GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI EMO CELJE LETO XXIX - ŠT. 5. - 31. MARCA 1979 Celje - skladišče D-Per ___ 214/1979 1119791041,5 Poslovanje v prvih dveh mesecih V prvih dveh mesecih letošnjega leta zopet nismo uresničili predvidene proizvodnje in prodaje, pa tudi ne planiranega dohodka. S podatki o doseženem dohodku za. prva dva meseca še ne razpolagamo, vendar po pokazateljih izhaja, da le-ta ne bo dosežen. V planu za leto 1979 smo že upoštevali nove predvidene cene materialov, ki pa že v dveh mesecih niso bile dosežene, razen pri nekaterih vrstah materiala. V mesecu februarju smo dosegli višje prodajne cene pri emajliranih izdelkih in sanitarijah. Pregled proizvodnje in prodaje za prva dva meseca: v 000 din TOZD Proizvodnja Prodaja gosp. plan izvršitev indeks gosp. plan izvršitev indeks Frite 12.823 13.076 102 13.656 14.004 103 Posoda 127.408 109.137 86 90.839 86.348 95 Radiatorji 22.873 21.834 95 21.547 20.990 97 Kotli 21.613 20.712 96 40.354 37.134 92 Odpreski 18.900 15.640 83 21.988 17.524 80 Orodjarna 7.999 6.783 85 7.999 6.803 85 Kontejnerji 29.974 21.646 72 29.538 25.899 88 TOBI 50.409 43.211 86 37.814 34.557 91 Vzdrževanje 6.352 6.514 103 6.352 6.514 103 ERC 2.244 2.341 104 2.244 2.327 104 SKUPAJ: 300.595 260.894 87 272.331 252.100 93 Iz prikazanih podatkov sledi, da je le TOZD Frite in TOZD Vzdrževanje od proizvodnih TOZD dosegel plan proizvodnje. Za nedoseganje plana proizvodnje v glavnem vsi TOZD navajajo premajhno število zaposlenih in pomanjkanje materiala. To je prav gotovo res, vendar je zato potrebno vsa področja aktivirati (priprava proizvodnje, organizacija in planiranje po delovnih skupinah); vse to pa tako moramo opraviti, čehočemo izvesti nagrajevanje po delovnih skupinah. Doseganje prodaje po TOZD je sicer boljše, najslabše izkazuje TOZD Odpreski. Tudi rezultati doseganja proizvodnje in prodaje v mesecu marcu niso bistveno boljši od prvih dveh mesecev. Tako je proizvodnja dosežena v prvih dveh tednih 80 %, prodaja pa 86 %. Pri doseženih podatkih izhaja bojazen, da je ogrožen letni plan in zato je potrebno zamujeno nadoknaditi. Obetajoči plan Tako kot že nekaj let nazaj, sprejemamo plane z zamudo, čeprav vemo, da bi morali biti letni plani za posamezno TOZD in celotno DO EMO sprejeti že pred začetkom novega leta. No, bodi kakorkoli tako je letos in nič drugače. Sicer pa, če plan sprejmemo, ga moramo tudi skrbno izvrševati kot umni gospodarji, kot resnični samoupravljalci. TOZD tovarna kontejnerjev, ki nikakor ne more zlesti iz izgube predvideva za tekoče leto dobro pripravljen plan. V njem so tudi nakazani konkretni ukrepi, ki jih morajo storiti, če hočejo vendarle enkrat po tolikih letih doseči vsaj nekoliko boljši gospodarski u-speh. Oglejmo si kratek izvleček plana TOZD kontejnerjev za tekoče leto in nekatere ukrepe, ki so zanimivi, kajti po njih sodeč so se dela oprijeli dokaj pogumno. Sestavni del plana za leto 1979 so tudi UKREPI za IZVAJANJE, ki morajo biti izvršeni oziroma izvajani, da bo predviden rezultat tudi dosežen, oziroma v pozitivnem smislu presežen. Ob upoštevanju dokaj neugodne situacije je potrebna maksimalna angažiranost TOZD, posameznih strokovnih služb v TOZD in posameznikov, prav tako tudi vseh strokovnih služb v DSSS, ki s svojo dejavnostjo vplivajo na rezultate poslovanja TOZD tovarna EMOKONTEJNER. Z ukrepi se opredeljuje tudi o-sebna odgovornost posameznih nosilcev nalog, tj. posameznikov in služb s sankcijami in stimulacijo na dosežene rezultate. Sistem za stimuliranje oziroma sankcije sicer ni izdelan, vendar bo sproti oblikovan in tudi izvajan. Zaposleni v TOZD bodo s participacijo na dohodku oziroma čistem dohodku za OD stimulirani, dočim bo za strokovne službe v DSSS njihova participacija odvisna od njihovega vpliva na rezultate poslovanja. Vpliv posameznih strokovnih služb v DSSS oz. TOZD na rezultate poslovanja TOZD EMOKONTEJNER bo tekoče zasledovan in v primeru pozitivnega ali negativnega rezultata tudi strokovno utemeljen. Organi upravljanja TOZD bodo z analizo vpliva strokovnih služb na rezultate poslovanja sproti obveščeni, da bodo lahko sprejeli stališča in ustrezne ukrepe. TOZD EMOKONTEJNER sam kljub dobremu sodelovanju z Razvojnim centrom, brez ustreznega sodelovanja ostalih strokovnih služb DSSS in TOZD ne more dovolj učinkovito sanirati vseh vnaprej predvidenih proizvodnih, organizacijskih in ekonomskih vprašanj. UKREPI 1. Razvojni center vključi svoje strokovne sodelavce operativno pri izvajanju programa za leto 1979. 2. Uvajati stimulativno nagrajevanje v TOZD EMO KONTEJNER. 3. Vse strokovne službe izven TOZD bodo dosledno izvajale naloge, vezane na realizacijo plana. 4. Za realizacijo ciljev, postavljenih s planom, vzpostaviti zaostren odnos do izvajanja nalog — vse delo podrediti nalogam. V ta namen bodo naloge definirane mesečno, imenovani nosilci nalog in uveden kontrolni sistem za izvajanje nalog. (Nadaljevanje na 2. strani) Se o zaključnem računu str. 2 Kakovost družbene prehrane str. 3 Pomembnost kovinsko predelovalne industrije str. 4 Človek naj ne bo nikoli sam str. 5 Program dela sindikalne organizacije TOZD tovarna radiatorjev str. 6 Izotopi niso nevarni str. 7 OSREDNJA KNJ. CELJE (Nadaljevanje s 1. strani) POSEBNI UKREPI — Vse delavce TOZD EMO-KONTEJNER se opozarja na čim boljšo izkoriščenost delovnega časa. Le-to bomo dosegli z večjo zavzetostjo posameznikov in z naslednjimi ukrepi: — Striktno kontroliranje prihoda na delo (ob 6. uri in 14. uri) odhoda z dela (ob 14. in 22. uri) zadolženi vodje služb TOZD EMOKONTEJNER. — Odsotnost na delovne sobote ni sprejemljiva, odsotnost lahko odobrava le direktor TOZD Emo-kontejner, zahteva mora biti dostavljena vsaj 2 dni prej (zadolženi vodje služb). — Vsi vodstveni delavci TOZD Emokontejner so odgovorni, da sankcionirajo vsako namerno nedelavnost, tako da se oseba opozori, po potrebi pa tudi odstrani z dela in prijavi disciplinski komisiji. — Na pripravo proizvodnje se posebej apelira kot službo, ki planira oskrbo proizvodnje, da stori vse potrebno, da bo stalni-kontakt med TOZD EMOKONTEJNER, domačo nabavo in uvozom doprinesel boljšemu informiranju in obvladovanje težav nabave. — Operativna priprava mora pri planiranju upoštevati zahtevo po zmanjšanju zalog, obenem pa prispevati svoj delež pri čim hitrejši realizaciji ustreznega skladiščenja. MMMtMMMNMNNM Izkoristimo smotrno naš delovni čas — Dopusti morajo biti planirani tako, da je na delovnem mestu vodstveni delavec ali njegov namestnik. Isto velja za vsa o-stala ključna delovna mesta v TOZD EMOKONTEJNER (zadolženi vodje služb). Ob eventualnem nezipolnjeva-nju planskih obveznosti (vzrok v TOZD EMOKONTEJNER), bo TOZD EMOKONTEJNER p0 potrebi delala tudi ob prostih sobotah in v III. izmeni. — Vse delavce TOZD EMOKONTEJNER se opozarja na največ j e možno varčevanje z materialom, kajti tudi to je eden izmed ukrepov izboljšanja trenutne težavne situacije. — Na vse delavce TOZD EMOKONTEJNER se apelira k čim boljšemu sprovajanju vseh del in nalog (tudi tistih, ki niso v opisu del in nalog, ki jih posameznik naj opravlja). — Na DSSS in TOZD vzdrževanje se zahteva, da sprovedejo svoje planske obveznosti do TOZD EMOKONTEJNER, kajti rokovnem sprovajanju le-teh je tudi eden izmed garantov uspešnosti TOZD Emokontejner. Razumljivo je, da je tu prikazan le delček plana, naloge pa so velike in jih je treba z vso resnostjo in odgovornostjo izvršiti. Sicer pa so sestavljalci plana na koncu dodali naslednji zaključek: Na osnovi dosedanjega sodelovanja in poglobljene priprave plana za leto 1979 vodstvo temeljne organizacije EMOKONTEJNER in temeljne organizacije Ekonomsko in organizacijsko svetovanje — Razvojni center Celje ugotavljata, da je možno s skrajnimi skupnimi strokovnimi in poslovnimi napori zagotoviti vsaj minimalno pozitivno poslovanje temeljne organizacije Emokontejner v letu 1979. Pogoj za uresničitev te odgovorne naloge je dosledno izvajanje obširno opredeljenih nalog plana Emokontejner ter odgovorno sodelovanje obeh strokovnih ekip. Le v odgovornem sodelovanju, vzajemnem prevzemanju ri-zika in prepletenem delovanju je iskati edino alternativo za dosego ambiciozno opredeljenih ciljev. Se o zakjučnem računu Pravimo, da je letošnje leto za delovno organizacijo jubilejno leto, ker je dosegla častitljivo starost 85 let. Bogata je njena zgodovina, ki so jo ustvarili njeni prejšnji in sedanji delavci. Jubilejno leto pa bo najlepše le, če bomo storili vse, da dosežemo svoj cilj, da bo zaključni račun lepši kot ga kaže spodnja tabela za leto 1978. Bliža se konec prvega četrtletja in razprava o našem gospodarjenju mora biti na podlagi jasnih pokazateljev stvarna in odločna. Ne smemo dopuščati, da bi se ponavljalo to, da zanemarjamo napake in jih namesto, da bi jih odpravili, še več nakopičimo, kar nas pripelje do tako nezaželene »izgube«. UGOTOVITEV IN RAZPOREDITEV DOHODKA ELEMENTI Izvršitev 1977 Plan 1978 Izvršitev 1978 Indeks 3:1 3:2 0 1 2 3 4 5 I. UGOTOVITEV DOHODKA 1. CELOTNI PRIHODEK 1,409.270 1,771.901 1,727.839 123 93 Material in storitve 739.998 1,044.987 1,056.708 143 101 Amortiz. po predp. stop. 120.998 48.786 47.872 40 98 Nab. vred. trg. blaga 81.090 39.198 94.049 116 240 Izredni izdatki 6.058 — 2.814 46 — 2. PORAB. SREDSTVA 948.134 1,132.971 1,201.443 127 106 3. DOHODEK 461.136 638.930 526.396 114 82 II. RAZPOREDITEV DOHODKA 1. Del dohodka za DSSS 72.789 75.572 72.015 00 95 2. Vkalk. davki in prisp. 21.248 24.302 ' 19.779 93 81 3. Vkalk. drugi del doh. 33.202 33.292 53.624 162 161 4. Amortiz. nad predp. stop. 6.892 8.381 5.732 83 68 5. Davki in prisp. iz doh. 14.342 34.956 20.242 141 58 6. CISTI DOHODEK 312.663 462.427 355.004 114 77 III. RAZPOREDITEV ČISTEGA DOHODKA 1. Del CD za OD 262.482 342.273 325.088 124 95 2. Del ČD za stan. izgr. 16.168 23.895 22.473 139 94 3. Ostanek za sklade 34.013 96.259 23.S35 — — 4. Izguba — — 21.463 — — Izkoriščenost delovnega časa Razprava o zaključnem računu po vseh TOZD je načela tudi to vprašanje, ki zadeva vsakega zaposlenega v DO EMO. Izkoriščenost delovnega časa. Tabela kot priloga zaključnega računa nam pove, da razpolagamo s tako dragocenim delovnim časom dokaj različno. To kar je nujno, kot so odmori, dopusti in temu podobno, mora biti, drugače pa je s tistimi izgubljenimi urami med delovnim časom, ki jih najbrž nimamo zajetih. Izkoristimo torej čimbolj smotrno naš delovni čas v korist sebi in skupnosti. VLECI KABEL, VLECI, SAJ SI TI KBI7 ZA IZGUBO! Elementi IZVRŠ. 1977 Struk. IZVRŠ. 1978 Struk. Ind. 1. Opravljene ure 5.963.666 70,3 6,114.330 69,9 103 2. Nadure 278.901 3,3 306.096 3,5 110 3. Neopravljene ure 1,854.748 21,9 1,868.241 21,3 101 Od tega: — odmor 393.714 4,6 401.726 4,6 102 . — drž. prazniki 275.144 3,2 255.188 2,9 93 ' — redni letni dopust 644.735 7,6 683.983 7,8 106 — izredni plač. dop. 33.674 0,4 29.923 0,3 89 — hranarina dc 30 dni 468.877 5,5 462.371 5,3 99 — ostali plač. izost. 38.604 0,5 35.050 0,4 91 4. Neopravlj. ure za katere prejme delavec nadom. OD iz sred. zdr. zav. — hranarina nad 30 dni 357.163 4,2 430.234 • 4,9 120 5. Neopravlj. ure za katere ni nadomestila OD 27.469 0,3 37.216 0,4 136 SKUPNO ŠTEVILO UR: 8,481.947 100,0 8,756.217 100,0 103 -----------------------:--- 3 Kakovost družbene prehrane Hrana, dobra, zdrava in čista je delovnemu človeku potrebna pred vsem ostalim, kajti od pravilne prehrane je odvisno njegovo zdravje in delovna sposobnost. Doslej vemo, da je bilo z našo hrano (malico) večkrat kaj narobe. Upajmo, da se bodo razmere v novi jedilnici izboljšale. Oglejmo si, kaj menijo oziroma kaj so ugotovili delavci centra za socialno medicino in higieno, ko so v celjskih objektih družbene prehrane pregledali tehnično opremljenost centrov, kvaliteto hrane in snažnost v preteklem letu. Sanitarno-tehnična opremljenost Izvršili so sistematsko kontrolo v 15 obratih družbene prehrane v OZD in TOZD in 22 javnih obratih DP (gostilne, restavracije), ki pripravljajo hrano za redne abonente in kolektive. V 17 obratih (6 + 11), tj. 45 % od skupno 37 pregledanih, so u-gotovili sanitarno-tehnične pomanjkljivosti, ki otežujejo vzdrževanje ustreznega higienskega režima pri ravnanju z živili in hrano. Med pomanjkljivosti štejejo neustrezno funkcionalnost prostorov (nečisti delni ločen od čistega), neustrezno funkcionalnost opreme ter pribora (pomanjkljiva oprema, neustrezna oprema, neustrezni pribor), zaradi česar je oteženo dnevno čiščenje in razkuževanje. Kljub temu opažajo izboljšanje sanitarno tehničnih pogojev v ca. 50% obratih, kjer so predlagali sanacijo. V preostalih sanitarno obdelanih obratih je sanacija predvidena in planirana, izvršitev pa je pogojena z razpoložljivimi sredstvi. KVALITETA HRANE Sistematski zdravstveni nadzor nad kvaliteto hrane so izvršili v 17 obratih družbene prehrane v OZD in TOZD ter v 22 obratih javne družbene prehrane, kjer se hranijo občani, oziroma se pripravlja hrana za delovne kolektive. Skupno je odvzeto v laboratorijsko preiskavo zaradi preizkusa kalorične in biološke vrednosti 39 vzorcev hrane. Ugotovili so, da 15 vzorcev ali 38 % pregledanih ne ustreza normativom o kalorični vrednosti hrane in da 32 vzorcev ali 82 % pregledanih ne ustreza biološki vrednosti hrane. Pripravljanje hrane še ni prilagojeno fiziološkim potrebam delavcev glede na vrsto dela. Delavci pri težkem delu dobivajo e-nake obroke kot delavci pri lažjih opravilih. Eni torej dobivajo premalo, drugi preveč kalorij, za cboje pa tak način prehrane ni pravilen. Opažajo ugodno izboljšanje kalorične vrednosti hrane, predvsem v obratih družbene prehrane v OZD in TOZD. Tudi v javnih obratih družbene prehrane je opaziti premik k izboljšanju kalorične vrednosti obrokov v dejstvu, da je odstopanje od optimalne vrednosti čedalje manjše. Še vedno pa je zelo neugodna biološka vrednost vzorcev. Pri večini vzorcev opažajo, da predstavljajo glavnino kalorij v obroku maščobe in kruh, deficitarne pa so beljakovine in presna hrana, ki predstavlja vir vitaminov in mineralnih snovi. Verjet- vo biološke vrednosti obrokov v obratih družbene prehrane viso-no ima največji vpliv na sesta-ka cena osnovnih živil, bogatih na beljakovinah in zamudna priprava presnih živil, zato pričakovanega izboljšanja ni opaziti kljub opozorilom. Biološko kvaliteto obrokov ocenjujejo kot neustrezno, čeravno odstopanja od optimalnih normativov niso tako velika, da bi lahko povzročala zdravstvene posledice. Kalorična vrednost in biološka kvaliteta sta v obrokih hrane iz javnih obratov za ca. 10 % slabši. Kalorična vrednost obrokov v OZD in TOZD pa je bila zadovoljiva, včasih celo prevelika. V sistematskem nadzoru zdravju škodljivih ali oporečnih obrokov hrane niso ugotovili. ČISTOČA Sistematsko nadzorstvo snažnosti so izvršili v 39 obratih družbene prehrane. Preizkus so izvršili z odvzemom vzorcev brisov površin opreme in pribora v kuhinjah in jedilnicah ter rok osebja. Od skupno 132 brisov površin opreme in pribora zasluži oceno nesnažno 75 vzorcev ali 56 % vseh preiskanih. Od skupno 54 brisov rok delavcev v kuhinji je kot nesnažnih ocenjenih 37 ali 68 % vseh preiskanih. Skupna ocena je »nesnažno«. Opažajo stagnacijo snažnosti, kljub temu da so delavcem na voljo ustrezna delovna obleka, čistila in razkužila in da je večina absolvirala tečaj iz poznavanja osnovnih pojmov higiene. Mnenja so, da je stanje posledica občasne preobremenjenosti delavcev, slabe organizacije dela in predvsem v nefunkcionalni o-premljenosti prostorov. V sistematskem nadzoru snažnosti patogenih mikroorganizmov, ki bi bili lahko povzročitelji nalezljivih bolezni, niso ugotovili. Obvezni periodični zdravniški pregledi zaposlenih delavcev pa se redno izvajajo. ZDRAVSTVENA OGROŽENOST V letu 1978 so evidentirali, u-gotovili in raziskali dva primera masovne zastrupitve s hrano iz obratov družbene prehrane, kontaminiranih s patogenimi mikroorganizmi. V delovnem kolektivu, ki pripravljene tople obroke dovaža iz ' zunanjega obrata družbene prehrane, je obolelo 63 delavcev. Povzročitelj je nedeteminirani soj staphylokoka. Klinična slika je kazala lažjo obliko prizadetosti, vendar je 30 obolelih iskalo zdravniško pomoč in je evidenti- rano skupno ca. 60 dni izostanka od dela. Vsi so ozdraveli brez posledic. Zaradi uživanja hrane v javnem obratu DP je prijavljenih in obdelanih 10 obolenj, od tega 5 zaposlenih delavcev. Štirje so i-skali zdravniško pomoč, od- katerih so trije hospitalizirani. Vsi so ozdraveli brez posledic. Obolenje je povzročilo 147 izostankov od dela in 42 dni zdravljenja v bolnici. Neprijavljenih obolenj pa je bilo več. Ugotovili so povzročitelja obolenja — salmonello enteritidis in kot najverjetnejši vir okužbe, nepravilno pripravljeno kurje meso. ZAKLJUČEK Na splošno ugotavljajo izboljšanje higienskih pogojev in ka- Sklepl poslovnega odbora IO DS DO vzame na znanje poročilo plansko analitske službe o izvršeni proizvodnji in prodaji za DO EMO za mesec januar in februar. Indeks za celotno DO je v mesecu januarju 87 %, v mesecu februarju 93 %. Zadolžuje se vodstvo delovne organizacije, da za prvo trimesečje predlaga konkretne ukrepe za tiste TOZD, ki ne bodo dosegle planiranih rezultatov v proizvodnji in prodaji. 2. IO DS DO ocenjuje, da plan TOZD EMOKONTEJNER za leto 1979 in ukrepi za izvajanje tega plana dajejo pozitivne rezultate v primerjavi s preteklimi leti, zato ga predlaga samoupravnim organom TOZD EMOKONTEJNER v potrditev. 3. IO DS DO se strinja s predlogom začasnega urejanja ekonomskih odnosov med TOZD EMOKONTEJNER in Razvojnim centrom — TOZD Ekonomika. 4. IO DS DO potrjuje program športno rekreativne dejavnosti lorične vrednosti obrokov. Stagnacija je vidna pri biološki vrednosti obrokov in poslabšanje v snažnosti prostorov. Glavni razlogi za neugodne ugotovitve so predvsem v pretirani težnji delovnih kolektivov, da bi bili obroki kalorično bogati in ceneni, negativnem stališču vodstev do sanitarno-tehničnih zahtev, ki so vezana s finančnimi sredstvi in nenazadnje v še nedorečenem zdravstvenem nadzoru, za katerega so zagotovljena le minimalna sredstva. Naša komisija bo poslej v najtesnejšem sodelovanju s Centrom za socialno medicino in higieno spremljala problematiko družbene prehrane. Osnovni cilj, ki ga bomo pri tem zasledovali pa je: ZAGOTOVITI USTREZNO DRUŽBENO PREHRANO! za leto 1979. Zahteva se, da komisije za rekreacijo in oddih po TOZD v najkrajšem času izdelajo lasten program športne rekreacije za vse delavce TOZD. V odobrenih sredstvih so tudi sredstva skupne porabe TOZD TOBI in se izločijo za rekreativno dejavnost te temeljne organizacije. 5. IO DS DO potrjuje program in potek obratovanja družbene prehrane. IO vzame v vednost, da imamo na razpolago samo eno vrsto jedilnika, vendar IO naroča splošni službi, da skrbi za vedno boljšo kvaliteto in izbiro prehrane. Izvršni odbor delavskega sveta DO je obravnaval specifikacijo stroškov tovarniškega avtobusa za leto 1978 in predlog cene za prevoženi km in sprejel naslednje sklepe: — Odobri se povišanje cene za 1 prevoženi km za tovarniški avtobus iz 7, 5 dina na 13 din. — Pri vožnjah, krajših od 150 kilometrov se zaračunavajo ure čakanja po 150 din, kar je izven rednega delovnega časa šoferja. — Nova cena za prevoženi km naj začne veljati z 20. 3. 1979. Z 20. 3. 1979 se naj začnejo zaračunavati tudi ure čakanja. Star pregovor pravi, da je čas zlato. Zavedaj se tega, da če ga na svojem delovnem mestu ne izkoristiš sebi in podjetju v dobro, boš škodoval sebi in celotni delovni skupnosti. Seja poslovnega odbora Na 22. seji poslovnega odbora EMO so obravnavali poslovanje vseh TOZD v mesecu januarju in februarju, ukrepe za izvajanje plana v TOZD tovarna kontejnerjev, program športne in rekreativne dejavnosti ter druge zadeve s področja gospodarstva DO EMO. Poslovni odbor je sprejel sklepe in stališča, ki jih v celoti objavljamo. UKREPI TOZD Tovarna kotlov za izboljšanje doseganja planskih obveznosti v letu 1979 Pomembnost kovinsko predelovalne industrije Zbor združenega dela je razpravljal o problemih razvoja kovinskopredelovalne industrije na celjskem območju. V tej razpravi so sodelovali tudi naši delegati. Strokovna služba (Ladislav Grdina) je pripravila stališče, o katerem so delegati pred sejo razpravljali in ga sprejeli. Sprejeto stališče, ki je bilo sporočeno zboru združenega dela na njegovi seji po naših delegatih zaradi zanimive vsebine v celoti objavljamo. V gradivu po 4. točki seje skupščine je iznešena problematika razvoja kovinsko predelovalne industrije v občini Celje. Iz pregleda gradiva ugotavljamo nekaj posameznih dejstev in ta so: 1. Kovinsko predelovalna industrija zavzema zelo pomembno mesto v Celjskem gospodarstvu, saj njen obseg zavzema preko 30 odstotkov gospodarskega obsega. 2. Ta panoga je zelo pomembna kot izvozni dejavnik in je udeležena s preko 20 °/o, od katerih pa obsega izvoz na konvertibilno področje skoraj 60 °/o. 3. Da je celjska kovinsko predelovalna industrija stara, zato je tudi odpis osnovnih sredstev velik in znaša okoli 80 %. 4. Ima sorazmerno na ostalo industrijo slab kadrovski sestav in je predvsem delovno intenzivna. 6. Je heterogena, zato nima dovolj medsebojnih stičnih točk in je nepovezana. Ce skušamo te ugotovitve medsebojno primerjati in jih vgraditi v bodoči razvoj celjskega gospodarstva, potem bomo morali v sedanjem srednjeročnem obdobju pripraviti čvrste temelje za razvoj te panoge v naslednjem srednjeročnem obdobju. Vsekakor je potrebno postaviti čvrste osnove za odpravo vseh slabosti in stagnacije razvoja kovinsko predelovalne industrije. Za dosego tega cilja moramo zagotoviti dovolj čvrsto razvojno o-rientacijo, ki bo težila h kompleksnosti in zaokrožitvi bodočih proizvodnih programov. Na ta način bi lahko postali pomemben nosilec razvoja kovinsko predelovalne industrije v Sloveniji in Jugoslaviji. Racionalno bi izkoriščali vse razvojne možnosti, pri tem pa angažirali vse umske potenciale za hitrejši razvoj bodočih programov. Zavedati se moramo, da saniranje stanja še ne pomeni rešitev vseh nakopičenih problemov v tej panogi de- javnosti, ampak da je to le eden izmed pogojev za doseganje končnih ciljev. Ugotovili smo, da je vsa celjska kovinsko predelovalna industrija stara in zato je skoraj odpisana. Ne moremo si predstavljati, da bomo frontalno razreševali vse nakopičene probleme sočasno. Zato menimo, da je potrebno bolj kot do sedaj poiskati vse možnosti hitrejšega povezovanja znotraj občine, regije, republike in Jugoslavije, le tako bomo s skupnimi napori uspeli premagati že nekajletno razvojno stagnacijo. Na ta način bi lahko tudi ta panoga industrije nastopala na tržišču s celovito ponudbo, kar ji bo zagotovilo večjo konkurenčno sposobnost tako na domačem kot na tujem tržišču. Naša DO pripravlja in se deloma že vključuje z novimi razvojnimi programi v prestruktuiranju zastarele proizvodnje, tako je e-den obsežnejših programov proizvodnja energetske opreme, ki bi lahko postala v povezavi še z nekaterimi DO nosilec bodočega slovenskega razvoja v tej usmeritvi. Enako menimo, da je projekt o-rodjame in delovnih naprav tisti, ki lahko poveže dobršen del kovinsko predelovalne industrije. Poleg tega pa se s tem programom vključujemo v slovensko strojegradnjo m avtomobilsko industrijo. Pri tako obveznih projektih vemo, da bodo zagotovitev potrebnih kadrov, tako za razvoj kot za redno proizvodnjo poseben problem. Iz tega razloga mislimo in predlagamo, da bi morali tudi pri načrtovanju razvoja šolstva slediti tem potrebam in vzgajati tiste kadre, ki so iz razvojne usmeritev naše industrije najbolj potrebne. Na še mnenje je, da so ugotovitve v predloženem gradivu pravilne, strinjamo se tudi s predlaganimi stališči in sklepi s pripombo, da je potrebno v nadaljevanju izvajanja teh sklepov zagotoviti dosledno izvajanje in spremljanje izvajanja sklepov. 1. Vse delavce TOZD kotli se o-pozarja na čim boljšo izkoriščenost delovnega časa. Le-to bomo dosegli z večjo zavzetostjo posameznikov in z naslednjimi ukrepi: 2. Striktno kontroliranje prihoda na delo (ob 6.00 in 14.00) in odhod z dela (ob 14.00 in 22.00) zadolženi vodje služb TOZD kotli: tov. Milač, tov. Gostečnik, tov. Pepel, tov, Januš Vlado). 3. Odsotnost na delovne sobote ni sprejemljiva; odsotnost lahko o-dobrava le direktor TOZD kotli, zahteva mora biti dostavljena vsaj 2 dni prej (zadolženi vodje služb). 4. Vsi vodstveni delavci TOZD kotli so odgovorni, da sankcionirajo vsako namerno nedelavnost, tako da se oseba opozori, po potreba pa tudi odstrani z dela in prijavi disciplinski komisiji. 5. Na pripravo proizvodnje se posebej apelira kot službo, ki planira oskrbo proizvodnje, da stori vse potrebno, da bo stalni kontakt med TOZD kotli, domačo nabavo in uvozom doprinesel boljšemu informiranju in obvladovanje težav nabave. 6. Operativna priprava mora pri planiranju upoštevati zahtevo po zmanjšanju zalog, obenem pa prispevati svoj delež pri čim hitrejši realizaciji ustreznega skladiščenja obstoječih. 7. Prodaja TOZD kotli mora do konca meseca marca zmanjšati Zadnjič smo zabeležili nekaj podatkov o staležu bolnikov v naši DO, sedaj pa posredujemo našim delavcem zanimiv podatek o staležu bolnikov v Celju za leto 1978, torej za preteklo leto, menda pa letošnje kot kaže ne bo dosti bolje, če ne bodo pravočasno storjeni ukrepi glede zdravniške preventive neposredno na delovnih mestih. Stalež bolnih aktivnih uporabnikov pomeni v trenutku, ko prekorači zastavljene programe dodatno obremenitev tako za delovne organizacije, kot za skupnost '— torej za celotno družbeno skupnost. V letu 1978 je stalež bolnih presegel zdravljene okvire za 18,2 °/o, kar pomeni, da je realiziran v višini 4,99 %f medtem ko je bil program zastavljen v višini 4,22 %. Pri tem pa moramo ugotoviti, da spada stalež v breme TOZD (do neplačano realizacijo na minimalno višino (vsaj na višino neplačane realizacije 1. 1. 1978). Istočasno (do konca marca) mora tov. Pepel izdelati usklajen predlog z FS, kako stalno nadzirati višino neplačane realizacije. 8. Dopusti morajo biti planirani tako, da je na delovnem mestu vodstveni delavec ali njegov namestnik. Isto velja za vsa ostala ključna delovna mesta v TOZD kotli (zadolženi vodje služb). 9. Ob eventualnem neizpolnjevanju planskih obveznosti (vzrok v TOZD kotli), bo TOZD kotli prišla tudi po potrebi na delo v prostih sobotah in v III. izmeni. 10. Vse delavce TOZD kotli se o-pozarja na naj večjo možno varčevanje z materialom, kajti tudi to je eden izmed ukrepov izboljšanja trenutne težavne situacije. 11. Na vse delavce TOZD kotli se apelira k čim boljšemu sprova-janju vseh del in nalog (tudi tistih, ki niso v opisu del in nalog, ki jih posameznik naj opravlja). 12. Na DSS in TOZD vzdrževanje se zahteva, da sprovedejo svoje planske obveznosti do TOZD kotli (kadri, drobne investicije, viličar itd.), kajti rokovno sprovaja-nje le-teh je tudi eden izmed garantov uspešnosti TOZD kotli. 13. Ukrepi naj se prečitajo vsem delavcem TOZD najkasneje do 9. 3. 1979 (zadolženi vodje služb). 30 dni) in narašča stalež bolnih v breme skupnosti (nad 30 dni). V primerjavi z letom 1977 pa se je skupni odstotek staleža bolnih znižal in sicer od 5,21 °/o na 4,99 odstotka. Prekoračitev planskega odstotka bolnih v letu 1978 pa pomeni: — da je Občinska zdravstvena skupnost Celje v letu 1978 zaradi prekoračenega staleža nad 30 dni (za 65.289 delovnih dni) izplačala za 10,114.700 din več nadomestil osebnega dohodka; — da je zaradi prekoračenega števila delavcev v staležu bolnih zbrala skupnost v letu 1978 za 2,634.700 din manj prispevkov. Skupni izpad sredstev znaša torej 12,749.000 din, ker ni bilo na delu dnevno 318 delavcev, kot je bilo programirano. Pri tem ni upoštevan izpad dohodka v TOZD materialne proizvodnje. Dopisujte v naše glasilo Stalež bolnih v Celju Zelo so prizadevni Ce smo napisali tak naslov, je ta namenjen članom osnovne organizacije sindikata v TOZD tovarna radiatorjev. Na zadnjem sestanku so člani te organizacije kritično pregledali svoje delo. Sami sodijo o svojem delu to, da so sicer uspešni, vendar pa bi se dalo še marsikaj izboljšati. Sicer pa poglejmo nekaj stavkov iz njihovega skrbno pripravljenega poročila. AKTIVNOST IZVRŠNEGA ODBORA Sodelovali smo v javnih razpravah o predlaganih delegatih za delegate v samoupravnih organih, delegatih samoupravnih interesnih skupnostih, delegatov zbora združenega dela, delegate družbenopolitičnega zbora in delegate za odgovorne funkcije v občini, republiki in federaciji. Aktivno smo bili vključeni pri volitvah ’78 in jih uspešno izved- li. Pri sprejemanju samoupravnih aktov v TOZD in DO, kataloga del in nalog in vrednotenja del in nalog je bil sindikat nosilec vseh razprav na sindikalnih skupinah. Z enako zavzetostjo oziroma resnostjo smo delovali pri obravnavi in sprejetju gospodarskega plana za leto 1979 in oceno gospodarjenja v preteklem letu 1978. GOSPODARSKA PROBLEMATIKA Načrtovani gospodarski plan za leto 1978 nismo izpolnili, kot smo načrtovali, in to iz naslednjih razlogov: 1. zaradi nedoseženega prihodka in dohodka; 2. izpad v celoti novega programa APK kotlov; 3. močan porast energije in to za 58% več od planirane; 4. investicijsko vzdrževanje 20 odstotkov več od planiranega; 5. Povečanje bolniškega stale-ža in to: do 30 dni za 23 % več od leta 1977 in nad 30 dni za 75 odstotkov več od leta 1977; 6. Proizvodnja je bila dosežena v TRIKA obratu 97 % in v EMO-TERM obratu 102 %. Skupaj torej 86 %. Glede na dosežene rezultate je celotni prihodek v višini 92 %, dohodek pa 87 %. Na takšno znižanje dohodka pa je vplivalo močno povišanje stroškov poslovanja. Da bomo bolj uspešni v letu 1979, bomo morali vložiti mnogo truda prav vsi. Na področju boljše izkoriščenosti delovnega časa, smotrnejši izkoriščenosti delovnih sredstev, zmanjšanja odstotka slabe kvalitete, predvsem v EMO-TERM obratu. Vestno in odgovorno izvrševati vse naloge, ki jih zahteva predpostavljeni. Vse seje in sestanki morajo biti bolje pripravljeni, tako vsebinsko, kakor kvalitetno, krajši, vse v cilju na prihranku časa. V samem 'o-bratu pa vzpostaviti takšno vzdušje, da bo delavec spoznal, da so naši osebni dohodki odvisni od povišanja produktivnosti boljše akumulacije, kvalitetnejšega dela in ne pričakujemo, da nam bo dal kaj sosed. Za ustvarjanje večje akumulacije in večjega sklada za razširjeno reprodukcijo pa je odvisna tudi od uspešno izpeljane akcije JUGORADIATOR za dosego realnejših cen naših izdelkov. SAMOUPRAVNO DELOVANJE V TOZD Samoupravno smo dobro organizirani, saj ni bilo akcije, ki bi šla mimo SO in DPO, kakor tudi na SDS in SS. Mesečno in kvartalno smo razpravljali o gospodarskem dosežku. Čaka nas še mnogo dela v letošnjem letu. Borili se bomo za dosledno izvajanje zakona v združenem delu, o spoštovanju samoupravnih aktov, posebno na področju nagrajevanja po delu in doseganju postavljenih ciljev. Ne bomo dovolili, da se bo višina osebnih dohodkov odločala na nivoju raznih komisij ali kolegijev direktorjev. To je pravica delavcev samih v temeljni organizaciji in nihče nima tega pooblastila, da v imenu delavcev odloča. Zato je leto 1979 leto usklajevanja SA in leto discipline. Delovanje SDS in sindikalnih skupin ni zaživelo tako kot bi moralo. Res je, da so se sestajale ob obravnavi periodičnih računov, ob raznih političnih akcijah, eno od teh bi omenil, in sicer (Razprava o osnutkih dokumentov za IX. kongres zveze slovenskih sindikatov). V teh dokumentih so začrtane smernice o delovanju sindikata v TOZD in vse .nadalje do zveze sindikata Jugoslavije. Sindikalne skupine morajo delovati skozi ves delovni proces, z dogovarjanjem na delovnem mestu in prenašati preko sindikalnih poverjenikov ali vodij samoupravnih delovnih skupin, razne probleme in zahtevati pojasnila od IO OOS ali samoupravnih organov. Ocena delovanja delegacij SIS in ZZD lahko ugotovimo, da je porazna. Večina delegacij se ni sestala niti enkrat po preteku e-nega leta, čeprav je bilo že deset sej na občinski skupščini. Naša naloga je, da opozarjamo vodje delegacij, kar smo tudi delali in je razvidno iz zapisnikov IO, vendar posamezni člani delegatske funkcije ne jemljejo resno. Med njimi so tudi člani ZK in zato bomo odločno nastopali proti njim in po potrebi tudi predlagali posamezne delegate za odpoklic in naj se črtajo iz vrst ZK. DELOVANJE ODBORA ZA SLO IN DS Ocenjujoč njeno delo, vemo, da so zakonsko napravili vse, kar so bili zadolženi, vendar to ni dovolj. Samozaščito in obrambno aktivnost moramo v OOS v samem TOZD organizirati in krepiti v tej smeri, da ljudska obramba in družbena samozaščita, poroštvo za nemoten razvoj dela in življenja delavcev. OOS mora prevzeti politično vso odgovornost za o-brambne priprave, varstvo samo- upravnih družbenoekonomskih odnosov in za varnostne razmere v TOZD. POGOJI DELA Ko ugotavljamo po enem letu, kaj se je izboljšalo na področju delovnih pogojev na področju TOZD, moramo na žalost ugotoviti, da smo še vedno tam, kot smo bili. V proizvodni hali je še vedno slab zrak, da v obratu še vedno vozijo motorni viličarji, ki še dodatno onesnažujejo zrak v hali. Vendar ne najdemo, razumevanja na nivoju DO. Kakor vidite, čaka nas še mnogo dela tudi na tem področju, tako OOS kakor tudi vodstvo TOZD in odbor za splošni ljudski odpor. Tudi DS bi se moral vključiti v to akcijo, kajti samo zdrav delavec je lahko tudi porok za boljše delovne rezultate in sposoben braniti naše socialistične in družbene ter politične ureditve. Človek naj ne bo nikoli sam Od 12. do 19. maja bo teden upokojencev, za katerega so dala pobudo naša društva upokojencev. Predlog ima vso podporo pri sindikatih in SZDL. Program je okvirno že sprejet in vsebuje razen razprave o gerontology i in otvoritve Doma u-pokojencev v Vojniku še športna, šahovska, spretnostna in gobarska tekmovanja ter kulturne prireditve kot je promenadni koncert godbe na pihala in v Hali Golovec nastop najboljših pevskih zborov društev upokojencev Slovenije v sodelovanju godbe na pihala in mladinskega pevskega zbora. Tisk in radio pa sta objavljala biografije najzaslužnejših starejših občanov, predvsem borcev NOB in Maistrovih borcev ter njihove spomine in delo. Tudi mladi Celjani so vključeni v program. Tako bodo pionirji in mladinci obiskali slehernega občana, ki je dopolnil 70. leto življenja, naj si bo doma, v bolnici ali v Domu upokojencev. V šolah pa bodo učenci pisali spise na temo MOJ ODNOS DO STAREJŠEGA ČLOVEKA. O nekaterih nalogah, ki jih moramo opraviti v sleherni organizaciji združenega dela pa smo se že dogovorili v naši komisiji za socialno politiko in družbeni standard, na seji 19. t. m. Prepričani smo, da jih boste sprejeli kot svoje in jih dosledno uresničili. Te so zlasti: Vsak delovni kolektiv naj v času med 12. in 19. majem povabi svoje upokojene sodelavce na sestanek, srečanje, delovni pogovor ali drugo obliko družbenega povezovanja. V razgovoru naglasite vrednost njihovega minulega dela in deleža, ki so ga vložili v rast celjskega gospodarskega in družbenega razvoja. Seznanite jih na kratko tudi s trenutnim položajem, uspehi in problemi vaše OZD. Spodbudite jih, da s svojimi bogatimi delovnimi in življenjskimi izkušnjami z nasveti pomagajo pri razreševanju odprtih vprašanj. Skratka, odprite jim na stežaj vrata vaše OZD, da se otresejo občutka nepotrebnosti, pozabe ipd. Ob tem jih seveda tudi pogostite. Takšna srečanja morajo poslej postati stalna oblika odnosa do upokojenih delavcev. Na to smo vas sicer že opozorili v sestavku »Večjo pozornost upokojenim delavcem«, ki smo ga objavili v Informacijah št. 23/78, kjer smo še posebej naglasili * tudi nekatere druge organizacijske in moralne predloge kot so: ustanovitev sekcije vaših upokojencev (če gre za večje število), omogočitev cenenega oddiha, vabljenje na izlete, proslave, kulturne prireditve in rekreativna srečanja, ocena stanovanjskih razmer, občasni obiski ipd. V zasluženi pokoj je odšel iz TOZD tovarna radiatorjev delavec Franc Rozman, ki je vso svojo delovno dobo prebil na delu v tovarni. Naj povemo še to, da je bil udeleženec akcije Prve celjske čete, vendar je po zaslugi izdajalcev bila ta razbita, Franc pa je po čudežnem naključju odnesel »zdravo kožo«. e Bogat program dela Sindikalna organizacija TOZD tovarne radiatorjev je edina, ki je sprejela svoj program dela za tekoče leto in bo kot preteklo leto tildi skrbela, da se ta program do potankosti uresniči. Njihov program dela objavljamo kot primer, kako naj delajo naše sindikalne organizacije v TOZD, saj kolikor smo informirani, nima nobena v ostalih TOZD konkretnega programa dela za letošnje leto. Sindikalna organizacija V TOZD radiatorji je prizadevna in mnogo prispeva za izpolnjevanje planskih nalog ter gospodarjenja nasploh. Zato ima ta TOZD tudi do- bre gospodarske uspehe. Program dela IO OOS TOZD Radiatorjev temelji na osnovah programa občinskega sveta ZSS Celje, na sklepih 9. kongresa ZSS, na osnovah programa dela ROS delavcev proizvodnje in predelave kovin in na programu dela OOS DO EMO. Program obsega naslednja poglavja: 1. Področje samoupravljanja in samoupravni odnosi 2. Področje družbenoekonomskih odnosov 3. Področje inventivne dejavnosti in stabilizacije oziroma boljše . produktivnosti 4. Področje socialne politike in družbenega standarda 5. Področje oddiha in rekreacije 6. Področje LO in DS ter varnosti 7. Področje izobraževanja in kulture 8. Organizacijsko kadrovsko področje L PODROČJE SAMOUPRAVLJANJA IN SAMOUPRAVNI ODNOSI L . Nadaljnja' krepitev samoupravne organiziranosti z uveljavljanjem zakona o združenem delu in to v TOZD kakor na nivoju DO. Način: V vseh SDS in SS bomo dajali pobude in se zavzemali, da se bo v vseh fazah delovnega procesa obravnavala vsa problematika delovnega procesa in sproti razreševali ter sprejemali konkretne ukrepe in zadolžitve posameznikov. Nosilec: IO OOS, OOZK, ZSMS in vodstvo TOZD Zadolžen: Herman KOVAČIČ ' in Slavko KOLAR. Rok: stalna naloga 2. Sprejemanje in dograjevanje samoupravnih aktov v TOZD in na nivoju DO Način: Preverili bomo vse samoupravne akte in jih dograjevali. Nosilec: IO OOS, komisija za usklajevanje SSA in Emil ŽLENDER. Rok: Skozi celo leto 1979 3. Uveljavljanje in delovanje SDS in SS Način: Preko IO OOS koliko je posamezna skupina aktivna in kvalitetna ter ugotavljali vzroke neaktivnosti. Nosilec: IO OOS, OOZK in Milan RAMŠAK. Rok: Marec — maj stalna naloga. 4. Uveljavljanje samoupravne delavske kontrole Način: Aktivno sodelovati s SDK, ji nuditi vso moralno pomoč ter preveriti kvaliteto dela, vsebinskega poteka sej in prisotnost na sejah. Nosilec: IO OOS, DS TOZD in Anica DOBERŠEK. Rok: Stalna naloga. 5. Uveljavljanje delegatskega in samoupravnega sistema Način: Preverjali bomo udeležbo na sejah delegacij, konferencah ter ocenjevali kvaliteteo in vsebinskega poteka sej delegacij z obiski in prisotnostjo na sejah. Nosilec: IO OOS, OOZK in Srečko SMEH ter Franc MEZNARIČ. Rok: Stalna naloga. 6. Sodelovanje s krajevno skupnostjo, SZDL in ostalih DPO na terenu Način: Okrepiti sodelovanje med TOZD in krajevno skupnostjo v obojestranskem sodelovanju, tj. OOS, OOZK, OOZSMS in svetom KS. Nosilec: IO OOS, komisija za samoupravne odnose in Emil ŽLENDER. Rok: Stalna naloga. II. PODROČJE DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV 1. Uveljavljanje sistema samoupravnega in družbenega planiranja Način: Preverjali bomo zlasti: a) kako se delavci vključujejo v akcijo ter pripravo materialov o zasnovi planov b) kako so aktivni pri sprejemanju lastnih in ostalih planov c) kako in koliko se izvajajo plani: mesečni, kvartalni in letni d) da so plani razumljivi slehernemu delavcu Nosilec: IO OOS, OOZK, komisija za družbenoekonomske odnose in Drago HEMPT ter Herman KOVAČIČ. Rok: Stalna naloga zlasti v pripravah in sprejemanju planov. 2. Preverjali bomo, kako se razvijajo dohodkovni odnosi, predvsem ustvarjanje in delitev dohodka. Način: sproti bomo ugotavljali rezultate dela, gospodarjenje in dohodkovni odnosi TOZD DSSS in TOZD Skupnega pomena ter takoj predlagali sanacijske ukrepe in dopolnitve za boljšo produktivnost. Nosilec: IO OOS, koordinacijski odbor za boljše gospodarjenje, politični aktiv TOZD in Milan RAMŠAK ter Drago HEMPT. Rok: Stalna naloga posebno pri sprejemanju kvartalnih planov in zaključnega računa. HI. PODROČJE INVENTIVNE DEJAVNOSTI STABILIZACIJE IN BOLJŠE PRODUKTIVNOSTI 1. Spodbujati na množično inventivno dejavnost za doseganje produktivnosti dela Način: Posebno skrb bomo posvetili vprašanju stimulativnega nagrajevanja. Boljša produktivnost dela na vseh fazah proizvodnje. a) boljše izkoriščanje proizvodnih strojev b) boljše izkoriščanje delovne discipline in delovnega časa c) odprava vzrokov za neracionalno poslovanje d) hitrejše reševanje raznih izboljšav in koristnih predlogov za povečanje proizvodnje. e) krepitev materialne osnove in vlaganje v koristne naložbe. Nosilec: IO OOS, komisija za inovacije in Rudi KOŠTOMAJ. Rok: Stalna naloga. IV. PODROČJE SOCIALNE POLITIKE IN DRUŽBENEGA STANDARDA 1. Zagotavljanje boljših življenjskih pogojev ter zagotoviti kvalitetnejši topli obrok med delom. Način: Prizadevanje na vseh nivojih TOZD in DO za določila dogovora o minimalnih standardih. Preverili bomo, kako so o-predeljeni v samoupravnih aktih. Nosilec: IO OOS, komisija za socialna vprašanja in Marjana LICHTENEGGER. Rok: Stalna-naloga. 2. Varstvo pri delu in. zdravstveno delo. Način: a) preverili bomo delo komisije za varstvo pri delu in napravili analizo nesreč pri delu b) preverjali bomo ustrezno razporeditev delovnih invalidov c) preverjali redne zdravstvene preglede d) prizadevali se za odpravo nočnega dela. Nosilec: IO OOS, komisija za varstvo pri delu in Oto PLANKO. Rok: Stalna naloga. V. PODROČJE IZOBRAŽEVANJA IN KULTURE L Usposabljanje za delo v OOS, delegacij in samoupravnih organov a) V OOS bomo izdelali kadrovsko evidenco izobraževanja. bj Preveriti, koliko delegatov je bilo v šoli za delegate. Pripravili bomo predloge za naslednje obdobje, posebno za politično šolo pri OS ZSS Celje. c) Preverili bomo tudi, koliko in kako so vključeni člani OOZK v družbenopolitično delo v TOZD, KS in ostalih političnih organizacijah. Nosilec: IO OOS, Milan RAMŠAK in Emil ŽLENDER. Rok: Februar—maj oziroma 'stalna naloga. 2. Kulturno in družabno življenje delavcev v TOZD Način: a) Prizadevali si bomo za kvalitetnejše delo kulturnih animatorjev in vključevanje le-teh na seminarje »človek, delo in kultura«. b) Stremeli bomo, da ne bo delo kulturnega animatorja samo razdeljevanje raznih vstopnic, temveč da se v TOZD ustanovi kulturna skupina, ki bo delovala po lastnem programu. c) Prizadevali si bomo za sodelovanje s KS in osnovnimi šolami v občini Celje in navzven. Nosilec: IO OOS, komisija za kulturno dejavnost v TOZD in Rudolf ČOKLJ. Rok: stalna naloga. VI. PODROČJE ODDIHA IN REKREACIJE 1. Oddih delavcev Način: a) Prizadevali si bomo, da se čas oddiha racionalno izkoristi na delovnem mestu in v prostem času. b) Prizadevali si bomo, da se tudi naša TOZD oziroma DO včlani v počitniško skupnost občine Celje. c) Prizadevali si bomo za pristopne cene, da se bo lahko vsak član kolektiva udeležil letnega oddiha na morju ali v gorah. 2. Rekreacija delavcev v TOZD Način: a) Še naprej bomo sodelovali na vseh internih tekmovanjih. b) Vključiti slehernega delavca na rekreacijo ob prostem času. c) Konkreten program izdela komisija za oddih in rekreacijo. Nosilec: IO OOS, komisija za rekreacijo in oddih in Drago Perkovič. Rok: Stalna naloga, VII. PODROČJE LO IN DS 1. Podružbljanje obrambnih priprav Način: a) Izdelati aktivnosti OOS na tem področju, predvsem na področju družbene samozaščite in varnosti. b) Prav tako izdelati pregled o sprejetih samoupravnih aktih in njihova kvaliteta ter ali so dopolnjeni z določili o delovanju sindikata v vojnih razmerah. Nosilec: IO OOS, DS TOZD in predsednik LO in DS ter Mano j-lo Mikša. Rok: junij 1979. VIII. ORGANIZACIJSKO KADROVSKO PODROČJE 1. Organiziranost in metoda delovanja sindikata Način: a) Delovanja OOS v smislu določil statuta ZSS, sprejetega na 9. kongresu. b) Preanalizirati kadrovsko strukturo v IO OOS TOZD in posameznih funkcij v SDS, delegacijah in samoupravnih organih. Nosilec: IO OOS, OOZK in Jelenko Marija. , Rok: marec, september. 2. Zagotoviti in storiti vse, da ne bo fluktuacija na posameznih deficitarnih kadrih iz nekaterih sredin v TOZD odhajali drugam. Način: V omenjenih sredinah ugotoviti vzroke, ki povzročajo odhajanje kadrov. Na osnovi analize sprejeti ustrezne ukrepe. Nosilec: IO OOS, vodstvo TOZD in Milan Ramšak. Rok: marec — stalna naloga. IX. OSTALE NALOGE 1. Osnovna orientacija OOS mora biti na izhodiščih 9. kongresa ZSS in zakona o združenem delu, ki daje sindikatu zelo pomembno vlogo na vseh področjih. 2. IO OOS TOZD se bo vključeval v vse ostale aktivnosti, ki bodo programirane manifestacije, različne samoupravne in druge pomembne akcije širšega družbenega pomena. Predsednik IO OOS TOZD Radiatorji: Milan RAMŠAK, 1. r. HIH Osmi marec so praznovale naše žene v izrednem razpoloženju. Kot vidimo na gornji sliki znajo tudi igrati na harmoniko. No, osmi marec je za nami, bodimo pa pozorni do naših delavk vsak dan, kar se nam bo bogato povrnilo Ob otvoritvi nove jedilnice, ki je nedvomno velika pridobitev za izboljšanje našega standarda, se je zbralo veliko število članov delovne organizacije EMO, ki so si z zanimanjem ogledovali nove in lepo opremljene prostore Slika prikazuje prostor za delitev hrane (šank) v novi jedilnici. Ob dobri organizaciji in zavestni disciplini vseh nas, bo delitev malice potekala hitro. Vsak se bo lahko lepo usedel za mizo in v miru pojedel svoj obrok Železnega konjička ni Marsikdo bi si kar najhitreje nabavil avto, vendar se malokomu to posreči. Treba je čakati in čakati, da končno le prirezgeta tako zaželeni fičko ali stoenka ali pa tisti mali poljski pritlikavec. Menimo, da bo prav, če vas nekoliko seznanimo s stanjem prodaje in nakupovanja avtomobilov v Celju, po podatkih, ki so nam bili posredovani. Pri preskrbi prebivalstva z avtomobili v letu 1978 je opazno preseganje povpraševanja nad ponudbo. Povprečen čakalni rok za avtomobil Zastava je 4—6 mesecev, za avtomobil LADA pa so roki še daljši. Nosilca oskrbe z avtomobili in rezervnimi deli sta AVTO Celje ter SLOVENIJA AVTO — TOZD AVTOMOTOR Celje. Servis AVTO Celje je specializirane za servisiranje osebnih vozil iz programa Crvene zastave ter gospodarska vozila (IMV, CZ, FAP, TAM). V letu 1978 je AVTO Celje prodal 2.438 osebnih avtomobilov ZASTAVA od tega 521 po sistemu zamenjave in za 54,789.899,00 din rezervnih delov. Indeks porasta prodaje rezervnih delov na-pram leta 1977 je 140 %. SLOVENIJA AVTO —TOZD Av-tomotor Celje je v letu 1978 prodal 1.854 avtomobilov (iz programa CZ in CIMOS) in rezervnih delov za 20,464.912,00 din. Indeks porasta prodaje rezervnih delov napram 1977 je 130 °/o. Oskrbljenost z rezervnimi deli za avtomobile ZASTAVA ni zadovoljiva, saj trgovski organizaciji pokrivata le ca. 70 % povpraševanja celotnega asortimenta rezervnih delov. Med manjkajočimi rezervnimi deli je predvsem zastopan karoserijski material in rezervni dela za avtomobile LADA in 126 P. Občasno pa primanjkuje tudi drugega blaga. Konec meseca januarja je bilo stanje nerealiziranih naročil 708 komadov avtomobilov za naročnike, ki so izvršili delno plačilo ali plačilo celotne tovarniške cene ter 493 po sistemu zamenjave, za katere pa ni predplačil. Režim naročanja avtomobilov za visi od dogovorjene dinamike dobave s strani proizvajalca. Prodajalec izdaja predračune 2—3 mesece pred predvideno dobavo, da lahko kupci pravočasno izvršijo plačilo. Prodajalca ocenjujeta, da bodo čakalni roki za avtomobile ZASTAVA ostali v tem letu nespremenjeni, do uskladitve ponudbe in povpraševanja bo po oceni prišlo v naslednjih letih, Za leto 1979 planira AVTO Celje prodajo 3.600 avtomobilov, TOZD AVTOMOTOR pa 220 avtomobilov. Glede na število vozil je nesprejemljivo, da niso v Celju organizirani servisi za osebna vozila iz programa IMV, CIMOS in tudi TAS. Izotopi niso nevarni Radioaktivni izotopi postajajo dragocen pripomoček v strokovnjakovih rokah. Odkar deluje na inštitutu Jožef Štefan reaktor TRIGA MARK II, ki proizvaja radioaktivne iztotope, lahko kar v domovini zadostimo vse večjemu povpraševanju po njih. Radioaktivne iztotope, ki jih je treba skoraj redno izdelati umetno, sevajo gama žarke, te pa je mogoče skoraj vedno in na vsakem mestu tudi meriti. To dragoceno lastnost, da se sami izdajajo, pa lahko s pridom izkoriščamo na številnih področjih. Lastnost, da neka snov seva in se s tem sama izda, je več kot primerna za gradbenike, telefoniste, komunal-ce, vodarje, energetike, železarje, tekstilce, papirničarje, zdravnike, poljedelce, predelovalce hrane in številne druge. Praktični primeri nam bodo približali njihovo uporabnost: vemo na primer koliko pitne vode se brez haska izliva iz vodovodnih cevi v zemljo, kar je spričo trajne skrbi, da nam bo zmanjkalo zdrave vode, še posebej pomembno. Pri tem moramo pomisliti, da so številne cevi (najsi gre za vodovodne, kanalske ali telefonske) položene pod betonskimi, asfaltnimi ali kamnitimi tlemi in jih je treba na mestu, kjer domnevamo, da pušča voda (fekalije) razkopati. Če mesto ni pravo, je treba pogosto uničiti desetine metrov tal, vse dotlej, dokler ni odkrita napaka. Če se pod določenim pritiskom uvede v cev radioaktivni izotop, se pri priči izlije tudi ta. Tu pa tekočino, ki seva, odkrije že merilni aparat in z njo počeno mesto na cevi. Metoda je tako zelo natančna, da je z njo mogoče pri nezakriti cevi odkriti iztok le 0,001 m3 tekočine na leto. Vodovodno cev in tekoči radio-izotop smo omenili zato, da bi poudarili, kako nenevarne so te snovi, zalsti v strokovnjakovih rokah. Izotopi, ki jih uporabljamo v take namene, lahko razpadejo že v zelo kratkih časih in postanejo povsem nenevarni. Samo za primer naj povemo, da razpade radioaktivni kripton v prvobitno obliko kriptona v dobrih štirih u-rah, fluor v 110 minutah, brom v 36 urah itd. Napredne industrijske panoge uporabljajo radioaktivne izotope pri meritvah debelin papirja, notranjih poškodb v metalih, z njimi je mogoče zasledovati morske ali jezerske tokove in gibanje podzemskih voda. Prav tako pa jih lahko uporabljajo pri sleditvi gibanja klinkerja v cementniški rotacijski peči, slediti pa je tudi mogoče mešanje cementa z agregatom v betonarnah. Del industrije, ki je voljna o-svojiti najsodobnejše metode, že sega po teh enostavnih, učinkovitih in nenevarnih postopkih. Radioaktivne izotope v zadnjem desetletju vedno več uporabljajo tudi v medicini. Radioaktivni izotop fluora npr. pomaga zdravnikom — onkologom pri odkrivanju rakastih pa tudi drugih obolenj kosti. Prvi v Jugoslaviji so to novo metodo s pomočjo Instituta Jožef Štefan uvedli na Onkološkem institutu v Ljubljani. S tekočim računom je vaša banka vedno odprta Tekoči račun je že marsikje zamenjal izplačevanje osebnega dohodka in drugih prejemkov »v kuverti« ali na hranilno knjižico. Po mnenju mnogih delovnih ljudi in občanov je takšna oblika denarnega poslovanja bolj pripravna in preprostejša. Ker pa je še vedno tudi mnogo ljudi, ki o tekočem računu ne vedo dovolj in se prav zaradi tega zanj ne morejo odločiti, vam želimo na kratko razložiti njegove glavne značilnosti in prednosti. Tekoči račun pri Ljubljanski banki lahko odpre vsak delovni človek in občan z rednim mesečnim dohodkom — osebnim dohodkom, pokojnino ali drugimi prejemki. Nujno pa je, da upošteva pravila in ne izrablja zaupanja banke, saj bi brez tega poslovanje s tekočim računom ne bilo mogoče. Ko se odločite za tekoči račun, ga lahko brez težav odprete v najbližji poslovni enoti Ljubljanske banke. Ob prvem nakazilu boste dobili čeke in čekovno karto in svoje prejemke boste imeli na voljo še isti hip, ko bodo nakazani na vaš tekoči račun. S čeki lahko plačujete skorajda vse in povsod. Z enim v mejah od 30 do 3.000 din, z več čeki pa tudi večje zneske. Pravilno izpolnjen ček je plačilno sredstvo. Pomisleki glede tega, da čekov ponekod ne sprejemajo, so odveč. Zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema namreč pravi: »Če je pri razpolaganju s sredstvi na žiro računu in tekočem računu občanov uporabljen ček, za katerega izplačilo je porok temeljna banka, na katero je bil ček izdan, so ga temeljna in druga organizacija združenega dela, samoupravna interesna skupnost, druga družbeno-pravna oseba in družbenopolitična skupnost dolžne sprejeti.« Seveda pa morate pri plačevanju s čeki paziti, da brez dovoljenja banke ne presežete sredstev na svojem tekočem računu, saj je to kaznivo. Poslovanje s tekočim računom pomeni tudi konec skrbi in težav, ki so povezane z gotovino: skrb, da denarja ne izgubite, da ga i-mate dovolj pri sebi, težave zaradi nepredvidenih izdatkov, sitnosti z drobižem in še marsikaj. S čeki Ljubljanske banke vam je v vsakem trenutku na voljo ves vaš denar. In nenazadnje — z nakazovanjem prejemkov na tekoči račun zagotavljate svoji delovni organizaciji dodatna sredstva za poslovanje, kraju, kjer živite, pa potrebna sredstva za razvoj. Plačevanje s čeki pa ni edina prednost poslovanja s tekočim računom. Teh je kar preveč, da bi vam našteli vse, zato naj o-menimo le nekatere: — s sredstvi na vašem tekočem računu lahko razpolaga tudi druga oseba, ki jo za to pooblastite; — kot imetnik tekočega računa imate možnost, da Ljubljansko banko pooblastite za plačevanje vaših stalnih mesečnih obveznosti: elektrike, naročnin za časopis, radio, televizijo in drugih; poslovanje s tekočim računom vas bo torej rešilo tudi teh vsakomesečnih skrbi; — za poravnavanje obveznosti v gotovini lahko s čeki dvigate gotovino v vseh poslovnih bankah v Jugoslaviji. Toliko o tekočem računu — na kratko. Če z njim še ne poslujete, vas bo gotovo zanimalo še marsikaj. Povprašajte pri LJUBLJANSKI BANKI — SPLOŠNI BANKI CELJE. REŠITEV SLIK. KRIŽANKE: (za dan žena) VODORAVNO: Liverpool, Araukanci; ora, Neer, Kismet, ta, ogabnež, OI, aroma, čin, vik, gol, Naser, čokolada, A-rosa, klapa, ah, čistka, Arras, asi, Man, alea, NN, TKON, kvanta, ukor, lannion, jeseter, Sodoma, avto, ti, TS, ril, riba, krat, SF, Kondrašin, ata, oponašanje, gib, davek, kes, Ike, val, atestat, stru- Časopis izhaja dvakrat mesečno kot glasilo delovne skupnosti EMO -Celje in ga prejemajo člani te delovne skupnosti brezplačno. U-reja ga uredniški odbor: Emil Jejčič, Fric Kotnik, Danilo Kralj, Jože Keber Glavni in odgovorni urednik: Emil Jejčič. Naslov uredništva Celje, Mariborska 86, telefon 23-921, interna 238. Po mnenju Republiškega sekretariata za prosveto in kulturo Ljubljana, je časopis o-proščen plačevanja davka od prometa proizvodov (št. 421-1/72 z dne 22. 6. 1973). Tisk in klišeji AERO Celje nar, Anka, mrož, žar, Catal, ro-deo, di Atona, ebenovina, Rip, kirasir, zel, li, Ali, Akropolis, rok, antimon. IZID ŽREBANJA KRIŽANKE 8. MAREC -DAN ŽENA Za pravilno rešitev nagradne križanke 8. marec — dan žena je žreb določil naslednje nagrade: 1. nagrado v znesku 200 din prejme tov. Marjan Suholežnik, TOZD tovarna kotlov. 2. nagrado v znesku 150 din prejme Marjan Žerak iz vhodne kontrole. 3. nagrado v znesku 120 din prejme Štefka Peko, upokojenka EMO — Nušičeva 1 Celje. Nagrade v znesku po 100 din prejmejo: tov. Lojzka Robič, TOZD TOBI Bistrica, tov. Bojan Lednik, TOZD tovarna posode, tov. Lojzka Horvat, TOZD TOBI Bistrica, tov. Podgajski Zlatko iz vhodne kontrole in tov. Cirman Branko, TOZD tovarna posode. Nagrajenci bodo prejeli izplačane nagrade dne 17. aprila 1979 v uredništvu Emajlirca (samoupravni sekretariat). Domači humor PR/ PRODAJI /N MONTAŽ! S/LOSOV /MANO PAČ SMO^O (kezem/J, de/vuni » />» Zor£