VioTVt. Mrtvil innol-ota i/iiija in velja r Morien» br#* po^llj »nu nn ,tom «a t«* leto M jI. - ir. ,x pol IvU , . i ., - „ i Mrt Ivi» , .. iri) .
112.
Mariboru septembra !8G9.
Ofiinnlln: \
/.k navadno drvrflopn
n«to »e plifajc »j kr.,će иа niimn« ikrit Л kr. fe thk» Skrit 4 kr. če at ti«kд 3krat. reit plsmvnk« se pWn J«Jo po prostoru.
7.a vsuk tlivk j« pltf« i kolek (11«тр«1ј) 7» 3o k.
liokopim «e n« vr*f«jo, lopiet nuj «n Ll&Kovoljn" frnDkajojo.
Teot\i II.
"C
Telegram „Slov. Naroda."
P r g h 22. sept.
Dozdaj je i % kmetskih okrajev znano trideset volitev, aod so češki deklaranti onoglasno voljeni, 1/. osmih jev se še ne ve. Vspeli pa jc za Čehe gotov.
Pav-olcra-
0 rieziiačajnnsti nekaj.
Iz Ljubljane. [Izv. dop.]
Ur. Klim, c. kr. dvorui svetovalce dozdaj še ui mandatu položil, in hodi šo zmerom v deželni zbor kranjski! Vsled te v zgodovini partamontir-nega življenja ueponmjive predrznosti mu je poslal klub vseh narodnih kranjskih poslancev (21 po številu) nižo od besede do besedo navedeni poziv (auft'oi'dcrueg), da naj mandat položi. Ako nc ho ta poziv z železnimi plešami oklepanega dr. Cenetovega lira predrl, bodo so njegovi raznim članom narodnega kluba 1865., lSGfi. in I8G7. leta pisani listi javnosti predali, v kterih nekterib Cene med drugim tnko neusmiljeno po Beustu, po Giskri in po drugih veljakih novo liberalno ore mahu. da ga mora vlada prvi dan iz službo izpoditi, ako še kaj do svojega poštenja drži, — Dr. Cono se je poleg IMmnua v sedel, kteri ga sicer v „Tngblattu" zarad strankine discipline zagovarja, ali ob enem tako hladnokrvno in mrzlo gleda, in ravno tako ž njim občujo, da mu je na obrazu brati, da mu nič knj preveč ne, upa po starem pravilu : odpadnik odpadnika zaničuje. — Poziv se glasi:
Častiti gospod dr. Klun, e. k. dvorni svetovalec, sedaj v Ljubljani.
Vašo blagorodje!
Vi se boste spominjali, da sto po svoji prvi izvolitvi zn deželnega poslanca pristopili klubu večino kranjskega dež. zbora; da — ko jo imel klub kandidate za državne poslance postavljati, enoglasno se je sklenilo, da mora vsak kandidat s podano roko obljubiti, da se bo podvrgaval večini u.iäega državnega poslanstva, in da odloži poslanstvo, ako bi mu klub večine iložetnega zboru izrekel, da dn njega nima več zaupanja.
Vi se boste tudi spominjali, da sto kot. postavljen kandidat vse to obljubili, in vpričo v s o h k 1 u b o v i h udov s podano roko slo rosno potrdili.
Na podlagi te Vaše obljubo Vas je narodni volilni odbor po raz pustu deželnega zbora spet za kandidata postavil, ter sto bili vslod domoljubnega odstopa znnćajuili in nesebičnih mož v drugo v naš deželni iu potem, ko je bil klub z Vami vred onoglasno sklonil, da gori omenjena obljuba vežo ludi za to volitve, tudi v državni zbor izvoljeni.
Po enoglasnem sklepu našega kluba ste Vi, kakor drugi državni poslanci našo stranke, vstopili v državni zbor; ali v teta. ko so ti mislim
svojih volilcev zvesti ostali, koristi naše dežele in našega naroda, kolikor je bilo mogoče, kar nnjkrepkojo zastopali, ločili ste so Vi od njih in razodevali sto ponavljano z djanjem in besedo, da sto nastopili drugo od naše popolnoma različno pot.
Mi smo daleč od toga, dn bi hoteli, posebno narodnemu zastopniku, kratili svobodo, izrekati svojo misli, kakor ga jc koli volja; tudi pripuščamo \aši iiježiiočutrioati in Vašemu poznanju ustavno navade v državah, ki imajo že skozi stoletja potrjeno svobodnomislene ustave, razsoditi, ali ni moralna dolžnost narodnemu zastopniku, da svoj mandat nazaj položi v roko svojim voliloem, ako sklene novo, njihovim mislim nasprotno pot ubrati, posebno, ako se to zgodi, ko ob onem državno službo nastopi.
Ne tako moramo Vašemu razsodku prepustiti, kaj ima storiti pravi narodni zastopnik, ako sprejme skoraj enoglasno nezaupnico od svojih volilcev. Nasproti tomu smu pa z ozirom ua Vašo od začetka omenjeno dobrovoljno slovesno obljubo sebi in svoji deželi dolžni, da Vam jasno iu ne-dvomljivo izrečemo, da Vi nikakor več nimate zaupanja od klubu večine d e ž e 1 n e g u zbora,
Ko \ am to vsled enoglasnega sklepa s tem naznanjamo, pričakujemo, da svojo možko besedo dopolnite.
Od kluba večino kranjskega deželnega zbora.
V Ljubljani, |f), septembra 18(11).
Dr. J. Hleiweis, kluba predsednik.
Nemške namere.
Glasilo tiisk rn ■ Her listov ili vladnih nazorov, v zadnjih časih jako odkritosrčna „N. fr. Presse." v denašnjem listu joka, du jo Avstrija vsled vojne 1. 1800. izpatiuena iz nemške zveze. Zuknj, tu jo jasno iz toga-le stavka: „Čehovstvo in Slovenstvo, to pritliko grmovje v slovanskem logu (dieses krüppelgewUchs im stavischon Imine), ne bi tako v svoji rasti po konci norelo, ne bi tako predrzno glavo vzdigovalo, ko bi Češko in Kranjsko bili šo deželi nemške zvezo." Slovenci! Ali v očigled to izpovedi, ktera je odkritosrčna, ne bomo rekli, blagoslovljeno bodi !. 186(1., in blagoslovljena bitva pri Sadovi? Kajti kdo jo kriv, ako jo slovenstvo pritlik a vit, potlačena, nerazvita rast v slovanskem logu? Kdo drugi, kakor tisočletni nemški pritisk, ki je svoj mozeg dobival iz „rajhn", ter ni pustil, da bi se iiiln slovenska rast v slovanskem logu raze vela kakor zdaj hočemo, du bi se, in kakor bomo hoteli, dokler bo poslednji slovenski domoljub živ, iu dokler bo kot moralna zaslomba za nami stal ogromen zid Slovanstva. V zgodovini jo pravična previdnost. Ta jo raztrgala vez, ki ni imela nobeno naravne in človeško pravice vozuti nas tam, kamor po naravi ne spadamo. „Krippelgowiichs I" To očitanje od nemško strani nam Slovencem, je ravno tako surovo, kakor je surovo roganjo onega človeka, ki je svojega bližnjega v vodo vrgel, pa so mu potem posmebova'
Narodopisne «like ie življenja natega naroda.
V. 7, e n i t e v. iUnlje,
Oženiti se jo lahko, pravi pregovor, ali ženo gospodinjo dobiti, to je teiko. Če je žena kriva slabemu zakonskemu življenju, jej poinilovnje de: tabo si se omožitn, tvoj mož pa 6o slabše oženil.
Vsaka deklica si želi v zakonski stan priti. Jaz si dek.lico misliti ne 'norem, ki si tega no hi želela; in dnsirnvno so maraiktera sramuje, te želje očitno in javno izreči, vendar 60 noter pod tiederoem tim glasneje ruzodevajo. Nobena misel no izpolnuje dokličji miselni obseg tnko popolnoma, kakor ravno misel na ženitov. Ta misel je tista, ki dokličjo domislijo v imjveči plamen '«piriti more, Meni bo noben berač, noben revež tako v srce noter no smili. Ukor deklica, ki si vse mogoče prizadeva dobili moža, pa ga vendar ne "we dobiti. Mlada je, poštena je. delavna je, pridna Je, zna gospodinjiti, ta! celo lepa je, in zares vredna moža, pa — ker nima dote, ostane samica "taiica vse svoje žive dni. Svet, ki le na doto, pa na doto in nn nič drugega ^S« nu doto gleda, jo v tem pogledu zares zelo grd, zelo apafien. Kjer Факс jezika nima" tam denes o ženitvi šc govora ni! Kaj ljubečo srce ni hulidota? Kaj žuljav dlan ni tudi dota? Kaj poštenje iu dober glas nista '"di dota? Kaj varčnost ni tudi dota? Svet pravi da link! ter lo to zn llu(l> i i» a, kar se v goldinarjih zbrojiti da. Naj bi pa dotoluvei nikdar poza-Mli pregovora, ki pravi: ženina dota pri vratih notri, pri vseh oknih pa ven.
Na Hrvaškem, kjer ljudje še v zadrugah žive, je v tem pogledu za '"■«lasne deklice dobro, kujti nobena nevesta nima dote, k večemu malo ™bco, na Hrvaškem tedaj dota ne daje nobeni deklici pred drugimi prednosti.
Kdo bi dekletom zomcril, fie bi rade žo naprej vedelo, ali se bodo
kdaj možilo? od ktero strani bo prišel ženin? kdo bo, in kakšen bo? — Več vraž je, po kterih so baje to moro seznati. Če dan pred sv. Andrejem deklica nn tešče tri pšenična zrna pozoblje, in potem tisti celi dan nič noje, prikaže 3p jej bajo tisto noč bodoči ženin v sanjah. Sploh do sv. Andreja ženske mnugo drže. Pregovor pravi: sv. Andraž ženski pajdaš. Poleg sv. Andreja jn še „sv, Anton ženski patron", Druga vraža, da se bodoči žeritn prikaže jo ta-le: deklica mora na hadnji ali sveti večer naga hišo zmetati in zme-tuvša jo skozi srednjo okno pogledati. Če jej je kakšen namenjen, ga ho videla pri oknu stati Lahko mogoče' Sosedov sin so jo morebiti pod okno prikradel, radovednost go jo gnala tje, in zaljubil so jo v i.ago zmetajoeo deklico. Opot druga vraža je ta-le: žužek, ki mu vzhodnji Slovenci pravijo Polenica. na Koroškem vražoj, ua Kranjskem božja kravica in božji volek (frauenkafcr, mnrienküfer, sonuenkufer) si dene deklica nn roko, iu mod tem ko žužek od prsta na prst lazi isknjo si mestico, iz kterega bi laglje odletel, momlja ona: „Poloiiica, Polonieu! pokaži mi moža". Na ktero stran potem odleti, od tistega vetra bodo bajo suuboki prišli. Ta vraža jo tudi pri Srbih po/natin. Pri njih se žužek zove Mara (Marija) uli babo (Vukov rečnik). — Oli Sotli je posebno uinti božja v Dobovi kot možduriteljca na glasu in v časti. Ona baje r.idu usliši dekličje prošnje, če pridejo iz skrušeuoga, goreče molečega iu čistega deviškega sren. Padla deklica zastonj prosi, če hoče deklica zvedeti, nI jo mati božja njo prošnjo uslišala, mora iti pred cirkvo, pa tam trikrat z glavo v staro lipo butniti. Čo na te tri butajo pade kak list iz lipe, je to znamenje, da je mati božja prošnjo uslišala, in deklica gre vsa vesela doinu, dasiravno jo butanja glava boli. Jaz te lipa nisem videl, pa čul som šaljivca , ki jo pripovedoval, da je lipino deblo okrog na okoli zelo obutano, in da jo že malo listja na njem. Kna deklica je baje žo več let v lipo butala, pa nikoli ni bila tako srečna, kn bi se jej bilo znamenja padajočega lista prikazalo. Na zadnje jej jo bilo žo predolgo čakanja, razsrdila se je, ui pikro iu žaljivo dejala: Mati božja Dobovna, daj mi moža z dobrega, diugač so boni sit , . bala! Al jo jeua grožnja kuj pomagala, no vem. —- Enakih vraž jo dosta v našem narodu,
Kaj pomeni očitanje, d« smo Slovenci pohaMjfnn, zatrta rsst v slovanskem logu, ako ne pomeni to, da nismo ie na oni stopinji umik«, knkor Iii morali biti, da priprosl Slovenec ni tako podate n кикиг kak drug.<mdec. Pa /aka| je to? Ker je Aistrija poprej skrbel« bolj za tlačene Slezvik-Holsianjče, nego za Slovence. Ker je Avstrija poprej po naših šolah bul,j skrbela za nemštvo, kakor za poduk slovenskega ljudstva, za napredek slovenskega naroda. —
Omenjeni liat dalje pravi, da Nemci no bndo nikdar nehali misliti, kako se zveza z drugo Nemčijo zopet ponovi. Potem tacem je jasuo, da tndi hote „pritlikovo rast" slovenstva zopet kediij v staro zvezo spraviti. In to moramo mi avstrijski Slovauje, posebno pa mi Slovenci, poslednja strain, zmerom pred očmi imeti. To nain bodi vodilo, kadar bomo iskali zaveznikov, kader bomo zavezali se za pribodnjost. Hvalimo lingi, da je nesrečna zveza pretrgana in delajmo po svojej moči na to, da se tudi poslednji sled zveze izbriše. — „Nemec, kteri bi hotel zvezo vseh Nemcev v Avstriji popustiti, bi se kakor snetnjav ud od nemškega telesa ločil," upije „N. fr, Pr." In mi Slovenci so temu nasproti ne bomo navadili upiti: „Slovenec, kteri ni zn zvezo vseh Slovencev, za zvezo vseli Slovanov, jo nevreden Slovenec, nevreden Slovan." Ako pri vsnkem narodu velja, da „Svoj k BVojim" sili, da vsacega k njegovemu rodu srce vleče, kako dolgo vsak Slovenec ne bo So pravi Slovenec in Slovan '!
Iz tacih izjavov novin, ktere hodijo po poduke k zdnnji vladi, učimo se lehko marsikaj. Tu je izrečno povedano, da so avstrijski Nemci nnjprvo Nemci, potem ša le Avstrijci. Škodujemo torej nii sami sebi, ako ravno tako ne rečemo, kaj smo najprvo, in po tem delamo. Saj tudi mi nismo sami v „slovenskem logu" — in bogme! ko hi bili, potem Iii morali obupati in udati se, komur bi se ljubilo nas narodno uničiti. — lato tako se učimo lebko, da bo duh nemških ljudi, kteri enako govore, našemu narodnemu razvoju vselej sovražen. Torej je zustonj pričakovati koncesij v imenu člove-čanstva, v imenu narodne svobode. Kolikor si bomo v zvezi s sorodnjaki z moralno silo pridobili, toliko bomo imeli. Ravno zato hvalimo sklep kranjskega dol zbora, letos z večo odločnostjo naše pravične tirjatve ponovil.
tu z nem govoru in naposled podučen vsede. Njegovega nasveta ne podpira živ človek v zbornici, ker nihče ne ve, kaj bi prav za prav rad imel. Poslanec Konrad dalje poroča o kompetenciji županov in okrajnih poglavarjev pri cestah in o policijskem redu na cestah. Določeno je bilo, dn kdor udeležencev pri cestnem delu in udeleževanji ni s tem zadovoljen, kar župan sodi, ima pravico pritožiti se pri c. k. okrajnem glavarstvu. O cestni policiji pa bode v prihodnji seji govor.
zbor kranjski
Prebere in potrdi
IL deželnih zliorov.
Deželni zbor «tajeiikt
V 6. seji 20. sept. je bil poslancu iz okraja Slovenji Gradec, g. Raku dovoljen lOdneven odpust, Poslanec Braudstetter iuterpelira, kako je to, da so učenci deželne kmetijske šole z duvoljenjem vodniitva podpisnvali zaupne adreso na papeža, kar se mu zdi demnstracija zoper ustavo t. j. zoper zakonske, šolske in medverske postave. Vpraša, ali je deželni zbor pri volji, ustavljati se enačim agitacijam, ako bi se ponavljale, ter ako jih ho$e zabraniti, ker so ustanovite šole oddaljene ali celč naravno nasprotno. Deželni poglavar obljubi odgovoriti v prihodnji seji. Poslanec Buol podpira svoj predlog, naj so dovoljenja za imenje krčem in goatilnic ne dajo brez preudarka, in s številkami dokazuje kako su vsled novo postave od I. 1809 krčme po številu narastle To so mu zdi, da podpira javno nenravnost in dela kvar splošnemu blagostanju; ni mogoče, da bi so krčme imele pod nadzorstvom. Krčem naj bi so le toliko dovolilo, k likor jih jo treba. — Ta nasvet Buolov se izroči občinskemu zboru v preudarek.
Poslanec dr. Konrad sporoča v imenu cestnega odbora in nasvetuje naj vsak okraj, ki hočo imeti cesto do železnice, nosi eno tretjino stroškov, dežela pa dve tretjini. — V generalni delmti so udeleži med druzimi Seidl. Vidi se, da celo stvari ne ume, torej gu poslanci poduče iu on so po km-
Deielnl
Četrta seja 20. sept. Prebere in potrdi se zapisnik poslednje врје. Prvoseduik naznani dopis finančnega ministra, ki objavlja deželnemu odboru , da doide skoraj ljubljanski glavni blagajnici znesek 700.000 gold, v državljan: obligacijah na ime kranjskega domesti kalnega zaklada, kteri znesek plača vlada kot pogojeni donesek odškodovanja za inkamerirani deželni fond. Prvoseduik omenja zaslug bivšega drželnega odbornika g. Strahls in kranjskih državnih poslancev, kterim tudi deželni zbor izreka svojo zahvalo, in poslanci se vzdignejo v znainnje tega iz sedežev.
Ur. To man nazuanja z dopisom, da hoče položiti svoj 'mandat kot državni poslanec.
Pri prvi točki dnevnega reda, postava o spravljanji posiljencev v ljubljansko delalnico. ktero je žo lansko leto sklonil deželni zbor, ki pa ni dobila nujvišegu potrjenja zarad nekterih določb v §ij. 2 in 10 (prav za prav 11) in ktero tedaj deželni odbor zopet predlaga v pretres , prime besedo g. dr. Zarni k: Akoravno sem še novinec v sedanjem deželnem zboru, sem se vendar že od 1. 18G0, ko se je začelo ustavno življenje v Avstriji, pečal z raz-vojom avetrijunskega parlamentarizma in bodem tedaj brez strahu se lotil svoje poslanske naloge, ne glede ni na desno ni na levo.
Čuditi se mora vsak, da celo taka malenkost, kakor ta postava, ui pridobila potrjenja, knkor tudi ni bila potrjena postava o sreduih šolah in [postava o premembi feudalnega volilnega reda. kterega je kotel postaviti deželni zlior na pravo liberalno, to je demokratično stalo. Ako bi se enaka postava za potepuhe snovala tam kje v Sudanu ali v nebeškem kitajskem cesarstvu ali pa v Patagoniji za črne, rumene in rudeče pohajače, ne bi mogla biti dosti drugačna, nego je naša (Voselost med poslušalci). Iu vendar je vhida ni potrdila, akopram ni nia čisto nič političuo-nevarnega v sebi potrdila je ni ravno zato, kersoje sklenili Slovenci. (Dobro med poslušalci.) Tega vendar ne bo nihče mislil, da se bodo vsled te postave marali posiljenci učiti ruskega jezika, ali da bodo nosili taborsko medalje in skozi okna morali na vso pretego Živijo vpiti? (Vesolost med poslušalci.) Ker ima posilan delalnica namen poboljševati in ne kaznovati, spada ona v področje I deželnega zbora ne pa v zakonodavstvu državnega zbora. Omenjena postava je vsa enaka že potrjenej postavi, ktero je sklenil deželni zbor dunajski, če pa mi Slovenci sklepamo kaj enscega, se ve da je potem kaj druzega: „Ja Bauer das ist was anderes I Prvoseduik g. Wurzbach protestuje zoper tako kritikovanje pravic vladnih. — Dr. Zarnik se ne da motiti in nadaljuje: Tukaj ne bomo vladi ве uklanjali in prezirali koristi dežele in volilcev, tudi upamo, da pride kmalu vlada, ki nam bodo morala biti bolj prijazna, če še občekoristnih postav za lumpaci-vaga-butido ue moremo sklepati, čemu pa potem sedimo v deželnem in v državnem zboru. Po tem takem ne bomo nič dosegli. Ali hočemo zopet kakšno konjedirsko postavo sklepati, kukor je lani zahtevala vlada? (Smeli med poslušalci.) Kako malo so briga vlada za nas, nam že to kaže , da še paragrafi, ki so bili nevšečni, niso bili prav navedeni. Konečno predlaga govornik, da se postava potrdi, Vludin zastopnik pl. Konrad ugovarja in omeni, da glavni vzrok, da ni bila potrjena postava, je ta, da segavzakono-dalstvo državnega zbora, iu nasprotuje policijsko-kazeuskemu zakonu. Dr. To m an nasprotuje ugovoru, da bi segala ta postava v policijski ali v kak
Narodna pesem pravi, da hčeri daleč "d doma proč („v deveto deželo") oddajati ni dobro, kajti tak zakon je navadno nesrečen. Pregovor pravi: blizo se ženiti, daleč so botriti. Za sina je lahko nevesto zbirati, al težko je s hčerjo na snuboko čakati. Pregovor pravi: sina ženi kedarhočeš, hčer moži, kedar moreš. O ošabni deklici pa , ki dolgo izmed fantov izbira se reče: tako dolgo bo izbirala, ka bo nazadnje za sam zbirek prijela In to se je že mnrsikteri ošabni in preširni pripetilo
Prva lastnost, ki se od dekleta umožiti se hotečega zahteva, je ta, da zna kruh peči. Ktera kruha peči ne zna, ta naj ne misli nu možitev.
Kjer naš narod še v familjskih zadruguh živi, kakor na Hrvaškem, tam večidel stnriši sami za svoje otroke snubijo, zaroko dclnjo, in ženitvaiije vstanovijo. Otroci o tom , kar se o njih osodi snuje in kuje, večidel nič no vudo, pa so tudi ne prašajo al hote, al no bote, kajti o tem nimaio nič določevati, ampak vdati se morajo v to, kar so stariši med seboj dukončali. Jaz rečem otroci, kajti nič nenavadnega ni, da ima nevesta še lo 12, žouin pa 14 let, tako da je celo dvojbeno, ali vesta, kaj jo dvojni spol al ne? Al vesta od kod deca pridejo, al le šo verjameta, da jih voda priueso. Mislimo si, da je proščenjc al veliki cerkveni shod; sveta se jo od vseh strani polno aešlo; po poldne so vso krčme polne; junjci in krmci godišnjaki se pečejo; pije se, poje se, plešo so, na tambure, na gosle in bajs so svira, srca se ogrejejo , poprej nepoznani se začnejo rokovati, celovati, objemovati iu bratiti; poznanstvo, prijateljstvo, pobratiuibtvo je eklopljetio, in v večo potrditev vsega tega so za otroko juroki store. Čez pol leta potem je pa poroka. CuBili se pa tudi zgolj zavol|i> tega ženitev v hiši naredi, da imajo vkočeni zadružani liuko veselo v predpustu. Pri sosedih na lovo iu desno imajo pire, pa si ga hočejo bogoie tuili onguvi narediti. Pu zakaj lie In I Leto je bilo rodno, žete* in mlatev jo končana, žittiice so polne, pipe mokre, med svislami visi dosta slanine, samo „tituluSu" jc treba za veselje zn dobro voljo, in ta tituluš se nuido v ženitvil Časih jo pa treba pnstirico pri hiši, ki bo goske in purico pasla, domače anušice ne zmagajo vsega posla-, iukuče gazila so pobrini, da za sinka nevestino naidc. Nevesta pase puro na livadi,
mladoženja pa svinje v žiru, iu časih še po dve leti po poroki, dasiravno sta [tod isto streho, ne živita drug z drugim kakor se v zakonu živi.
Tako je tam, kjer so še zadruge. Drugod pa, kjer se je socialno življenje našega naroda že bolj zapadno-evropskim nazorom vdalo, kjer vsaka fatnilija za sebe živi, se fant in deklica brez vmesvtikar.jn starišev najdeta. sjMzuata in zaljubita, in še le potem , ko sta med seboj ža zvezo storila iu srčno zadevo poravnula, pridejo nju stariši, ki stvar do prod oltar iloženejo, v sodelulnost.
Spoznanje naredita lani in dekle navadno na kakšnem sejmu, al № kakšnem cerkvenem shodu. Fant pelje dekle k medičarju, ter ga z medico napaja, kajti na medico so uaše dekleta kakor ose; po poldne gresta v v krčmo, kjer jo muzika in ples, in tukaj se mora fant znati s svojim dekletom po bahati, z deuarjum ne srna škrten biti, ampak tudi druge ua svo| račun napajati. Za „sejem" kupi fant dekletu, nI lecetasto srce, al pa, kar jo še bolj navadno, svilen robec „drage barve" (rudeč al žoll), časih tudi srebern prstan z dvema srcema, čo se pa hoče posebno skazati, celo zla' prstan, ki mora imeti „rudeče oko" (rudeč kamen.)
Slučaji, ka etariši za sina nevesto, za hčer ženina izbirajo, so sicer tudi še narajmnjo, pa lo bolj poredko. Sploh se svobodni volji sina «h hčeri no vstavljajo, k večini da svetujejo al odsvetujejo, navadno pa de: kakor si buš sani postljal al postljala, tako boš pa ležala.
Prvi ženitvanski posel je snubitev nI prosite v. Ponemčoui Slovenci pravijo: „bitteln." Navadno gre fantov očo sam „v snuboke" vzemši ,selmj še kakega drugega postojanega, poštenega, zgovornega moža. mož jo starešina,*) al s pridevkom, s kterim so navadno kliče „oče starešina-Čo pa fantov oče sam ueče iti snubit, naprosi zu to kakega strijca, al ujca, al soseda, al drugega kakega prijatelja. Časih gro в snuboki tudi fant poleg, toda redkeje. Bog obvaruj človeka za smiboka najeti, ki ni dobrega
*) Stnrešiim pri Murki: der (lieiacmeiiter, dor boehzeitdirektor, Janežić in imam dor hochzeilviter, vnk pa das oberhanpt Цвг familio, pri Srljiti^®
matovski starešina imenujo „nUri svat."
kazenski zakon, kor noben sodnik no smo zapirati človeka, ki jo kaj zakrivil. Namen delalnice je. potepuhe k d c 1 u prisiliti in jih poboljšati, /nkaj nam vlad« nc pove, kako hočemo postavo sklepati, ko jo ona sama jidalft delslnico. Ca ne vemo, kaj hočemo prenarediti, dobili bomo postavo nazaj, kakor smo jih dobili toliko luni sklenjenih. Sporofevalec odbora dr. Costa bere naj viäo nnredbo, po kterej se je odreklo postavi po-trjenje, in dokaže, da je vladni zastopnik drugače govoril nego to, ker se paragrafi, ki so bili krivi, dn se ni predložila postava v potrjenje, no vjemnjo. To je očiten doknz, da se na dotičnem mestu ni dosti brigalo sa vso postavo. Proti potrjenju ni nobeno ovire , kakor k vefemu kaka nmlenkost v besedah. Vedno se trdi, dn nam ie deoomborska lista . a razširila pravice, skušnja pa drugače uči.
Po ugovoru -vladtnega zastopnik« so seja po predlogu dr. Tomana za 10 minut preneha , potem se postav« z majhnimi spremembami potidi. Prošnja občine Velika dolina, naj oetano pri okrajni sodniji ua Krškem, so izroči po predlogu g, Zagorca postavnemu odseku, ker so se izrazilo tudi nasprotne misli. Občina Leskovce prosi, da so dovoli 5l*/le°/a priktnda k direktnim davkom za napravo novega pokopališča in drugo občinsko po trebe. Predlog dežolneca odbora, nnj so to dovoli, se potrdi in potem seja konio.
Politični razgled.
ne ve, prikazal, prišel z
Da Bous t potuje, je gotovo; kod in kje pa, to se nekteri trdijo, da se jim je tu, oni da se jim jo ob istem času tam Torej ne manjka ugibanj, posebno ker hote nekteri vedeti, da jo ruskim knjezom Gorčakotitn iu z nekterimi jugonemškimi diplomati skup,
'Na Češkem so se volitve v kmetskih okrajih včeraj 22. t. m. vršile. Obe stranki, narodna in vladna , sta bili napeli vse sile, češko časopisUo se je poslednji čas pečalo skoro le z volitvami. Narodnjaki so šli v boj v zaupanji na izobraženi, zavedni in zreli svoj narod. Deklaranti so zmagali, to skoro lehlto rečemo, dn si nam pred končanim listom ne mogö poročila priti. To je misel celo pražkego dopisnika srditi „N. Fr. Pr." ki žo prej pove: ,,od vseh čisto čeških okrajev ne bo nobeden deklarant nam ustavozvestim tako dober, da bi propal. Vsak bo voljen, bo svojo izvolitev v žep uteknil in doma ostal". To so vo da vladni iščejo vzrokov tej svojej propalosti v vseh rečeh, samo v opoziciji češkega naroda ne. Celo vočina med Cehi živečih judov bo zn narodnjake glasovalo, kar njih časopisne sovernike nn Dtmaji posebno bode. (Glej telegram.) '
V G a I i š k c m zboru jo podpredsednik Rusin Lavnovski govori jnko pomirljivo. Poljaki so ta govor, kteri nasvetujc, naj se z Rusini pogodć, radostno sprejeli. Postavljen jo poseben odbor d..vetih, I,i bode pretreaovnl, kake rešiti narodnostno vprašanje. Želeti bi pač bilo, da hi Poljaki Rusinom enkrat začeli prnvičneji biti. Vendar ni posebno mnogo upanja. „Slovo" zahteva administrativno ločitev Rusinov in poeeben minski zbor — v kar Poljaki ue privolijo. — Smol ko v nasvet, zarad nnpošiljanja poslancev v državni zbor ae ni odboru izročil v preudarek. Proti Smolki je bilo 57,
Iz Lvov a so hrzovlja, dn ministerstvo nočo
j",
za-nj 54 glasov.
Iz Lvov a so hrzovlja, dn ministerstvo nočo deželnih volitev odložiti, temuč tirja, da se voli na podlogi postave kakor je, ne gledu, ali imajo vladni urnduiki večino glasov, ali neodvisni deželani.
Tržaški mestui kot deželni zbor bode glaeoval proti direktnim volitvam in sicer — kakor pravi „Citt" — zato, kor bi hil to samomor deželnih zborov na korist nemškega parlamentarizma.
\ Srbiji je imenovano r.ovo državno svetovalstvo devetih udov, Izmed prejSnjih svetovalcev vsled nove ustave razpnščenega prejšnjega sve-tovalstva jih jo ostalo šest. Na novo so bili naročeni; ministerZenić, srbski lastopnik v Bukarešta Mngasi novit, in deželni bibliotekar dr. Šufarik.
Bu kovinski deželni zbor jo letos jako hrupen. Romani in Rusini hote imeti, da se njih jeziku ne godi krivica na korist nemškega. Pa Zrthtevanje, naj so znpisu.k vodi v vseli treh jeziedi, rešilo je niinistcrstvo prav po aleksandcrsko s tem, da se bere zapisnik v nemškem jeziku. Ni čuda, da po tarcni ravnanji (tarnanje že iz Avstrije ven v Moldavijo gledajo, kakor jo eden romanskih poslancev sam rekel.
V roman s ko m senntii jo izrekel minister Kogolničano, daje poli-tikn Rnmanijo politika ncutralnosti, da Romanja zbira voj»ko za brambo n« ta to, da bi dežele pridobila. Svet j« žo vajen tacili zagotovil od vseh kotov.
Bavarska zbornica se jo sešla. Prvosednik in tajnika prve seje so bili udje klerikalno stranko.
Severni N n m c i imajo zdaj bade nsko vprašanje v razgovor« Skoro gotovo je, da se v badenski zbornici, ki se zdaj snide, nasvotuje naj Badensko pristopi k soveronemški zvezi. Ker imajo Pruaoljubi v tej'zbornici večino, bodo nasvet tudi obveljal. Prusija bodo gotovo vesolje iiiiola to novo pridobitev z obemn rokama prijeti. Ali kor bi bilo to zoper pražki mir, bodo gotovo Francoska zoper tako poveliCanje Prusijo z vso odločnostjo nogo stopila. Tega pa so Prusi zdaj menda šo boje. Da so iz tega lehko јнко resne reči izmotajo, razvidno jo iz poročila, da je parižka borsa zarad to novostiprecej ostrnSena.
Ofrancuskem cesarji Napoleoau sc zdaj že tri tedno zmerom poroča, da jo holjega in boljega zdravja. Ravno to vedno ponavljanje pa zbuja sum. da ni istinito. — V pomanjkanji politične snovi, preudnrja kedaj se bode sklical postavodajenzbor, karse v zvezo spravlja z ministersko krizo.
Na Španskem ni zdaj važnejega vprašanja mimo kubanskega, še celo o toni se toiiko ne govori, kdo bode Španski kralj. Prebivalstvo jo |ako razburjeno, in vidi so, kakor da bi se dežela celo vojsko z zedinjeuimi drža vami zarad zahodno-indijeke kolonijo ne bnla. Correspondanco Ilavas so piše iz Madridu; Nekoliko dni sem jo Špansko po sporočilih iz oukraj ntlantiškega morja jako razdraženo, ker se vidi, da je vlada zedinjenih držav trdne volje, neodvisnost otoka Kube pri poznati, Naslanjajo so na svojo pravico je španska vlada kabinetu v Vuiingtomi na znanje dala, da sa ne moro spušati v tako mišljenje, in ila so bode z orožjem vsakemu poskušanju, insurektivn pospeševati naproti stopila. Iz Pariza in Londona so je zvedelo, da je francoska in atigležka vlada voljan, Španijo s svojim svetom pri kabinetu vašingtonskem podpirati. Sicer pa jo poslanec zedinjenih držav v Madridu, videvši razburjenost španskega prebivalstva zarad tega, v Vaširg-ton po brzojavu poročil. Vsled vsega toga je, tako se pravi, prvosednik Grant jel mirneje misliti. Nevarnost, ki je v zadnjih dnoli bila tolika, jo tedaj jako zmanjšana in upati je, da bode vse dobro.
Žo slo vee egiptovski namestili kralj so vedno zanima politični svet. Za gotovo so pripoveduje, da pozivu svojega vrhovnega gospoda turškega sultana, ki ga jc v Carigrad ua odgovarjanje poklical, no bode pokoren. Sultan zahteva, dn na sme uauiestni kralj in njegov vazal nobenega posojila brez njegovega dovoljenja vzeti, vsako leto proračun državnih stroškov v potrjilo poslati, in no več vojakov imeti, kakor sn v Carigradu določi, t, j, zdaj 18.000, To kralju ni po godi.
glasa, kajti to bi dekletiue stariše žalilo, in snubitev bi slabi vspeh imela. V St. Vrazovih spisih sem nckđe bral, dn eo v starih časih snuboki ua belili konjih na nevestin dom prijezdili. Snuboki, to se ve, da pražilo oblečeni, pridejo s kakšnim izgovorom v hišo, Navadno pravijo, da so kupci, da skupljevajo pitnno živino, žito in vino , ter prasajo , ila-li imajo kaj česa za prodati. Še lo po dolgih ovinkih in alegoričnih na zakonsko življenje namerjenih itipih dado spoznati, da so v celo drugih zadevah prišli. To navado, s kakšnim izmišljenim izgovorom v hišo priti, imajo sploh naši ljudje, ter za nepristojno drže, če se takoj s prvimi besedami reče, po kaj se jo prišlo,
Če so snuboki dobro spravili, t, j. če so dekličini stariši obljubili, Ja bodo „na oglede" prišli, je sem ter tj e navada, da snuboki dekletu Wo nekoliko v denarju kot „z a da t o k" ali „aro,"
Teden dni
zn devern, na fantov dom v oglede. Med tem so so žo na fantovem domu oglednike pripravljali. Hiša so jo zvunnj in znotraj pobelila, pod po izbi m j« opral, in kotje lepo snažno omeli, kajti pregovor pravi: pajčevina ]io hoteli ju slabo priporočilo za ženitvanjska pisma. Deklica, ki navadno pride ogledniki, je kolikor mogočo bogato oblečenn. Naj lepšo in nnj dražjo »pravo, ki jo ima, dene na se. čo jo od promožno hišo, pride v svili in ' zlatu. V snubokn in v oglede so gro lo v jutro al na večer, nikoli o poldne. Pri ogledih sc v pošte* jemlje: koliko oken ima kozolec, koliko jc platnu na belišči iu enake drugo gospodarstvene reči. Če jo oglednikom •po volji" se da „zadnja beseda" : da, — če jim pa ni po volji pa: nc. v Prvem slučaji so pri mali objedini določi dan „glihengo."
Na ta dan gro fant s svojimi stariši s starešino na dekličin dom; "4 raje ob mraku. Pri primerni večerji, pri ktori mora tudi dever poleg '"4 so obe stranki pogovorite in pogodite, koliko bo deklica dote imela, taka bo „bala," iu koliko bo nnsprot fant dekletu kot „juternjo" zapisati Na temelji dogovorjenih vstanoviteb se potem „ženitno pismo" naredili du. Navadno so pri toj priložnosti tudi že dan poroke ustanovi.
Meniogrede naj šo to omenim, da v Istri in tudi v hrvaškem primorji na dobi najstarejši ein kmetijo, kakor je drugod sploh navada, ampak najmlajši ostnno „na ognijšči" in so šo-le onda nženi, kedur so žo vsi dragi bratje in sestro od hišo proč.
Kedar jo že vse do čistega dognauo, se fant in deklica zaročita. „Zaroki" so tako-lo store. Tri jedini, ki sc „zaročnica" iinenujo, sežeta ii fant in deklica v desni roki ; čez njuni sklopljeni roki vlijc dekličin oča po dolgem in po čez knpieo vina, ter reče: tačas so razločita drug od drugega, kedar se bo to zdaj razlito vino pobralo. V imo boga očeta, boga sina, in boga svetega duha! Amen. — V nekih krajih ae zaroki store šo-lo v fnrovžu, kedar se v oklice zapisuje. Pri zaro-kib morata biti starešina in dever pričujoča. Od sili mal so reče, da je do.........................	klica „v zarokih," ali čo je od fanta prstan dobila, da je „pod prstanom."
potem gredo dekletmi starim m še kak drug moz, k,je potem ^^ ];i su	no nlise prsta]lov Prstnn lm deUMini roki je
znamenja, da jo v zarokih, al vsaj da ima spoznanje s kakim fantom. Zaroki ao posebno v primorskih krajih visoko čislajo skor enako poroki, Za velik greh so štejo, če ena ali druga stranka od storjenih zarokov odstopi, in slovesno storjeno zavezo razveže. Deklica od zarokov odstopivša mora zuročencu vse stroške, ki jih jo zavolj nje imel, povrniti. Med zaroki io poroko preide časih dalj časa, un Hrvaškem ludi po več let, posebno če so bili zaroki med otroci storjeni. Znročena deklica daruje svojega zaročenca na božič s kolačem, ua veliko noč s pogačo, ou jej pa ob enem lotu pode „dobro roko" t. j. da jej nekoliko v denarji. Prvega maja prinese jej on zeleno hrastovo vejo, ktero ona v znamenje, da jej je mila in draga in da jo visoko ceni, s svilenimi tračici, в cvetjem in z jabelknmi okiti. Dokler je deklica v zarokih, so ue pristuje za njo, da bi ltamgod sama šlo, ampak vsak čas lu'ira v družtvi kakšne žo bolj prilttno ženske iti. V primorskih krajih nabira v zarokih stoječa deklica okoli bližnje žlahte dobrovoljne pri-aesko za balo.	(Dalje prih.)