Cl&fi o učlielfstvu, šoli, prosveti in JJJV —1 Iz Slovenčevega uvodnika: »Vedno smo stali na stališču, da se kot povračilo krivice ne sme delati nova krivica.« (»Slovenec« 13. IX.) —1 Premeščenega učiteljstva poimenski seznam prinaša »Politika« od 13. t. m. Iz tega seznama je razvidno, da je bilo te dni premeščenih: Banovine po prošnji po služb. potrcbi vardarska banovina 32 12 drinska banovina 36 17 zetska banovina 25 16 dunavska banovina 48 12 moravska banovina 11 0 vrbaska banovina 34 11 savska banovina 95 . 13 primorska banovina 36 * 3 dravska banovina 184 43 —1 Gorenjska zahteva kmetijsko šolo. Tozadeven članek prinaša list »Na mejah« z dne 15. IX. —1 Premestitve, napredovanja in imenovanja profesorjev. Predsednik glavne uprave profesorskega društva je izjavil na sestanku v Ljubljani, da bo napredovalo 100 profesorjev, nastavljenih bo okoli 200 suplentov, od teh 30 v Sloveniji. Premestitev iz političnih razlogov ne bo. (»Slovenec« 14. IX.) —1 800 avstrijskih učiteljev je končalo te dni tečaj za predvojaško vzgojo na Dunaju in bodo takoj začeli organizirati pripravljalno vojaško vzgojo v avstrijskih osnovnih šolah, in to na najširši podlagi. (»Slovenski dom« 14. IX.) —1 Na mariborskih osnovnih šolah se je vpisalo letos 2145 učencev, in sicer 1060 dečkov in 1085 deklic. (»Slovenec« 12. IX.) —1 Na Koroškem so našteli 1. 1910. še 26.700 Slovencev, 1. 1923. — 37.226 in 1. 1934. samo še 26.700. (»Slovenec« 12. IX.) —1 V ljubljanski gluhonemnici, ki je bila sezidana za 50 otrok, jih je že 111. Letos bodo morali zopet mnogo prošenj za sprejem odbiti, ker ni prostora. (»Slovenec« 12. IX.) —1 Kmetje in srednja šola. »Kmetijski list« od 9. IX. piše: Vrata naših šol se odpirajo. Naloga kmetskega pokreta je, poskrbcti da vstopi v najkrajšem času skozi ta vrata čim več kmetskih sinov. Drugače sami podaljšujemo obupni položaj slovenskega podeželja. —1 Anketo o šoli prinaša 9. štev. »Zene in doma«. Odgovori staršev na anketo soglašajo v tem, da so otroci preobremenjeni in da se morajo preveč učiti. Nov učni načrt naj bi bil dobro premišljen. Načrti naj bi se ne menjavali prepogosto. Uvede naj se zakon o stalnosti profesorjev in učiteljev. —1 Preosnova višjih pedagoških šol. Pe- dagoške šole se razdele v 3 odseke, in sicer v odsek za pripravo učiteljev meščanskih šol, v odsek za pripravo učiteljev šol za pohabljeno deco in v odsek za pripravo šolskih nadzornikov. V vsakem odseku traja pouk 2 leti. Kot slušatelji se sprejmejo kandidati po natečaju. —1 Nemška knjiga o koroških Slovencih. Theodor Veiter je izdal knjigo »Die slovenische Volksgruppe in Karnten«, kjer priznava, da so se Slovencem doslej godile krivice in se še godijo. Nemško šolstvo, da je pospeševalo germanizacijo. Avtor priznava, da sploh ni nobene prave slovenske šole na Koroškem in da koroška vlada ni dovoljevala privatnih šol in da ni nastavila po vojni nobenega slovenskega učitelja. (Po »Slovencu« od 10. IX.) —1 Iz glavne skupščine CMD v Mariboru: Podružnic je 111 z 10.000 člani. Za Božič je foilo obdarovanih 76 šol na meji. Dohodki 627.130,03 Din, stroški 608.817,94 Din. Imovina ob koncu 1. 1935. je znašala 3,050.484,11 Din. Ustanovljen je bil fond »Kočevski dinar«, namenjen za posebno narodno obrambno delo na Kočevskem. (»Jutro« 9. IX.) —1 Vprašanje učnih moči še ni urejeno kot še nikdar ob začetku šolskega leta. Tako še niso rešene razne nastavitve, premestitve, dodelitve, ki so največja ovira za reden pouk, pa tudi za uspeh ob koncu leta. Dokler naša prosvetna uprava ne bo dosegla tega, da bi mogla preko dvemesečnih počitnic urcditi osebne in upravne zadeve na svojem področju, tako dolgo ne bomo smeli govoriti o redu, ki naj vlada zlasti v prosveti. Tako pravi uvodnik »Slovenca« od 10. IX. V nadaljnjem se zavzema za popravo krivic, ki da so jih izvršili prejšnji rcžimi in šele potem za čisto depolitizacijo prosvetne politike, ki da je nujno potrebna za vestno in redno delo šolnikov. —1 Iz skupščine Narodne odbrane: Osrednji odbor se je dotaknil tudi vprašanja nedavnih premestitev, ki so tako težko zadele našc nacionalno učiteljstvo. (»Jutro« 7. IX.) —1 Ljudske šole v oskrbi banovine. Službcne novine od 10. IX. objavljajo uredbo o vzdrževanju ljudskih šol, po kateri se prenaša vzdrževanje teh šol od občin na banovine. Tudi učiteljske stanarine bo plačevala banovina. Uredba je stopila v veljavo z 10. IX. —1 Pri Sv. Antonu na Pohorju je bil 30. avgusta slovesno otvorjen novi razred narodne šole. Požrtvovalni Antončani so sami darovali ves razredni inventar. (»Jutro« od 5. IX.) —1 Novo moderno šolsko poslopje so blagoslovili 1. IX. v Dobu. (»Jutro« 6. IX.) —1 Ob otvoritvi nove šole sv. Cirila in Metoda v Gradišču prinaša daljši uvodnik »Mariborski večernik« od 5. IX. —1 Na zborovanju kočevskih Nemcev je padla izjava: Mi pa ostanemo Kočevarji in kot taki bomo dali svoje otroke v nemško šolo! F. Kordeš s Koroškega pa je napisal v listu »Wiener Neueste Nachrichten«: »Mi nismo Slovenci, ampak »vindišarji«, mi nočemo nobene slovenske šole in slovenskega nadzornika!« (Po »Pohodu« od 4. IX.) —1 »Stalnost sodnikov bo še bolj povzdignila spoštovanje do njih in do sodstva« piše »Slovenec« od 3. IX. v svojem uvodniku. Za učiteljstvo seveda to ne velja. —1 Občni zbor Slomškove družbe na Brezjah se je vršil dne 27. VIII. Po »Slovencu« od 29. VIII. posnemamo: Občnega zbora se je udeležilo nad 60 tovarišev. Strokovni učitelj Teuerschuh iz Šoštanja je predaval o smernicah našega prosvetnega delovanja. V debato so posegli: Golobič, dekan Fatur, ravnatelj Pečjak, Schubertova, Horn, Hladnik, Čibejeva, Hafnerjeva, Skubic, Silvestcr, Ko priva, Grad in Iglič. Poročal je tudi tov. Petruni kot predsednik mariborskega krožka. Ref. Erjavec pa je dajal kratka pojasnila. —1 »Naša šola« je Slovenčev uvodnik od 15. IX. Tu stoji med drugim: Učenci čutijo, da jih šola ne ljubi. Učitelju ni učenje poklic, ampak vsakdanji kruh. Šola je nostal urad, ki se je vrinil med staršc ki učence in ki dolo ča, kako naj učenci pišejo, kako naj eitajo itd. — urad, ki ga vodi uradnik in ki se za razlikovanje od drugih imenuje učitelj. Šola mora biti ljudska ustanova. Ljudstvo je verno. Kako vplrva na starše, ko jim povedo otroci, da učitelj med molitvijo v šoli stoji pri oknu s prekrižanimi rokami na hrbtu in prezirljivo gleda po vasi. Ako se take stvari nekaznovano dogajajo, bo šola na glasu kot ustanova, ki hoče vzgojiti zahrbtno drugačen rod, 'rod, ki naj prczira to, kar je bilo prejšnjemu rodu sveto. V novejšem času služi šola tudj za pravo komunistično propagando. Boljšo šolo more izvesti mlajši rod učiteljev, iki bo imel drufiačno vzgojo kot oni po vojni sem. Na u.iteljiščih raste obraz nove šo'e, ki naj izuči in vz^oji dtabrih učiteliev. —1 Pavšalno denuncianstvo proti učiteljstvu in profesorjem. »Slovenec« št. 211 a od 15. sept. 1936 piše v uvodniku »Naša šola« sledečc: »V novejšem času šola večkrat služi tudi za pravo komunistično propagando, saj jo spreten učitelj ali profesor lahko podtakne pod vsako stran od vseh stopenj odobrene učne knjige.« —1 Štetje let bivših učiteljev na šolah CMD s strani naših drž. oblastev stoji zelo neugodno. Ponemčevalci naše dece uživajo od naše države polne pokojnine, so torej nagrajeni, idealisti pa so od svoje narodne države kaznovani. (Mariborski večernik 12. IX.) —1 Prekmursko šolstvo. Pod tem naslovom prinaša »Slov. narod« od 14. IX. daljši članek, ki govori o težavah obmejnega solstva, o tujerodnih mogotcih, ki ovirajo razvoj slovenskega šolstva, prasi bansko upravo, da bi zavzela napram obmejnemu šolsfvu izjemno stališče in naj bi sama gradila in odpirala novc šole. Slovenskemu učiteljstvu tu pa na) bi priznala za njegovo težavno delo posebno nagrado.