ČASOPIS S PODOBAMIZA SLOVENSKO_jjLADINa_
Štev. 3.            T Ljnbljani, 1. marcija 1890.         Leto XX.
Izgubljena stava.
(Balada.)
TtT
yW[L nedeljo rcčer — kot obično to gre — ^p Pri vinu so zbrali se vaški možje,
j|"        Praznili so Saše veseli
|         In razne pomenke imeli.
,,Naj bode, kar hoče," mož prvi veli, ,,Tako sem jaz slišal od starih ljudlj:
Kdor v noči kam šel bi za stavo,
Bi znal izgubiti še — glavo!"
,,Eesnica!" pritrdi mu sosed Oblak, Popravivši v pipi nažgani tobak,
„1 inene učili so inati:
Urbane, noči se je bati!"
,,Ni prazna povest od strahov in duhdv In mrtvih, ki v noči gredo iz grobov:
Kar zla ima v sebi narava,
Nobeno po noči ne sp&va."
* —¦ • ¦<   ^.9   >¦ »    -
,,Tako je," de tretji.   ,,In moni se zrlf, Da v božjih očeh se Inido pregreši,
Kdor v skrivne moei ne veruje,
Iz vraž, iz strahov se norSuje."
,,Ka.j še! to so marnje, možje, vain povem!" Zglasi se zdaj s kota ter roga možein
— Poslnšal je govor po strani —
Mlad tujec v obleki neznani.
In skoei na noge in k mizi takoj
In vrže pred družbo denar:   ,,Še nocoj,
Možje, jaz za to-le plačilo
Prinesein vam — križ raz goinilo!"
Vse tiho. — Vsak svoje si misli zase. Nat6 se spogledajo vaški možje
Na levo molče in na pravo
Ter tujcu odstavijo stavo.
In pozno še v noč — kot obicno to gre — Pri vinu sedeli so vaški inožje ¦—
Odšel je čudak na gornilo,
Nazaj pa, nazaj ga ni bilo . .  .
*
Ko zjntraj na vzhodu zazoril je dan, Na grobje prispel je rnars'kteri vaščan:
Nocf in predrznosti žrtev,
Xa grobji jp tnjpr- bil  inrtev.
Izgubil je stavo, živJjcnjo mlado — Ked<5 ve, zakaj je umrl in kakoV . . .
Na grobu je ležal nečiivan,
In kviž poleg njega izruvnn.
Iu tole še k zgodbi pravljica pove, In resno pristavljajo stari Ijudje:
.,Kedar se o p61nočnej nri
Grrobovom odpirajo duri  --
Tu vsegdar še ouje se bajen trepžt Na tujčevetn grobu in tajen sepfet:
Noči,   oj,   noči  se je  bati!
Ter:   M r t v e c e m  m i r a  n e  k r a t i!
^    ,   ^                              Mih. Podtrojiški   .