoslavijo. IZ ROK V ROKE JE ŠLA OPEKA ENO URO DALEČ PRIPRAVLJALNA DELA ZA ELEKTRIFIKACIJO ŠENTVIŠKE PLANOTE Že prvi dan, ko so pričeli zaželjeno delo pri elektrifikaciji šentviške planote se je javilo 140 mož za kopanje jam za drogove; to število pa je iz dneva v dan naraščalo, tako da so izkopali v enem tednu 460 jam in tudi postavili vanje toliko drogov. Višek tega množičnega dela je bil dan, ko se je pojavila potreba po opeki za kabino. Opeka je bila v Spodnji Tribuši in trenutno ni bilo razpoložljivih prevoznih sredstev. Zato se je zbralo «ad 350 prostovoljcev in so »e postavili v razdalji 3 metre drug od drugega od Tribuše pa do vasi Prapetno, ki sta dobro uro hoda druga od druge in si podajali opeko z rok v roke. Tako je bilo 4000 komadov opeke v enem dnevu na mestu. Opeka je bila preskrbljena, preskrbeli so še ostali material in sezidali kabino. Tako dela naše ljudstvo, tako premaguje težave pri obnovi naše domovine. V 30 MINUTAH JE MLADINKA TESTEN ALDA PRODALA 32 IZVODOV »PRIMORSKE BORBE« IN ZBRALA 200 LIR PROSTOVOLJNIH PRISPEVKOV NEKAJ O USPEHIH AKCIJE ZA RAZŠIRJENJE SLOVENSKEGA LJUDSKEGA ČASOPISJA V CONI B 14. julija je bila izvedena v coni B najširša akcija razširje-vanja slovenskega ljudskega časopisja. Ta akcija^ je pokazala velike uspehe. Na eni strani je bilo ta dan razširjenih o samem okrožju nekaj desettisoč »Primorske borbe*, tako da lahko rečemo, da se je uresničila parola »Primorsko borbo* v vsako hišo. Na drugi strani so primorski ljudje v enem samem dnevu zbrali nad 500.000 lir tiskovnega sklada. Poleg teh dveh jasnih uspehov pa je sama akcija pokazala tudi boljši način razdeljevanja časopisov, poleg tega pa je ta akcija uspela razgibati mladince po vaqeh, ki se že prijavljajo za stalne kolporterje slovenskega na-prednega časopisja. Jasno pa je, da je zasluga za tako velikanski uspeh tega 'dne požrtvovalnost naše mladine. Vso noč so mladinci ta dan delali načrte, ob prvih jutranjih urah pa si v oseh krajih Primorske videl ponosne mladince in mladinke, pdnekod celo naše male pionirje, ki so prodajali časopise. Pri ugotovitvah uspehov ne moremo preko in mimo požrtvovalnosti naših mladincev in mladink.’Poglejmo samo primer: V Rižani so trije mladinci v desetih minutah razdelili 150 časopisov v domači vasi. Pri tem je treba upoštevati, da šteje njihova domača vas 150 družin. V Marezigah je slepi tovariš Sabadin Josip zahteval od hčerjce, naj mu čita časopis, ki mu ga je prinesla domov. Mi osi moramo vedeti, kaj piše v teh časopisih, je dejal, ker to pišejo za nas delovne ljudi naši tovariši. Omeniti pa je, 'da so se pri lej akciji nekateri mladinci še posebej izkazali. In ti bodo na dan 25. avgusta na paradi dela prejeli knjižne nagrade. V koprskem okraju se je najboljše izkazala mladinka De-ponti Miranda,' ki je razprodala 150 izvodov v samem Kopru. Med prodajanjem časopisa je zbrala tudi 600 lir prostovoljnih prispevkov- V grgurskem okraju se je najboljše izkazala tovarišica Testen Alda, ki je o 50 minutah prodala 52 izvodov »Primorske borbe* in zbrala 200 lir prostovoljnih prispevkov. V okraju Ilerpelje-Kozina pa se je izkazala kot najbolj požrtvovalna tovarišica Ttirpinovič Natalija, ki je prodala 54 izvodov »Primorske borbe* in zbrala 1210 lir. In to v vasi. kjer je samo 54 družin. Vse tri omenjene tovarišice so članice Zveze antifašistične mladine Julijske krajine in se pri vsakem delu izkažejo kot najbolj požrtvovalne in najbolj agilne. Pri oceni najboljših je naša mladinska organizacija upoštevala tudi okoliščine, v katerih so naši mladinci časopise prodajali. Jasno je, da so nekateri mladinci in mladinke prodali več časopisov, da je tako v samem postojnskem in ajdovskem okraju ena mladinka prodala nad 200 izvodov, vendar pa je to v sorazmerju manj, kakor so dosegle omenjene tri tovarišice. Mladinske organizacije naj poskrbe, da bodo tovarišice De-ponti Miranda. Testen Alda, Turčinovič Natalija dne 25. avgusta navzoče v Ajdovščini, kjer bodo sprejele knjižna darila. Prav tako pa je dolžnost mladinske organizacije, da seznani vso našo mladino z delom teh naših najboljših mladink. Štev. 30, KULTURA Umetnost ljudstvu GOSTOVANJA OPERNE SKUPINE LJUBLJANSKE OPERE NA PRIMORSKEM V kulturnem pogledu doživljajo kraji v coni B velik preokret: prvič v zgodovini primorskih ljudi prihaja mednje opera, ki je bila vse doslej našemu človeku nedostopna, zaprta med štiri stene renesančnih ali baročnih stavb, kamor so imeli dostop le ^pripadniki gornjih desettisočevc. Še več, če je tudi primorskemu človeku uspelo preriniti se v ta srečni kraj kulture, je tam dihala doslej njemu neznana »dvatisočletna kultura«, ki je svoje umetniške kvalitete podredila propagandi »črnih srajc«. Danes pa ne samo, da so se široko odprla vrata vsega kulturnega izživljanja slovenskih ljudi, ne samo, da so se na štežaj odprla vrata ljubljanske Opere, kjer so se v sezoni kar zapovrstjo vršile sindikalne predstave, ampak so operni pevci stopili tudi v tovarne med svoje ljudi, vrnili so pesem, umetno izoblikovano, svojemu narodu in na taki poti so prišli člani ljubljanske Opere tudi na Primorsko. 20. julija so bili člani ljubljanske ljudske opere prvič deležni tistega prisrčnega sprejema, ki ga je sposobno napraviti menda samo primorsko ljudstvo. Pozdravil jih je nasmejan obraz, črnih rudarjev, pozdravila jih je pesem idrskih deklet, bili so sprejeti s tistim edinstvenim, preprostim, toda od srca prihajajočim: Dobrodošli, tovariši! In ljudstvo jih je obsulo s sveže dehtečim cvetjem. Nič čudnega ni, ko so ob pogledu na ta sprejem v očeh naših gostoy zablestele solze navdušenja, saj so tudi oni tisti ljudje, nad umetnostjo katerih so si še včeraj lastili monopol ljudje iz gornjih desettisočev, ki jim niso nikdar dali tistega pravega priznanja, ker so se strogo držali načela, gospodar ne sme hlapcu nikdar dati razumeti, da mu kaj pomeni. Ob pol 9. uri zvečer je bil v »Dolini« koncert. Kaj pomeni našemu ljudstvu prihod opere med ljudi, jasno dokazuje ta večer, ki je brez nadaljnjega v zgodovini ljubljanske opere eden velikih, svetlih dni, ki ne pomeni samo velikega uspeha, ampak pomeni predvsem veliko pre-okretnico. Ta večer se je zbralo nad 2000 ljudi in z velikim navdušenjem sprejemalo to, kar je po prvih pripravah uspelo članom opere iztrgati izza štirih sten in postaviti na preprost ljudski oder na vasi. Po tem prvem gostovanju so sledila druga in po končanem desetem gostovanju moremo ugotoviti, da pomeni deset gostovanj na Primorskem deset prisrčnih sprejemov, pomeni deset prisrčnih manifestacij, pomeni desetkratno neporušno spoznanje, kaj dejansko pomeni delovnemu človeku nova, Titova Jugoslavija. 2e takoj drugega dne turneje po Primorskem je Ljubljanska ljudska opera odšla gostovat k udarnikom na Vojsko. Gostovanje na Vojskem pa je še jasneje pokazalo slovenskega kulturnega delavca partizana. Kljub temu, da je sledila ploha plohi, so gostje na prostem, v dežju zapeli udarnikom celo vrsto pesmi, tistih neustrašnih pesmi, ki hude v nas spomin na junaško osvobodilno borbo. Nadaljnja gostovanja so se vršila v Cerknem, Tolminu, v Cepovanu, v Kalu, Grgarju, v Šempasu, Ajdovščini in Mančah. Na vseh teh koncertih po preprostih podeželskih krajih je bilo navzočih od 1200 pa do 1500 ljudi. V krajih v bližini demarkacijske črte, kot so to Kal, Grgar, Šempas in Manče, so prihiteli tudi naši bratje iz cone A, to se pravi, so prihiteli bratje od tam, kjer v »znamenju zahodne demokracije« zapirajo slovenske šole, požigajo slovenske knjige, preganjajo slovenske učitelje in profesorje. Prihiteli so ljudje od tam, kjer v siju tako zvane »zahodne demokracije venejo še zadnje narodnostne pravice, katerim pomagajo pri odmiranju fašistični civilni policisti, CLN-ove bande, nad katerimi blagohotno drži v glasé - rokavice oblečeno grabežljivo roko zavezniška vojaška uprava. In prav v teh krajih je bila tista prisrčnost, val navdušenja do slovenske umetnosti, ki je presegala vsa pričakovanja. In v Kalu smo gledali preprosto ženico, ki je s solznimi očmi kar naprej ploskala in vzklikala: »Tovariši, s to pesmijo naprej, ta pesem je prav tako doma v Gorici, v Trstu, Tržiču, ta pesem je naša, ta pesem najde odmeva v naših srcih!« In v teh ljudeh si videl nekaj velikega. Nikdar niso klonili in nikdar ne bodo klonili. In ko so odhajali tja proti bloku, kjer so dobro vedeli, da jim bodo v uniforme zavezniške armade oblečeni ljudje iz vseh koncev sveta pregledovali legitimacije, obračali žepe in torbice, če res po »etničnih pravilih« smejo nazaj v cono A; ljudje iz Amerike, iz Afrike, iz Kanade, iz Anglije jim bodo izpraševali dušo, če je res ta gruda, na kateri so se rodili, so se borili in delajo, lahko njihova, je zadonela med njimi naša prava, slovenska narodna pesem, skromna, domača, pa prav zato neustrašna, neuklonljiva, borbena. Ko smo gledali te ljudi na bloku pri Grgarju, kjer jim je »Čerin« skušal iztrgati z droga slovensko zastavo s peterokrako zvezdo in so se vsi zakadili proti njemu, oboroženemu goloroki, da se je skril v barako, smo imeli občutek, da lem ljudem zastonj groze v teh dneh, ko govore o miru z atomskimi bom-, bami, ti bodo branili svojo besedo, ti bodo branili svoj jezik, svojo pesem do zadnjega. »Toliko cvetja, toliko dobrodošlic, toliko gostoljubja ni nikdar doslej, smo prepričani, žela še nobena operna skupina na svetu, kakor smo je deležni mi, člani slovenske ljudske opere,« je izjavil vodja skupine tovariš Anžlovar. In res je. Poznamo mi bučno reklamo, svetlobne naprave, toda doslej niso poznali člani opernih skupin tega, da so ljudje pustili svoje delo sredi poletnega časa in šli postavljat slavolok, lepši kakor za katero koli šagro , niso doživeli tega, da bi mati iz skrinje potegnila prt, s katerim pregrne mizo samo na sveti večer, češ, danes so v naši hiši gostje, danes je pri nas opera. Taki so prvi vtisi gostovanja slovenske ljudske opere po Primorskem. ga vtisa in tudi ne hvaležnosti ljudstva za sicer dobro prireditev. Naj pa Ljubljanska opera pri svojih bodočih gostovanjih na Primorskem upošteva silno dozorelost primorskega ljudstva in naj se ravna po njegovih bogatih tradicijah tudi pri- svojem nadaljnjem razvoju doma. Teaterske prireditve bodo ostale za nas še dolgo časa vsenarodni praznik. Ampak, kakor stremimo za brezhibnostjo našega izživljanja na gospodarskem in političnem polju, moramo stremeti za brezhibnostjo tudi naših kulturnih prireditev, ki morajo postati duševni, umetniški izraz visoke stopnje našega življenja, ki smo jo dosegli na vseh poljih človeške dejavnosti. »Mi gremo naprej«, ker moramo in moremo naprej. Zakaj ne bi šli, če moremo? i.r. VSEM KOLPORTERJEM r ZA VZGLED Pionirja Pepi in Danilo iz vasi Zatolmina v okraju Tolmin, stara prvi sedem in drugi osem let, sta si zadala nalogo, da bosta vsak večer raznašala časopise po vaških hišah. Njun oče je padel v partizanih že v začetku 1943. leta, zato j nesla časnikov po hišah, ker )e Prev®j' tudi otroka nimata pravega doma. Imata šel dež in nisva imela lamrene; boua p jutre ustala in jih prodala« — spodaj pa je bil podpis malega Danila, prečno sem se počutila, da so prav v moji vasi nasi najmlajši taki junaki, polni čuta odgovornosti in ljubezni do slovenske tiskane besede. To pa naj bo v vzgled vsem kolporterjem naših časopisov. Mladinka Dora pa veliko ljubezen do Svobode, za katero je njun očka dal svoje življenje, in nepopisno veselje do razprodajanja naših časopisov. Nekega večera sem prišla v hišo, kjer ta dva mala junaka stanujeta. Do;na ni+ sem našla nobenega, le na mizi sem ugledala list papirja in na njem napisane naslednje besede: -»Mama, nocoj nisva« CELO NOČ SO DELALI, DA SO SPRAVILI CEMENT POD STREHO I «,s G rud niča je majhna, le/.i na meji med Tolminskim in Grgarskim. V času tekmovanju je la mala pasica pokazala toliko požrloooalnosti kot malokatera. V nedeljo, 28. julija so ludi v lej pasici imeli udarniško nedeljo in so p 55 urah prečistili 10 kub. metrov rušeoin in presejali 2 kub. metra peska. Dne 18. julija pa so se nekateri mladinci te oasi res izkazali. I Graduici namreč obnavljajo hišo. Iz I vimin i je proti oeceru dospel kamjon, ki je pripeljal potrebni material za gradnjo sled-. nje. Kamiona pa ni bilo mogoče pripeljali do hiše in so morali material odložiti 150 m proč od staobišča. takoj so se jauili štirje tovariši, in sicer Černe And rej, Jakulin Julij, Kofol Janko in Maver Justin, da prenesejo la material pod streho, da se ne bi poškodoval na dežju (cement). Začeli so delati ob 25 in so delali vso poč do jutra in so o tem času prenesli k hiši 9 q cementa, lq železa in 50 kom. tramov, ki so dolgi 6 m irr debeli 12 krut 15. Ti tovariši so delali ves prejšnji dan na pripekajočem soncu pri košnji. Kljub temu, da so bili zgarani nd celodnevnega dela, so šli z velikim veseljem in dobro voljo na delo za obnooo in pokazali, da žrtvujejo, če je treba, tudi ponočne ure dragocenega spanja in delajo za skupnost, ko drugi sladko spijo. Islotako so se drugi dan proti večeru jaoili na prostovoljno delo Černe Rafael, Maver Marija, Mrak Milka, Jakulin Cecilija in Černe Mirko ter Mrak Celestin in so o osmih urah prenesli do hiše ? q apna in pol kubičnega metra desk za gradnjo. 7 udi ti tovariši in tooarišice so bili trudni od celodneonega dela, a se niso bali žrleo, ko je šlo za korist skupnosti. Kaj bodo osi imenovani osem za zgled velike požrloopalnosli,. ko gre za našo boljšo bodočnost, za našo novo Jugoslavijo. OD TEDNA DO TEDNA garantirala vse politične, gospodarske. MIROVNA KONFERENCA V PARIZU JE PRIČELA Z DELOM. — LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE ZAHTEVA PRIKLJUČITEV CELOTNEGA OZEMLJA K JUGOSLAVIJI. — MARŠAL TITO OBISKUJE MNOGE KRAJE JUGOSLAVIJE. — POLITIČNI POLOŽAJ V EVROPI. — REAKCIONARNE KLIKE ANGLIJE IN AMERIKE UVELJAVLJAJO VSAD DAN BOLJ SVOJE IMPERIALISTIČNE TEŽNJE ★ * ★ NA MIROVNI KONFERENCI 21 ZAVEZNIŠKIH DRŽAV JE JUGOSLAVIJA ENAKOPRAVEN ČLAN, KI BO Z MOČNIMI ARGUMENTI ODLOČNO BRANIL SVOJE PRAVICE Mirovna konferenca 21 zavezniških držav v Parizu se je pričela. Namen te konference je izdelati mirovne pogodbe z bivšimi satelitskimi državami Italijo, Romunijo, Bolgarijo, Madžarsko in Finsko. Za začasnega predsednika te konference je bil izvoljen francoski zunanji minister Bidault, ki je izrazil prepričanje, da se bo našla ugodna rešitev, ki bo omogočila vzpostavitev miru v svetu. Izvolili sp več raznih komisij; kot podpredsednik komisije za poslovnik je bil izvoljen tovariš Edvard Kardelj. Na prvih sejah so podali voditelji delegacij načelne izjave. Delegacije proučujejo sedaj načrte mirovnih pogodb, izdelane od štirih zunanjih ministrov, kjer je dosežen sporazum v najvažnejših točkah. Sedaj se bodo rešila ostala vprašanja, predvsem gospodarska, ob sodelovanju vseh delegacij. Uspeh je odvisen od tega, da se pravilno prične reševati naloge, ki stoje pred udeleženci. Ko bo opravljeno to delo, bodo države, ki so podpisale premirje s premaganimi državami, sestavile končna besedila mirovnih pogodb. Pred odhodom jugoslovanske delegacije iz Ljubljane, ki so jo spremljale ogromne množice in štafete, je njen vodja tovariš Edvard Kardelj izjavil: »Delegacija bo ostala zvesta svojemu ljudstvu in bo branila njegovo čast in svobodo. Ne branimo le pravic naših narodov, temveč pravično stvar vsega človeštva. Vlada na čelu z maršalom Titom ne bo nikdar pristala na krivične odločitve. Ne mislim ustvarjati iluzij in prerokovati, kakšne bodo odločitve. Ne odločamo sami, odločitev ni odvisna, ali pristanemo na sklepe konference ali ne eno pa je gotovo: branili bomo svobodo in čast našega ljudstva.« Vztrajati v borbi, to je misel, ki preveva danes množice Jugoslavije in Julijske krajine. POD POSLEDNJIMI OSTANKI DEMOKRATIČNE MASKE SE RAZKRIVA STVARNOST, KI UTRJUJE V VSEH NAPREDNIH SILAH SVETA PREPRIČANJE, DA POSTAJA ZVU ZGOLJ APARAT ZA DUŠENJE OSNOVNIH DEMOKRATIČNIH IN ČLOVEČANSKIH PRAVIC, ZA KATERE JE LJUDSTVO JULIJSKE KRAJINE PREULO NEIZMERNE POTOKE KRVI GOSTOVANJE LJUBLJANSKE OPERE V AJDOVŠČINI V ponedeljek 29. julija so gostovali v Ajdovščini solisti, pevski zbor in plesni ansambl Ljubljanske opere. Obisk ogromen. Program 1 rogat in dokaj dobro izbran. Primeren bojev-nemu ozračju in bojevnemu razpoloženju primorskega ljudstva. Temu razpoloženju je,ljudstvo dajalo duška z načinom, kako je sprejemalo izvajanje posameznih točk. Ljubljanski gostje so imeli sami priliko prepričati se, kako jim je bilo ljudstvo hvaležno. Prireditev se je vršila na odprtem, srečno izbranem in okusno opremljenem prostoru. Precej močan veter je nekoliko motil, bolj poslušalce nego akterje. Razpoloženja pa ni motil. Prireditev sama pa je le še pojačala in i>ovišala duha bo-jevnega razpoloženja našega ljudstva. Motile pa so nekatere stvari, o katerih želim povedati par besed. Naše ljudstvo je vajeno dobrih in množičnih prireditev. To ni več nekdanje provincialno ljudstvo. Dozorelo je v boju. Dozorelo in zraslo v vseh ozirih. Tudi kritično. Naši pevski zbori nastopajo večinoma prosto, brez not. Pevci Ljubljanske opere in tudi recitatorji so imeli večinoma v rokah note in knjige. Pevski zbor je imel v rokah, kakor se je izrazil hek delavec, cele aktovke not. To moti. In Čeprav se ni opazilo, da bi bili izvajali pevci svoje točke fzaradi tega bolj površno, ima poslušalec pri tem vendarle občutek, da se pevec ne čuti dovolj trdnega, da se ni uživel v pesem ali v povest. Od tod dejstvo, da je ljudstvo bolj aplavdiralo točkam, pri katerih so pevci ali recitatorji nastopili brez not in knjig. Naj bo pa tudi povedano, da so bile izvedene take točke z večjo globino, bolj živo. Kar je tudi naravno. Ce se pevec ali igralec nista uživela v svojo ulogo, če ni postala pesem ali povest kri in meso pevca ali igralca, jima tudi note in knjiga v roki ne bosta pomagala. Kaj je res treba, da ima zbor note v rokah, tudi kadar poje stare narodne pesmi? To dejstvo je ustvarilo občutek, da so pevci in igralci tu in tam nekoliko nepripravljeni, in to je motilo. Tudi plesi niso bili vsi na višini plesnega ansambla Ljubljanske opere, Holandski ples, ki se je moral sicer ponoviti na zahtevo ljudstva, je bil vendarle preveč karikiran. Razume se, da taki omembe vredni nedostatki niso zmanjšali splosne- Francoski tednik »France Nouvelle« piše, da se je današnji težki položaj antifašističnega prebivalstva Trsta pričel, ko je ZVU ukinila ljudsko oblast in prevzela gospodarsko, sodno in politično oblast v svoje roke. Danes izvaja ZVU odkrito sovraštvo proti slovanskemu prebivalstvu in proti vsem demokratičnim pristašem priključitve k Jugoslaviji. Cona »A« je danes pribežališče vseh jugoslovanskih in italijanskih fašistov. Namen ZVU je jasen: uničenje gibanja za združitev z Jugoslavijo. Dejstev je dovolj: ZVU je prepovedala manifestacije ljudstva ob obletnici padca fašizma; civilna in vojaška policija kradeta hrano delavcem iz njihovih skladišč v Trstu; civilna policija razganja žene, ki zahtevajo izpustitev zaprtih antifašistov; ZVU nadaljuje z nasilno likvidacijo slovenskih šol; ZVU je ukinila izredno porotno sodišče, ki je imelo nalogo soditi predvsem zločine sodelovanja z okupatorjem; ZVU pošilja Andersove tolpe, četnike in ustaše v uniformah civilne policije nad ljudstvo; CLN-ovci so hoteli minirati Ljudski dom v Gorici; škedenjski proces se je zaključil z oprostitvijo vseh obtožencev; ozopovci in fašisti vedno bolj terorizirajo domače prebivalstvo v Slovenski Benečiji itd. Vse tako postopanje in ukrepi ZVU pa ne bodo dosegli svojega cilja: v 4nc' vih mirovne konference z vsemi silami oslabiti borbo ljudstva Julijske krajine za priključitev k Jugoslaviji. Nasprotno, ti ukrepi še bolj mobilizirajo ljudstvo, enotno in združeno v SIAU, v njegovi herojski in pravični borbi. Val razgibanosti in borbenega poleta slovenskih in italijanskih množic v Julijski krajini vsak dan bolj raste. 1090 resolucij za pravične meje, ki jih je poslalo primorsko ljudstvo v zadjih tednih ,to dokazuje. To dokazujejo tudi veličastne manifestacije po vsej Julijski krajini ob odhodu jugoslovanske delegacije v Pariz. Naš boj ne bo končan, dokler ne bomo dosegli svojih pravic. »LJUDSKA FRONTA JUGOSLAVIJE JE V SVOJIH VRSTAH IZBRALA VSE, KAR JE POZITIVNEGA, DA BI ČIM LAŽE OBNOVILI SVOJO DRŽAVO«, JE IZJAVIL MARŠAL TITO Na svoiem obisku v Splitu je tovariš maršal Tito poudaril med drugim tudi pomen Ljudske fronte, ki je občeljudska organizacija in katere člani so pristaši enotnosti naših narodov. Zato ne bomo pustili, da se ustvarjajo znotraj nekakšne skupine, ki imajo posebne interese. Proti takim, ki napadajo interese ljudstva in skušajo razbiti enotnost naših narodov, ne bomo imeli nikakega usmiljenja. Nobena cerkvena imuniteta ne more ščititi tistih, ki napadajo interese ljudstva; s poštenimi duhovniki, ki ho- čejo iti z ljudstvom, pa bomo najlepše postopali. Maršal Tito je poudaril tudi pomen Ljudske mladine Jugoslavije, zlasti pa mladinskih delovnih brigad, v katerih si bo mladina okrepila voljo do dela in hotenje po znanju. Ljudstvo Jugoslavije razume težave in se odreka marsičemu v prepričanju, da z vsakim dnem nastopajo boljši pogoji za življenje, Ljudska oblast pa bo posvetila vse sile obnovi gospodarstva in izboljšanja življenjskega standarda delovnega ljudstva. NAPREDNI NARODI EVROPE GRADIJO SVOJE DRŽAVE, V NEKATERIH DEŽELAH PA RASTE FAŠIZEM Te dni je bila češkoslovaška delegacija v Moskvi. Sovjetska zveza je pokazala polno razumevanje za življenjske potrebe nove ČSR. Dogovorili so se o vojnem plenu Rdeče armade v industriji, ki bo pripadel brez odškodnine ČSR, sporazumeli so se b oborožitvi in pripravi češkoslovaške vojske in o celi vrsti drugih načinov gospodarskega sodelovanja. Na popolno soglasnost sovjetske vlade je naletela delegacija tudi gle- de svojih predlogov na mirovni konferenci. — Narodno sobranje Bolgarije je sprejelo zakon o referendumu in o sklicanju velikega Narodnega sobranja, ki pomeni nadaljnji korak k izgraditvi demokratične Bolgarije. Na referendumu 8. septembra bo ljudstvo glasovalo, da se ukine kraljevina in proglasi republika. Volitve v veliko Narodno sobranje pa se bodo vršile v cilju izdelanja nove ustave, ki bo v svojih osnovnih načelih kulturne in socialne pridobitve bolgaf," skega ljudstva v borbi proti monarhijif fašizmu in reakciji. Demokratične stranke Grčije, združ«' ne v EAM-u, so poslale memoranda® trem velesilam, v katerem poudarjaj® da se je notranji položaj Grčije v zadnjih tednih poslabšal. »Izredni ukrep1'-vlade so naperjeni proti demokratičn1® državljanom, desničarski teroristi pa dobivajo vso podppro državne oblasti. De mokratične stranke se obračajo na *r' velesile, naj pomagajo pri ustanavljanl miru in demokracije v Grčiji. Edina rešitev je postavitev resnične ljudske vlade, v kateri bodo predstavniki vseh de* mokratičnih strank. — Volitve v Turen priznava turški tisk za nezakonite in P° narejene. Za časa volitev so stavili ve državni stroj v pogon, kljub temu P* narodno-republikanska stranka ni mog zmagati. Zmagala je samo s ponarejanjem. Med narodno-republikansko stranko, ki je na oblasti, in med fašizmom J" več nobene razlike. Volja in svoboda ljudstva sta poteptani, v Turčiji je danes iašizem. REAKCIONARNE KLIKE ANGLIJE AMERIKE SKUŠAJO OcUVATI BlVSt FAŠISTE IN UVELJAVLJAJO VSA® DAN BOLJ SVOJE 1MPERIALISTIČN* TEŽNJE V SVETU Hitrost denacilikacije v anglo-amer1' ški okupacijski coni Nemčije še zdaleč ni zadovoljiva. Okoli Miinchena in Niirn' berga se zbirajo in delujejo reakcionar ni elementi iz vse Evrope; tu je gosta mreža taborišč poljskih, ukrajinski!'' češkoslovaških in jugoslovanskih las' stičnih krvnikov in zločincev, ki vršiip svojo propagando z vednostjo mnog111 višjih angleških in ameriških iunciona' jev. — Del anglo-ameriškega tiska danes razpravlja o ameriškem načrtu za združenje zahodne okupacijske cone NemčiK in hoče prikriti sovražnost tega .načrta napram Sovjetski zvezi. Nujnost združenja skušajo prikazati kot edino sredstvu za uničenje ostankov fašizma. Toda b stoji na stališču, da je predpogoj združenje Nemčije izvršitev vseh sklep0' o uničenju fašizma in razorožitvi Nemčije. V teh poizkusih se kažejo vph'’! angleških trustov, ki bi radi obdrž»1 svoj vpliv v Nemčiji. Nekateri britanski krogi propagira!0 tudi zelo lepe načrte o centralni Airi'1*. Nekdanje »mandate« skušajo prebarva" v »varuštva«, »varuh« pa naj bi bila z° pet Anglija. »Nepristranost varuštva« )° ■ najbolj jasno razkrita v zahtevah, da 01 angleška armada imela pravico v teu deželah obdržati vse svoje položaje. 0 mnogimi lepimi obljubami Afričanom P°' bijajo dve muhi na en mah: svet skušajo osupniti s svojo velikodušnostjoi obenem pa hočejo obdržati svoje kolonialne posesti. Ameriški vojni dobavitelji, ki jim vojna pokazala veliko dobičkanosnos monopolitičnega kapitala, še nadalje bo gatijo z oskrbovanjem številnih vojaško-pomorskih oporišč ZDA po vsem svetu in s pripravami za novo oboroževanj0’ zlasti z atomsko bombo. Tudi novo sprejeti zakon ZDA, po katerem bo lahko vlada nadomestila delniškim družbam izgubo zaradi stavk, financira kapita"' stične monopole v boju proti delavstvu-Kapitalistični monopoli v ZDA, ki obogateli v vojni, tudi danes podp*r*l delovanje nekaterih političnih skupin, k1 propagirajo novo vojno ter sejejo razdor in negotovost. Navzočnost ameriških čet na Kitajskem ovira notranjo utrditev kitajsko države. Ta navzočnost tudi ne sluzl miru. Državljanska vojna se ne bi razširila, ako ne bi ZDA pošiljale Kuomm" tangu vojnega materiala. Vsa ta dejstva nam kažejo, da nekaterim krogom v zahodnih državah m prav nič na tem, da bi se zagotovil m1 v svetu in samoodločba narodov» Kako je v drugih državah j Uralska Češkoslovaška §> C A ' ' "v% l i ’ M ' arodi češkoslovaške republike so k f Pry' slovanskimi narodi, nad šacf11??1 se *e razbesnela fašistična po-s ~ne 15. marca 1939 se je začelo J etIlc, trpljènjé in šestletna borba na-n .°Y Češke in Slovaške proti nacizmu. zeta je bila poteptana, toda ne prelagana. Ko je praško ljudstvo 28. oktobra 1939 nr ? na u^ce' da v tihi, toda močni in Prelestni demonstraciji, s črnim florom 2 ješkoslovaško tastavo, proslavi svoj iil;r°L^Prazn'k, je obležalo na praških ni Ca-u Pražanov — mrtvih ali ra- V , P? okupatorskih strelih. Kri na namčstih je postala simbol roe naroda, ki tudi pod okupacijo sla-]■ sv°) narodni praznik in ki je priprav- bod'i a ^or' konca za svojo osvo->tev in osvoboditev vsega človeštva R ktiČnih zasužnievalcev. l ja.rski bes fašizma se je vrgel na obodoljubno slovansko mladino. t)ne ■ novembra se je Praga poslovila od 1 ega dijaka Jana Opletala. Nemci so Ponovili svoje zverstvo. Dva dni potem na |C zYče'0 v hajbližji okolici Prage, • .. stališču Ruzinč množično pobijanje I _'h rodoljubov. Ustreljenih je bilo 27 usateljev praške univerze. Tu, v Pragi i £estapo prvič odprl svoje zloglasne gume na Pankracu in jih napolnil s ^Penimi češkimi rodoljubi. Sinove skega in slovaškega naroda so odga-J.a * v taborišča smrti v Dachau, Ora-nienburg in drugam. prejšnje čase dobro razvita češkoslovaška industrija pa je bila hudo poškodovana. Vse, kar je bilo mogoče odnesti, je mačistični okupator odnesel. Nemci so polnih šest let vlačili iz Češkoslovaške celo-tne industrijske naprave, velike in dragocene stroje — v Nemčijo. Industrijsko mesto Plzen, Škodovi zavodi, naprave za izdelovanje sintetičnega bencina v Mostu in še mnoga druga podjetja so bila po večini poškodovana in nesposobna za delo. Po šestih letih fašističnega jarma je stopila v deželo Čehov in Slovakov zmagovita Rdeča armada in je s pomočjo slovaških in čeških partizanov enkrat za vselej izgnala fašističnega okupatorja z ozemlja češkoslovaške republike. Majniška revolucija leta 1945 ni pomenila le osvoboditve, temveč tudi velik prevrat za vse prihodnje življenje narodov Češkoslovaške. Prekaljeni z izkušnjami in borbami med vojno so Cehi in Slovaki šele zdaj ustvarili resnično notranjo enotnost. V novi skupnosti ni hegemonije naroda nad narodom. V novi republiki enakopravnih narodov gradijo Čehi in Slovaki svojo domovino s skupnimi napori. Po osvoboditvi so se Čehi in Slovaki lotili dela s svojo znano vztrajnostjo, da obnovijo svojo deželo. Največje napore za obnovo posvečajo industriji. V pičlem letu, odkar je dežela osvobojena, je doseglo to delo velikanske uspehe. Največja težava, ki ovira češkoslovaško industrijo, je pomanjkanje premoga Premoga primanjkuje, ker ni dovolj strokovnih rudarskih delavcev, ki so se pred vojno rekrutirali po večini iz vrst Nemcev. Da bi odstranili to pomanjkanje strokovnih delovnih moči, ie češkoslovaška vlada povabila iz Amerike., Belgije in Francije vse, češke in slovaške rudarje, naj bi se vrnili v domovino in pomagali obnavljati syojo državo. Razen tega usposabljajo nov kader mladih rudarskih delavcev, ki zd'j v glavnem prevzema vse breme oro; »vodni e premoga. Češkoslovaška vlada sistematične izseljuje Nemce ‘z iržave. V domovini Cehov in Slovakov lahko ostanejo samo tisti Nemci, ki so se odkrito pridružili borbi češkega in slovaškega naroda preti fašizmu in ki so z dejanji pokazali, da so proti nacistom. Množično izseljevanje Nemcev se je začelo že v tej zimi in se stalno nadaljuje Na ta način se bo dežela enkrat za vselej osvobodila svojih vekovnih sovražnikov, ki so jo izpodkopavali znotraj in jo napadali od zunaj. Izdajalce in kolaboracioniste ljudstvo I n- A A . - . . ! : a . "• ' - VV’ ■ p ' ■ v ' '' ’■ 'dr" * J I ^ s ■ Rudarji v Kladnu med govorom predsednika sindikatov, ki jim govori o Jugoslaviji odločno kaznuje. Doslej so ljudska, sodišča izrekla nad 3000 obsodb nad sodelavci okupatorja. Pred ljudskim sodiščem so člani quislinške vlade, skupina oficirjev — sodelavcev okupatorja, 20 novinarjev in 20 »kulturnih« delavcev, ki šo delovali proti interesom lastnega naroda.' Sleherni izmed teh izdajalcev bo prejel zasluženo kazen. Vprašanje prehrane na Češkoslovaškem je še vedno zvezano z velikimi težavami. Na vzhodnem Slovaškem se hranijo cela okrožja z živežem, ki prihaja iz zahodnih pokrajin republike. Zaradi posledic vojne se gospodarsko življenje v teh pokrajinah obnavlja znatno teže kakor na zahodnem Slovaškem in vzhodnem Moravskem, kjer so razmere boljše.'i Skoraj v vseh pjkraji-nah je občutno pomanjkanje premoga in uporaba električnega loka in plina je še vedno omejena toda ljudstv- se zaveda težav in ve, da bo s svo-ini delom in vztrajnost'; premagale, vse ovire. Tako delamo za Tita, za Jugoslavijo in ^!a^ePàe strani v zgodovini češkega slovaškega naroda proti fašizmu za-v.fl15 nedvomno slovaška narodna v aja, ki se je razplamtela avgusta 1944 srcu Slovaške, v Turčanskem Svetem .^artinu in Banski Bistrici. Od tam se v .Ystaja razširila na vse ozemlje Slovan ■ ^er zajela ves svobodoljubni slo-sk' è narod. Banska Bistrica in Turčan-*v- Martin sta bila središče svobod-v-,.a °zemlja, ki se je obdržalo ves čas Vst^6' Tu je bilo središče in vodstvo šk a,e’ tadljaka postaja in sedež Slova-dellc naro<^ne£a svcia- Partizanski od-, «j so se borili hrabro v gozdovih in aa a ovaških planinah. °m-1 ovašk! izdajalci so hoteli v začetku l- j °Yazevati pomen slovaške vstaje. .a so bili v noči med 23 .in 24. V <*.Ust°m vrženi v zrak vsi mostovi na na®l1 *n porušena dva velika predora Za Ze eznici, ki je bila zelo pomembna rv 1 je Ulici /. C 1 L/ JJUilldll UJ1CL bnl-sx^b0 nemške vojske na ruskem oku U' 50 s'ovaàki Quislingi in nemški čl uPal°r spoznali moč in pomen slova-Ske liudske vstaje. ska °Ìem .Ì® Ptišla redna nemška voj-ma' ■ k*, zadušila vstajo in rešila dobi C(' dajalce pred slovaškimi rodolju-nišo epray sl°vaški uporniki in partizani ra,- težkega orožja ter so se mo- 2 .“oriti z Nemci, ki so bili oboroženi VcJn°me.ti' 8 strojnicami, tanki in letali, raa ar niso opustili borbe. Končni ob-tih U\t s ovaške vstaje znaša: 40.000 ubi-^eincev, 283 nemških vojaških vla-na™-? vagoni vrženih v zrak in 60 W letal sestreljenih, žja “anski Bistrici je bilo proglašeno ski, zanetku vstaje, da bo obnovljena ie fna, država Čehov in Slovakov in da na! I. a uničiti fašizem — kot glavni nal°g> vstaje. ,jr£ 0 šestletni nemški zasedbi je ostala Va oropana, ljudstvo obubožano, Skodovi zavodi so obnovljeni že v veliki meri. Velikanski tovarniški stroji so montirani in v tovarnah je zaposleno že nad 100.000 delavcev. Industrijska proizvodnja na Češkoslovaškem je dosegla 50% predvojne proizvodnje. Na mesec izdelajo nad 10.000 vagonov. »Škoda« oskrbuje državo z velikim številom lokomotiv, tako da je uničeni promet že v veliki meri obnovljen. Podjetje »Praga« izdeluje le tovorne avtomobile. Češke tovarne bodo lahko razen tega, da bodo krile vse domače potrebe, pošiljale svoje izdelke tudi drugim slovanskim deželam. Češkoslovaška industrija je dobila železo s Švedske. V Švici so bile kupljene surovine za tekstilno industrijo. Tako je tekstilna industrija, ta pomembna panoga češkoslovaške industrije, začela delati s polno paro. Slovita češkoslovaška industrija stekla in porcelana bo kmalu dosegla predvojno višino v proizvodnji Ta veliki razmah industrije na Češkoslovaškem in delovni polet njenih delavcev nam pojasnjuje dejstvo, da ie ta bogata industrija, ki je bila pred vojno po večini v rokah nemškega kajiitala in tujih kapitalistov, postala po vojni ljudska last. Z odlokom oktobra 1945 so prešla vsa industrijska podjetja r nad 500 delavcev in vse premoženje bank v last liudstva. Vsako podjetje na Češkoslovaškem ima zdaj upravo, ki jo sestavljajo delavci, inženirji in nameščenci podjetja in ki skrbijo in so odgovorni za napredek, delavnost ter procvit slehernega podjetja. Od dela in osebnih prizadevanj samih delavcev so odvisne tudi njihove mezde. Podržavljenje industrije in bank je eden najpomembnejših ukrepov za prihodnji gospodarski procvit države Obnovitvena zadruga Dol. Predmeja v Vipavskem okraju gradi 21 stavb. S kreditom 250.000 lir, ki so ga dobili za obnovo, so napravili vrednost v izvršenem delu L. 1,000.000 in v materialu, ki ga imajo še na razpolago za nadaljnjo obnovo 1,000.000 lir, skupaj torej 2 milijona lir, kar potrjuje, da res udarniško delajo in da so prav tako požrtvovalni kot so bili v času borbe, ko so dajali vse, tudi svoje imetje, za zmago nad fašizmom. Predvidenih je bilo za obnovo 14 zgradb. Gradijo jih pa 21. Delavci in nameščenci pri Poverjeništvu PNOO oddelka za gradnje so od 25. maja pa do 13. julija dali od svojega zaslužka v fond za obnovo 84.593 lir. In sicer delavci in nameščenci pri Upravi oddelka za gradnje 6131 lir, Uprava tehničnih baz 1000 lir, nameščenci Pokrajinskega gradbenega podjetja 4800 lir, delavci gradbenega podjetja 61.712 lir, cestna baza Okraj Idrija 8050 lir, civilna bolnica v Vipavi 2900 lir. Nameščenci odseka za kmetijstvo in gozdarstvo pri Poy. PNOO pa so dali od svoje plače v času od 25. 5 do 25. 6. t. 1. v fond za obnovo sledečo vsoto: Kuštrin Danilo 700 lir, Murcina Boris 645 lir, Vidmar Vitomir 650 lir, Tribušen Alojz 570 lir, Štemberga Iva 300 lir. Po-leg tega so se odpovedali dnevnicam in sicer: Kuštrin Danilo 10 dnevnicam, Mercina Boris 4, Tribušen Alojz 4 in pol, Mayer Evgen 4 dnevnicam. V kolikor niso bili službeno odsotni, so se vsi udeležili dvakratnega udarniškega dela ob nedeljah po 7 ur. Pri službenih vožnjah so s tem, da so potovali skupno z drugimi odseki po terenu, prihranili 50 odstotkov stroškov. V Tolminskem okraju so napravili 7218 ur težaškega dela, dela na cesti 2610 ur, za čiščenje ruševin in obnovo hiš 990 ur, sekanje in žaganje lesa 250 ur, gradnja in popravilo mostov 245 ur, čiščenje jarkov 59 ur, čiščenje 13.000 m! planine (pašnikov) 165 ur, druga težaška dela 2523 ur. Profesionističnega dela 4048 ur, pri poljskem delti 2291 ur, za pripravo apna za popravilo šole 60 ur, razna profesionistična dela 1697 ur. Prevoza s konji 398 ur, prevozov s kamioni 177 km. S kamionom se je prepeljalo 440 stotov peska iz Tplmina v Čepovan, 10 ton železa in 6000 cementnih strešnikov. V fond obnove se je zbralo 46.204 lire. Lastni stroški pri obnovi in prostovoljni prispevki za Brčko-Banoviči 104.034 lir. V gradivu je preračunana vrednost 10.000 lir, v nabrani hrani preračunana vrednost 1395 lir, za vojne sirote 265 lir, za obnovo mladinskega doma v Modreju, zbranih 690 lir. Dovršili smo: 4 košaraste apnenice z 8880 prostovoljnimi urami, ki bodo dale 2095 stotov apna v vrednosti 657.000 lir. V Strži-ščah je 300 delavcev delalo od 25. maja do 22. julija 3000 prostovoljnih nadur s čimer so doprinesli 105.000 lir. V vsem okraju je bilo nasute in popravljene 15 km ceste. Nakopanega 21 kub. metrov peska za obnovo Lokve in Čepovana. Popolnoma smo obnovili 4 stavbe, delno pa pet. Izgotovili so tudi 5 streh na poslopjih, obnovili 1 most v dolžini 12 metrov in zgradili^enega novega v dol- žin 15 metrov, očistili so 3500 m cestnih jarkov, pripravili in na cesto navozili 348 kub. metrov gramoza in nabrali 1000 kilogramov starega železa, popravili en vodovod na planinskem pašniku, očistili in odkrili 8 kvadratnih metrov ilovice za opeko. To »je bilo izvršeno v času Titovega lekmovania od 10. junija do 25. junija t. L Od 25. junija do 10. julija pa je bilo izvršenega 20.366 ur težaškega dela z zneskom 554.988 lir, 6744 ur dela na cesti z zneskom 202.260 lir, za kopapje peska 392 ur 11.760 lir, čiščenje ruševin in poprava hiš 64.590 lir, sekanje in žaganje lesa 1333 ur 35.925 lir, gradnja in poprava mostu 281 ur 5620 lir, čiščenje jarkov 3% ur 9453 lir, čiščenje in popravila na planinah (pašnikih) 571 ur 17.130 lir, poprava vodovodov 100 ur 3000 lir, popravila in razna druga dela na železniški progi Avče-Podbrdo, skupno poročilo od 25. 5. do 10. 7. t. 1. 4992 ur 149.760 lir, razna druga težaška dela 3143 ur 55.490 lir, profesionističnega dela 7841 ur 228.075 lir, pomoč pri poljskem delu 3390 ur 91.069 lir, priprava apnenic in apna 2920 ur 87.600 lir, razno drugo pro-fesionistično delo 1531 ur 49.406 lir, prevozi s konji 621 ur 58.150 lir, prevozi s kamioni 40 km 3200 lir. Prostovoljni prispevki zbrani ža obnovo v denarju 63.508 lir, lastni stroški pri obnovi 4640 lir, v gradivu preračunana vrednost 66.030 lir, v hrani preračqnana vrednost 2823 lir. Prostovoljni prispevki za mladinsko brigado Brčko-Banoviči 1424 lir. Prostovoljni prispevki za Čepovan in Lokve vrednost v hrani 6770 lir, v denarju 1122 lir. Nasute in popravljene je bilo 9720 metrov ceste, nakopanega 21 kub. metrov peska, popolnoma obnovljena 1 hiša in 4 seniki, delno pa 1 delavnica, 4 hiše in 3/ seniki, popravljena 1 slamnata streha, obnovljen 1 most v dolžini 5 metrov, očiščenih 10.300 metrov cestnih jarkov, pripravljenega in na cesto pripeljanega 73 kub. metrov gramoza, popravljen en vodovod, napravljena nova pot v dolžini 900 metrov, zgrajeni dve napajališči na planinah, postavljen železni drog za zastavo, popravljena železniška proga v dolžini 10 km, napravljenih je bilo 60 kub. metrov drv. V okraju Ilirska Bistrica pa so, bile v mesecu juniju zbrane v fond za obnovo sledeče vsote: trgovci 281.689 lir, gostilničarji 113.886 lir, obrtniki 12.800 lir, vozniki 204.229 lir, razne nabiralne akcije 119.148 lir, delavci in nameščenci tovarne Tomšič 28.311 lir, delavci in nameščenci premogovnika Snežnik 68.605 lir, delavci in nameščenci gozdne uprave Snežnik 53.550 lir, delavci in nameščenci pri Okr. NOO 26.388 lir, delavci in nameščenci Gospodarske zadruge 5198 lir, prosvetni delavci 12.807 lir, nameščenci kazenskega zavoda 3455 lir, delavci in nameščenci tovarne lesovinskih plošč Falersa 25.297 tir, delavci in nameščenci žage Škarpa 23.815 lir, delavci in nameščenci žage in tovarne Samsa 21.663 lir, delavci in nameščenci mizarske zadruge 10.716 lir, nameščenci PTT 3494 lir, delavci in nameščenci podružnice splošne mešane zveze 5785 lir, delavci in nameščenci žage in tovarne Urbanič in Bač na Pivki 15.140 lir. Skupno darovano za fond za obnovo od vseh navedenih 1,031.893 lir, za pomoč stavkujočim v Trstu zbranega 266.013 lir. Na žagi Tomšič Viktor se je v prvih 12 delavnih dneh Titovega tekmovanja preseglo normo za 4,89%, z varčevanjem v odpadkih, katere se je prej delilo kot drva za kurjavo se je sedaj v navedenem času prodalo lokalni industriji in rudniku Raša 60 prostorninskih metrov obrezkov 129 q škorcev 97.50 q ostankov hlodov, in lupljenja V izkoriščanju hlodov smo dosegli pri oolnoiarmcniku pri prizmiranem lesu in komisijskih na ročilih in svežih hlodov čistega izdelka 80.92%, medtem ko so tračne žage. ki so žagale defektne (stare) hlode imele manjši procent 7asleduiemo še naproi proces izkoriščanja hlodov, da bomo odstotek odpadkov še zmanjšali V času od 16 do 30. junija smo obdržali produkcijo na prejšnji višini Odpadke smo izkoristili do maksimuma. Premogovniku Raša in tovarni lesovin-skih plošč (Fallersa) smo odpremili 52.099 kub. metrov Kamion od tovarne je prevozil material za obnovo v vrednosti 25.000 lir. Delavci in nameščenci so si zadali nalogo, udarniško zgraditi tovarniško kopalnico Premogovnik Snežnik tekmuje s tr-bovskimi rudarji, ter je že v maju dosegel celo vrsto uspehov. Tako fé rudniški učinek porastel za 16% v primeri z aprilom, potrošnja jamskega lesa s« je znižala od 0.05 m’ na tono v aprilu, na 0.04 m3 na tono v maju Potrošnja električne energije se je povišala v primeri z aprilom za 17%, kar' pa je pripisati uvedbi nove strojne ventilaci)« obrata Zarečica, s čimer so se poboljšali delovni pogoji, posebno v zdravstvenem pogledu. Število akordnih dnevnic napram celokupnemu številu izvršenih dnevnic je padlo od 25% v mesecu aprilu od 22% v mesecu maju z ozirom na izredne prilike odkopa premoga. Število napravljenih predlogov za poboljšanje dela znaša tri predloge. Na stenčas je bilo izleženih 13 člankov. Na časopisje je naročenih 34% delavcev. Za Rdeči križ je bilo napravljenih 27 dnin z vsoto 6316 lir. V mesecu juniju se je dvignila delovna disciplina pri prihajanju in odhajanju o pravem času na delo in z dela na 95 odstotkov. Proizvodni stroški so se znižali za 62%. Potrošnja jamskega lesa se je znižala napram potrošnji v aprilu za 4%. Potrošnja električne energije na tono se je znižala napram aprilu za 45%. Število naročnikov se je dvignilo na 54%. V nabavno in prodajno zadrugo se je vpisalo 21 članov (delavcev). V sindikatu je organiziranih 100%. Redno plačujejo članarino 100%. Politična vzgoja rudarjev se vrši dvakrat mesečno. Učinek politične vzgoje je 90%. V juniju je bilo izleženih na stenčas 16 člankov. V juniju se je ustanovil pevski zbor z 28 pevci. Okraj Herpelje-Kozina. Delavci in nameščenci Okrajnega NOO so dne 1. 6. v 76 urah očistili vrt približno 600 m’. Dne 8. 6. je 22 delavcev in nameščencev Okrajnega NOO napravilo 88 ur pri obdelavi polja v Odoljni. Pleli in osipali so krompir. Obdelanega je bilo 900 m! polja. Dne 10. 6. se je udeležilo dela 19 delavcev in nameščencev Okr. NOO, napravili so 95 ur pri osipanju krompirja. Dne 15. 6. se je udeležilo 21 delavcev in nameščencev Okr. NOO udarniškega dela in delalo 105 ur. Posekali so 122 dreves v gozdu, katere bodo rabili pri obnovi požganih hiš v vasi Tatre. Skupno je bilo torej napravljenih 364 ur. Posekanih in pripravljenih dreves za odvoz 122. Obdelanega 2100 m’ polja. Dne 29. junija je 21 nameščencev Okr. NOO šlo na udarniško delo, na cesto Kozina—Rodik. Skupno je bilo napravljenih 80 ur na cesti Kozina—Rodik, 130 pa pri pripravah telovadišča in drugih pripravah za fizkulturno prireditev. Dne 30 junija je bilo napravljenih 230 ur in sicer pri fizkultumi prireditvi v Herpc-Ijah. Dne 8. 7. t. 1. je 31 delavcev in nameščencev Okr. NOO razložilo iz vagona 80 m3 desk, katere so zložili na skladišče. Deske so namenjene za po-rušenc in požgane vasi. Napravljenih je bilo 122 ur. Dne 10. julija je 29 delavcev in nameščencev Okr NOO preneslo in zložilo 75 ms lesa na kolodvoru, napravili so 94 prostovoljnih ur. Okraj Postojna Obnovitvena zadruga okraja Ilirska Bistrica-Pregarje je napravila iz fonda za obnovo, delo. ki je 21krat več vredno nego je bil nakazan kredit Obnovitvena zadruga Tominije pa je napravila delo. ki je 13krat več vredno nego ie bil nakazan kredit. Na Pregarju bo pomnožitev vrednosti dela sedaj nekaj padla, ker imajo še nabaviti streho. F1ZKULTURA Kardeljeva statela v Tolminskem okraju. NOGOMETNO PRVENSTVO F. D. Postojna : F. D. Idrija 14 :0 (3:0) F. D. Ajdovščina : F. D. Tolmin 2:3 (1:2) V nedeljo 28. julija se je odigrala na igrališču v Ajdovščini nogometna tekma med F. D. Ajdovščino in F. D. Tolminom. Igra je bila ves čas napeta in borbena, saj se je igralo ža točke in odločalo o usodi finalista za slovensko ligo. Začetni udarec so imeli Ajdovci, ki so v 20. minuti dali prvi gol. Toda kmalu so Tolminci izenačili in po 38. minuti prešli že v vodstvo. V prvem polčasu se je poznalo, da so igrali Ajdovci brez najboljšega moža v napadu, ki je tako rekoč duša Ajdovcev. Zato ni bilo pri njih nobene povezave med obrambo in napadom in vse akcije so se jim tudi razbile ob obrambi Tolmina. V drugem polčasu so takoj v začetku Tolminci izvedli lepo akcijo in dosegli tretji gol, kar je domačine še bolj iznenadilo. Proti koncu igre so sicer Ajdovci zabili še en gol, to<(a pri tem rezultatu je tudi ostalo. Tolminci so proti koncu precej popustili, ker niso navajeni večjega igrišča. Tekmo je sodil tov. Gruden. / V Postojni se je odigrala prvenstvena tekma med F. D. Postojno in F. D. Idrijo, ki se je končala s katastrofalnim rezultatom za Idrijčane. Gledalec je imel vtis, da gleda tekmo med prvim in tretjim razredom. Postojnčani so pokazali lep tehničen nogomet in lepo igro, tako da se je marsikdo čudil, kako so igrali v Ajdovščini samo neodločeno. Edini dober mož Idrijčanov je bil vratar, ki ima tudi zaslugo, da niso doživeli še katastrofal-nejšega poraza. Sodnik je b:l tovariš Strehovc. Stanje tabele: 1. Postojna 3 2 0 1 20:2 5 (3) 2. Tolmin 3 2 1 0 10 :6 4 (3) 3. Ajdovščina 4 12 1 9:7 3 (2) 4. Idrija 2 0 2 0 0 :18 0 (4) V nedeljo dne 4. avgusta bo naslednji razpored prvenstvenih tekem: v Ajdovščini F. D. Ajdovščina : F. D. Idrija ob 17.30, sodnik Sardinšček; v Postojni F. D. Postojna : F. D. Tolmin ob 17. uri, sodnik Logar. , MLADINCI IN MLADINKE! Prioravliaimo se za iizhultarni zlet 24. in 25. avgusta v Ajdovščini Samo še 3 tedni nas ločijo od Velike manifestacije, od »Parade dela«, ki bo v Ajdovščini 24. in 25. avgusta 1946. Vsak mladinec in mladinka naj se dobro pripravi na ta veliki praznik dela in praznik mladosti, v vsaki hiši naj se razpravlja o tekmah in fizkulturnem zletu, razpravlja naj se o velikih primorskih igrah, ki se bodo vršile v teh dneh. Okraji naj tekmujejo med seboj, kdo bo poslal več fizkulturnikov na ta zlet, kateri okraj bo poslal več najboljših tekmovalcev na tekme, ki so razpisane. V teh dneh so dobila vsa fizkulturna društva, vse okrajne mladinske organizacije in okrajni fizkulturni referenti podrobna navodila za priprave za zlet in 'tekme, vse razpise, ki se tičejo tekem. Treba je takoj temeljito pristopiti k načrtu, izbirati tekmovalce in se pripravljati za tekmovanja, saj bomo imeli v teh dneh priliko pokazati svojo moč, naše znanje, ki ga bomo merili e fizkulturniki vse Julijske krajine in s fizkulturniki Federativne ljudske republike Jugoslavije. Naj ne bo v našem okrožju okraja, ki bi ne sodeloval po svoji zmožnosti v teh tekmah. Fizkulturni zlet v Ajdovščini in fiz-kulturne tekme morajo še bolj utrditi množično pot v fizkulturi — te »Primorske igre« morajo biti manifestacija dela in zmage! Moč fizkulture — moč naroda! RAZVOJ FIZKULTURNE ORGANIZACIJE V SLOVENSKEM PRIMORJU Če pogledamo razvoj mlade fizkul-(urne organizacije ter delo in uspehe na polju fizkulture, moramo ugotoviti in pribiti sledeča dejstva: Nova mlada fizkulturna organizacija je res l.i ud-, ska, brez vsakih fizkulturnih tradicij in brez starega priveska bivših fizkul-turnih organizacij, ki jih je fašizem takoj uničil, kar pa je bilo fašističnega, jC ljudstvo samo odvrgld in bojkotiralo vsako sodelovanje. Nova fizkulturna organizacija je vstala iz temeljev ruševin in iz mladine, ki se je borila v narodno-Osvolm-dilni vojski. Če k vsemu temu še prištejemo dejstva, da smo imeli bore malo fizkulturnili strokovnjakov in popolnoma nič fi/.kulturnega orodja in smrtnih prostorov ter telovadnic, da smo pričeli graditi iz nič, da nishio ničesar obnavljali, ker ni ničesar bilo. Če upoštevamo vsa ta našteta dejstva in težave, ki jih ima primorsko ljudstvo, ki je še danes na borbenih položajih, potem lahko s ponosom rečemo, da so bili naši uspehi res veliki. Tovarišica Marica Čeligoj je tekla v Bistriškem okraju. da smo v pogledu dela in razvoja na polju fizkulture res med prvimi. Poglejmo si, v čem so ti vspehi in kakšni so. Za nami je 7. april, množičen tek čez drn in strn, kateri je bil organiziran skoro v vsaki večji vasi in ki je otvoril tudi sezono dela na |>olju ‘fizkulture. Za nami je 1. maj, fizkulturni izlet in nastop v Trstu. Ta izlet, ki je bil obenem tudi borbeni izlet mladine Slovenskega Primorja, je dokazal, da gre mladina po pravi poti, da pojmuje res množično delo na polju fizkulture Saj je ni vasi, ki bi ne poslala mladinca ali mladinke na ta izlet, pa bodisi, da je nastopil ali pa bil samo v fizkulturni pairadi, ali pa gledalec. Koliko žrtev in truda je doprinesla mladina za ta izlet, naj navedem samo en primer. Kdo ne pozna grgarskega okraja, kjer ni avtomobilskih cest. kjer ni nobene železnice, kjer se vasi razprostirajo po uro in dve druga od druge in vendar so mladinci in mladinke nastopile na izletu v Trstu po številu 100. Omenim naj generalno vajo. ko so se zjutraj na Bajški planoti zbirali mladi fizkulturniki iz. vseh krajev okraja, s seboj nosili cule, v katerih so imeli hrano in telovadne kroje. Radost je žarela z obraza tej mladini, ko je korakala v sprevodu na te-, lovadišče, ki je bil majhen travnik pri cerkvi, šele pozno popoldne se je vračala ta mladina na svoje domove, noseč s seboj nov polet in nove cilje. Kako je bila organizirana Titova štafeta? 21. maj je bil zopet nov korak naprej. Ro vsem slovenskem Primorju so sc na progah zbrali mladinci in mladinke, noseč resolucije in pozdrave maršalu Titu. Po 10 km dolgih progah skozi trnovski gozd, kjer ni vasi, je šla štafeta in vsi so šli na proge peš. nekateri iz zelo oddaljenih vasi, tako da je bil primer, ko je prišel en mladinec na progo že ponoči iz 3 ure oddaljenega k ra ja. In prišel je fizkulturni dan 23. junij. nastop fizkulturnikov v Ljubljani. Kaj so predstavljali fizkulturniki in fizkulturnice v Ljubljani i/. Slovenskega Primorja, smo videli. Videli smo disciplino in točno izvajanje vaj ter skladnost pri .mladini, ki je šele včeraj pričela gojiti fi/kulturo, pri mla- dini, ki nima telovadnic in športnih prostorov, pri mladini, ki nima strokovnega kadra, ki pa ima voljo in požrtvovalnost, ki hoče in doseže. Julija meseca smo pa tudi postavili organizacijske temelje naši mladi fiz-kulturni organizaciji z ustanovitvijo okrožnega fizkulturnega odbora za Vzhodno Primorsko. Na tej delovni konferenci, kateri so prisostvovali predstavniki Zveze telesno - vzgojnih društev za Trst, predstavniki fizkulturnega goriškega okrožja in predstavnik fizkulturne Zveze Slovenije, smo pregledali svoje dosedanje delo in si začrtali pot za bodočnost. Ugotovili smo, da imamo 6 fizkulturnih društev, ki že dobro delujejo in so dosegla že marsikje lepe uspehe, da se po vaseh že ustanavljajo aktivi in da je zanimanje mladine za fizkulturo ogromno. Primanjkuje nam samo strokovnega kadra in fizkulturnega orodja. Uredili smo si že dve lepi športni igrišči in sicer v Tolminu — pri dijaškem domu in v Ajdovščini. Če pregledamo delo po okrajih, lahko z veseljem ugotovimo, da smo priredili izmed 8 okrajev 6 okrajnih fizkulturnih nastopov, ki so vsi odlično uspeli. Pričeli smo s prvenstvenim nogometnim tekmovanjem, ki nam bo prineslo nogometnega prvaka, ki bo verjetno F. D. Postojna. Poslali smo več tekmovalcev na motodirke v Slovenijo in 2 tekmovalca na državno moto prvenstvo v Beograd, kjer je eden zasedel 2. mesto. Kakšne so naše perspektive za bodočnost,? Pred nami je »Parada dela« fizkul-turni izlet in tekme v Ajdovščini dne 24. in 25. avgusta. Ta množična fizkulturna prireditev bo pokazala rezultate našega dela, pokazala bo naše uspehe ter obenem tudi pokazala napake, ki se morajo odpraviti v našem delu in smer, kako bomo to izboljšali. 24. in 25. avgust ne sme biti za nas samo pregled naših sil, ne smemo se zadovoljiti samo s povprečnim uspehom, to mora biti manifestacija vsega primorskega ljudstva, ki bo pokazalo uspehe svoje borbe in svojega dela. Ti dnevi so za nas »Primorske igre«, kakor so imeli stari Grki vsako leto športne igre. Pred nami je še mnogo organizacijskega dela in tudi tukaj smo začeli že z načrtnim delom. Da bomo lažje premostili vse težave in čim prej prišli tudi do zaželjenih športnih naprav, nam je okr. komitet KP podaril vsoto 100.000.— Lir, s katero bomo nabavili nekaj žog, mrež za odbojko, diskov krogel in drugega orodja, ki ga bomo potem razdelili med naše fizkulturne aktive, v naše vasi med kmečko mladino. Led je prebit, pri nas narašča armada fizkulturnikov, postavili smo temelje, na katere bomo gradili in prepričani smo, da bodo kaj kmalu naši Uspehi še večji, da bodo rasili iz dneva v dan, ko bo zginila stara italij.-jugoslovanska meja, ko bo cela Julijska Krajina priključena k FLR Jugoslaviji. • Gruden Maks. OSVESTILA Odsek za zdravstvo Pov. PNOO je 30. julija otvorilo dva protivenerična dispanzerja, ki bosta nudila brezplačen zdravniški pregled in brezplačno zdravljenje vsem spolno bolnim osebam brez vsake napotnice, samo da pridejo v ordi-nacijskih urah: za Postojno vsak torek in četrtek od 10 do 11 v ambulanti civilne bolnice v Postojni; za Ilirsko Bistrico vsak torek in petek ob 16 do 17 v ambulanti civilne bolnice v Trnovem — Ilirska Bistrica. Protituberkulozni dispanzer v Postojni, ki je moral zaradi popravila ròntgen-aparata za nekaj tednov prekiniti svoje delo, posluje zopet redno vsak četrtek od 9 do 11 v prostorih civilne bolnice pod vodstvom tov. dr. Žitka. Okrajna nabavljalna in prodajna zadruga v Postojni je pristopila k Dijaški matici kot ustanovni član z deležem 10.000 lir za obnovo pohištva. Posnemajte! Dijaški dom v Postojni sprejema prošnje za sprejem v dom najkasneje do 15 seotembra 1946. Tiskovine za prijavo se dobe v pisarni gimnazije dnevno od 10. do 12. ure. Izpolnjene prijave je oddati istotam. Prijave se dobe tudi pri vseh upravah dijaških domov. Tov. Zigman Helena, stanujoča v Postojni, Cankarjeva 7, je izgubila dne 17. maja 1946 osebno izkaznico na navedeno ime z rojstnim datumom 10. avg. 1879 v Erneju pri Postojni. — Osebna izkaznica se s tem proglaša za neveljavno. Škamperle Anton je izgubil dovolilo za prevoz za kamion št 1648, izdano od PPNOO Ajdovščina. — S tem preklicujemo veljavnost navedenega dovolila. .Izgubljeno je bilo dovolilo za vožnjo osebnega avtomobila (jeep) Uprave tehn. baz na oddelku za gradnje pri PPNOO z evidenčno tablico S P 1344. — S tem se preklicuje to dovolilo in se proglaša za neveljavno. Tov. Rjavec Jožefi, por. Ozebek, je bila vzeta v coni A osebna izkaznica s tek. št. 1382. Tovarišica Ozebek Jožefa je rojena 13. februarja 1886 in biva sedaj v Slapu-Ročah št. 50. — S tem preklicuje omenjeno izkaznico in jo proglaša za neveljavno. Tov. Omahen Jože, roj. 21. februarja 1913, je izgubil v nedeljo dne 27. julija denarnico z osebno izkaznico, nekaj denarja in dokumenti. Najditelja prosimo, naj dokumente vrne Narodni zaščiti v Postojni ali pa na naslov: Omahen Jože, Postojna, Jamska c. št. 9 Denar si lahko obdrži kot nagrado. — S tem preklicujemo veljavnost navedenih dokumentov in jih proglašamo za neveljavne. PRESKRBA Obroki živil za mesec avgust 1946 Za mesec avgust t. 1. se bodo delila potrošnikom Slovenskega Primorja cone B, na živilske nakaznice, sledeča živila: 1. Na osnovne živilske nakaznice: a) na vsak odrezek za kruh 375 g kruha ali 300 g moke, skupaj na vse odrezke 11,625 kg kruha ali 9,300 kg moke ali 10 kg žita; b) na odrezek za zakuho št, 1 do 20, skupaj 2 kg koruzne moke; c) na mesne odrezke 11 a, 11 b, Ilc, 11 d ali 31 a, 31 b, 31 c, 31 d, na vsak odrezek po 200 g svežega mesa; d) na odrezek za sladkor 150 g sladkorja; e) na vse odrezke za maščobo, skupaj 350 g masti ali olja; f) na odrezek za milo izdati količino, katera je na zalogi; g) na odrezek za sol ali na odrezka 12 a ali 22 a, 500 g soli. 2. Na dodatno nakaznico za dojenčke: a) na odrezek DOJ 114 — 500 g sladkorja; b) na odrezek DOJ 115 — 1500 g bele moke; c) na odrezek DOJ 116 — 1 kom. toletnega mila »Lux«. 3. Na dodatno nakaznico za otroke v drugem letu starosti: a) na odrezek OTR 124 — 500 g sladkorja; b) na odrezek OTR 125 — 1500 g bele moke; c) na odrezek OTR 126 — 1 kom. toaletnega mila »Lux«. 4. Na dodatno nakaznico za otroke od 3 do 7 let starosti: a) na odrezek OTR 134 — 350 g sladkorja; b) na odrezek OTR 135 — 10C0 g krušno moko’ c) na odrezek OTR 136 — 230 g pralnega mila. 5. Na dodatno nakaznico za noseče žene: a) na odrezek NOS ! — 500 g sladkorja; b) na odrezek NOS 2 — 350 g masti; c) na odrezek NOS 3 — 3000 g krušne moke. 6. Na dodatno nakaznico za lahke delavce: a) na odrezek dodatek L 50 — 300 g UNRRA masla; b) na odrezek dodatek L 60 — 4 kg krušne moke; c) na odrezek dodatek L 61 ■— 2 k0 koruzne moke; d) na odrezek dodatek L 62 — 250 ij sladkorja; e) na odrezek dodatek L 63 — surove kave. 7. Na dodatno nakaznico za težke delavce: a) na odrezek dodatek T 67 — 600» UNRRA masla; c b) na odrezek dodatek T 6 ali T t® — 6 kg krušne moke; c) na odrezek dodatek T 69 — 3 Kg koruzne moke; ‘ . d) na odrezek dodatek T 70 — 4008 sladkorja; e) na odrezek dodatek T 71 — 150, surove kave. 8. Na dodatno nakaznico za gozdarje. a) na odrezek gozdar 75 — L000 U UNRRA slanine (panceta); b) na odrezek gozdar 76 — 1,600 S UNRRA masla; c) na odrezek gozdar 77 — 24 k, koruzne moke; d) na odrezek gozdar 78 — 400 S sladkorja; e) na odrezek gozdar 70 — 100 g s°k' Vsi potrošniki so dolžni takoj Pre' notirati živilske nakaznice pri svoji drugi ali trgovcu. Zadruge in trgove' porežejo od predloženih nakaznic nar.?,’ čilnice ali 1 prijavne odrezke, ter j1 predložijo takoj ali najkasneje do ^ t. m. okrajnemu gospodarskemu odseK (trgovina in preskrba). Prepovedano je trgovcem ali zadnj' gam izdajati hrano -na že odrezane od' rezke. Vsak potrošiik mora predložit' pri prevzemu hrane živilsko nakaznic0' kjer se mu odvzame odrezek. Vsak P°' trošnik ali skupna družina je dolži"1 hraniti živilske nakaznice doma. Pr°” povedano je trgovcem ali zadrugam ist obdržati. Za krušno moko je smatrati pšenic no moko mešano s 25% koruzne mo»0 ali 10% soje, odnosno bela moka ®c šana s 33% koruzne moke ali 15% soie‘ Vsi potrošniki, ki prejemajo name5'0 kruha moko ali pšenico, so obvez"1 prevzeti pripadajočo količino soje, a slučaju, da potrošnik soje noče Pre’ vzeti, izgubi tudi ostale krušarice. Za prejem dodatne nakaznice gozdarje so upravičeni samo oni gozdfl^ delavci, ki so stalno zaposleni pri na črtni proizvodnji lesa ali drv. _ . _ V nedostatku toaletnega mila je lZ dati otrokom pralno milo. ODLOČBA O CENAH ZA KLAVNO ŽIVINO IN O CENAH ZA SVEŽE MESO Oddelek za trgovino in preskrbo Poverjeništva PNOO za Slovensko Prinwfi6 določa v sporazumu z oddelkom za kmetijstvo naslednje cene za 1 kg žive tez" Vrsta Cena za 1 kg Odstotek živali Ocena žive teže klavnosti 1. vol la 60,— 51.77 2. vol Ib 57.50 49.70 3. vol 11 a 55— 47,50 4. vol II b 52.50 45.50 5. vol Ul a 50— 42.90 6. vol Ulb 47— 40.50 7. junec la 60— 52— S. junec Ha 55— 47.50 9. junec HI a 51— 44.— 10. telica Ib 57.50 50— 11. junec Hb 52.50 45.50 12. telica III b 46— 40— 13. krava la 52— 45— 14. krava Ib 49— 43— 15. krava Ha 47— 41 — 16, krava Hb 45— 39— 17. krava IH 42.50 37— 18. krava iv 38— pod 35.— 19. tele I 68— 60.50 20. tele 11 64.50 57— 21. tele m 60— 52— 22. ovce, koze i 45— 50— 23. ovce, koze n 38— 45— 24. ovce, koze m 30— 40— 25. jančki in kozlički i 65— 80— 26. jančki in kozlički ii 57— 75— 27. jančki in kozlički m 52— 70— 28. prašiči i 100— 80— 29. prašiči h 90— 75.7— 30. prašiči m 80— 70— 31. konji i 65.— v četrtih 32. konji n 60.— v četrtih 33. konji m 55.— v četrtih Vse odkupne cehe veljajo za klavno živino, ki ni hranjena in napojena 12 u pred prodajo ter se razumejo Iranko najbližji živinski trg, oziroma franko klavn'0*' Odkupne cene za bike se določajo po razredih L, II., Ul. (a in b), ki s° odrejeni za odkup volov. Meso v četrtih se tehta brez ledvic in loja. Pri konjsk010 mesu se tehtajo četrti same, vsa priklada, razen kože se ne plača. Meso prisilnih zakolov se plačuje po kvaliteti od 100 do 110 lir za kilogr3"1 v četrtih, razen v primerih, ko določi živino zdravnik za prodajo na drob" nižjo ceno kot je določena v ceniku za meso in priklado št. 1. Koža se V kolikor se živina lahko stehta živa, se plača po odkupnih cenah, določc"^1 z odločbo z dne 24. 7. 1946 za odkup klavne živine. Taksa za zakol se pl"1'* na kraju zakola. ^ . la odločba stopi v veljavo za živali od 1. do 21. z dnem 26. 7. 1^' 1 od 22. do 33. pa z dnem objave, to je z dnem 1. 8. 1946. Odsek za cene Pov. PNOO za Slov. Primorje določa sledeče najvišje ccn za sveže meso in priklado: Goveje in telečje meso Priklada m drobovina: glava z mesom vampi goveja jetra, ledvica in srce telečja jetra, ledvica in srce jezik goveji in telečji pljuča, vime vranca noge Meso ovc in koz Meso jančkov in kozličkov Cena na debelo 1 kg 124,— 77,— 44.— 99,— 124,— 124,— 27.50 55.— 33.— 105— 115.— (v koži) Cena za potrošnik3 1 kg 136.— 85.— so- no.— , 136— 136— 30— 60— -36— 116— 128— Cene sc razumejo v prodaji na debelo in na drobno vključno vse jav»" dajatve, in sicer je prometni davek pri racionirancm mesu kakor tudi ncracio11.1' ranem vkalkuliran v ceni na debelo. Veljajo za vse ozemlje Slovenskega PrifflOf).. ter je razen eventuelnih krajevnih trošarin prepovedano prištevati kakršne k° pribitke. V prodaji na drobno ne sme odstotek kosti znašati nad 25 odstotkov. Cene stopijo v veljavo dne 3. avgusta 1946. Prekoračenje cen je kaznivo po uredbi o pobijanju nedovoljene špekulae') in gospodarske sabotaže. Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primor) Oddelek za trgovino in preskrbo. Odsek za cene. »Primorska borba« Izhaja tedensko « Ajdovščini. » Urejuje Albreht Roman.