Poštnino plačano v gotovini Dvigajmo storilnost & izpopolnjevanjem tehnike in boljšo organizacijo dela! GLASILO GLAVNEGA ODBORA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Leto V. — Št. 38. Ljubljana, 23. septembra 1949 Mesečna naročnina 12 din. Izvod 3 din Tovarna metalnih konstrukti! v Mariboru |e začela tekmovali po novem načinu j . Tekmovanje, ki je po Sirotanovičevem sledu zajelo kolektive vseh strok v Ju-cih aV^ i® na®i° odmev tudi pri delav-j tovarne metalnih konstrukcij »Franc eskošek« v Mariboru, Uspehi drugih ij, Vlnariev in veliki uspehi rudarjev so 6I vzpodbudili k povečanemu tekmova-U’ M-tefcnlOTanju za višjo storilnost dela. . “Mi bomo tekmovali,« so dejali neka-en tovariši, ko so iz držav, ki nas ovirajo vgradnji socializma po radiu govorili ' da »Metalna« štrajka, »Tekmovanje y bo najlepši in najbolj kratek odgo-ker na njihovo prazno besedičenje lamo časa odgovarjati.« Pred nekaj dnevi se je tekmovanje kovinarji posebno stopnjevalo, Ži- s' . *18 sklicalo sestanek odgovarjajočih i® vladala vsepovsod. Na pobudo aln® organizacije je vodstvo pod-. jla sklicalo sestanek odgovarjajočih ^ oaikov, da bi organizirali in pripravili 1 potrebno za uspešno tekmovanje. S tekmovanjem so začeli predris-‘tadinca Bačič ter Matak sta se lotila j 7 z novo pripravo za predrisanje, ki r 1® skonstruiral tov. Rešnjaik, večkratni ol^alizator. Priprava jima je precej dr sta gibčno uravnavala vo-tisfcgi kolesa, s pomočjo katerih sta po-pl0g 8 vrtalno glavo iz enega konca bil0 ( ,® na drugi konec. Le kadar je r®ba premakniti težak voziček na- prej ali nazaj, sta si z lahno kretnjo namignila, ter drug drugemu tovariško pomagala. Na drugem koncu lope pa je vrtal večkratni udarnik tov. Rajnholt. Njegov tempo dela je vedno bolj naraščal, tako da je bil zadnji čas tekmovanja najboljši. Tekmovanja se je udeležil tudi tov. Ledinek, ki pa se je posebno odlikoval po kakovosti dela, čeprav normo ni tako visoko dosegel kot njegovi sotekmovalci. Tov. Rajnholt je bil najboljši in je dosegel normo z 286%. Tov. Kunac Luka in Topolovec Maks, ki sta skupaj tekmovala, sta dosegla normo s 172%, tretji pa je bil tov, Ledinek Franc, ki je dosegel poleg odlične kakovosti normo z 211%. Višek tekmovanja pa je doseglo tekmovanje zakovičarjev. Temeljita priprava jim je pripomogla k velikim uspehom in lotili so se dela. »Koliko boš presegel normo, Huso?« vpraša neki delavec brigadirja ene izmed tekmovalnih zakovičarskih brigad. Na vrsto takih in podobnih vprašanj je tov. Huso smeje odgovarjal: »Kolikor se bo dalo«. Začeli so z delom. Kurjači odprejo zračne ventile pri pečeh in ognji zapra-sketajo. V njih po kratkem času zažarijo zakovice. Kmalu nato se v brigadah oglasi pesem zakovičarskih kladiv. Tov. Kedžet, kurjač pri Husovi brigadi podaja iz peči kar po dve zakovici. Začenja ga posnemati tudi mladi kurjač pri Kcra-činovi brigadi, tov. Štajner. Zračna zakovica,rska kladiva so ©djekala po vsej lopi. Videlo se je, da so zakovičarji napeli vse sile. Normo imajo 60 zakovic na dr o. teda teh 60 zakovic so zabili že v 10 in celo v devetih minutah. Prvi je dosegel osemurni delovni čas tov. Huso, Id je s svojo brigado v 65 minutah izpolnil dnevno normo. Takoj za njim je dosegel dnevno normo tov. Koračin v 66 minutah. H tisova brigada je_ prednjačila prav zaradi odlične organizacije dela ih je dosegla višek ob devetih, ko je presegla urno normo s 600%, Končni rezultati tekmovanja so presegli vsa pričakovanja. Husova brigada je dosegla v osmih urah normo s 399% ter zakovici!,?. 1896 zakovic, čeprav so delavci normalno zakovičili le 509 zakovic v tem času. Brigada tov. Koračin a je dosegla normo s 378,5% ter za-kovičila 1754 zakovic. Tekmovanje se je hitro širilo tudi na druge brigade. Istočasno z njimi sta tekmovali še dve brigadi v skladišču železa. Brigada tov, Gorjupa je v enem dnevu z žerjavom preložila 580 ton materiala, s čimer so presegli dnevne normo za 544%. Brigada tov. Pivca je v enem dnevu trasportirala v delavnice 575 ton materiala in presegla normo tako za 478%.’ Gibanje za visoko storilnost se stopnjuje Tudi v usnjarski in predelovalni industriji ■gketanovičevo gibanje za visoko sto-‘ dela, ima velik gospodarski iften l ima velik gospodarski po- žvišav r v.od* k povečanju proizvodnje in Vlahih1 z^:)fniske ravni. To gibanje, ki i*aj J"? razvija samo v socialistično ure-®r°iZv *t8lXk 1® našlo svoj odmev v vseh 'kfrilii PanoŽah. Gibanje za visoko ‘Ahis-tf™ .dela v usnjarsko-predelovalni ^Wh4.® prvl oevojil kolektiv tovarne [ajn4 “Triglav« v Tržiču. Na dan pre-“rigajjPr®l10dne zastave 1. IX, 1949 je f l56.3or “Jožeta Finka« dosegla normo ®c o'dr° *er 1® povprečno vsak tekmova-'Jsnjat ?Zaj za 93 parov čevljev gornjega P/ečjio ie brigada v avgustu pov-t, ***. dnevno 1® po 80 parov na a°tar pajboljši rezultat je dosegel tov. ‘74,6% ,8V®1> ki je izpolnil normo s 'evIieu ter odrezal ta dan za 100 parov . Navdu5rni.ega U6nia' '4 dan v?1 nad doseženimi uspehi so N-ovn^i , 1ev v partijski biro 8. IX. 1949 ,8,9% , tekmovali ter dosegli nor ‘»8,9% , ‘vl(movali ter dosegli normo s ««®ezemm uspehom, zato je im: rkrnov j1®1" Phrneni, da je povprečno vsak polizdelkov, sicer bi bili doseženi V So™- ° °'dreza! za 95.7 parov čev- 5e boljši rezultati. Sl jB j™e£a hsnja. Tudi v tem te-kmova-j Iftr pav *a|boljši 8 kratni udarnik tov. 175,4% ’ kl i® dosegel delovno normo P™dobi10:e-Ob,ik£;' « čimer si je v °rganiza , ®cl° izurjenost. S tako drP0žasUtev Jetla 80 1°- IX. tekmovali h-?.e,Sli norm n 1 ev v komite ter WŠi rezuHat P?V!pre'čno s 160,7%. Naj->rm?XSenik Jožefkt U %’ doseženi in registrira ter i® izpolnil v 8 url !f l usp,!’bi v. “niarski usnjarsko predel &i*2a 14 ur in 6 ' k' ,E “du«triji nam dokazujejo; da »itni Sa,da Pa ni stremela ' a b" čili pozdrave vsega delovnega ljudstva Slovenije in jim hkrati izročili števil' na jn lepa darila. Ob povratku v Ljub' ljano so si izseljenci ogledali najvecj delo naše petletke, Titove zavode T1 Litostroj, ki jih je še enkrat prepričal da beseda socializem pri nas ni prazBg fraza, ampak dejstvo. Na slavnostnem kosilu v D-omu J«' goslovanske armade, kjer so bili P1^* šotni član Politbiroja CK KPS minisj^ vlade LRS Vlado Krivic, generalmaP Peter Stante, narodni heroj Stane Se' mlč — Daki, predsednik Društva s** venskih književnikov Miško Kranj®? in drugi, fib je najprej pozdravil po*t predsednik Prezidija Ljudske ate sčine LRS France Bevk, Ko pa je r navdušenem vzklikanju m stopil mednje predsednik vlade Slovenije, Miha Marinko, in ko sol spoznali stari tovariši, ki so s predse* mikom Marinkom 'delali v Francu j, n je razvil v ožjem krogu prija-teljšr razgovor. Pozneje pa je tovariš pre* sodnik še vsem skupaj orisal našo pf* blematiko in dejal: »Ko se boste vr.j nili v Francijo, ne boste samo bi'all!j resnice o Jugoslaviji, branili, reševal boste revolucionarno gibanje v svetil kajti tu ne gre samo za JugosIavij Po vsej Angliji se vršijo protestna rovanja železničarjev, na katerih os»rorllfi‘ sojajo sklep, da so zavrnili njihove uP;A]e Cene zahteve. Nekatere podružnice so svoje člane, da v znak protesta prenei z vsakim prekournlm delom. avli8.1? V ponedeljek 480.000 delavcev je začelo v ZDA stav--, ln nameščencev ru., Viid' črnega premoga, ker uprave nekaterih nlkov nočejo vplačat! svojega deleža v darski pokojninski sklad. V rudni silvaulje Ohio, Illinoisa. Virginije ane je delo solidarnosti popolnoma stavkajočimi [ih M in I $niV ustavljeno« * _____ so stopUL stavko tudi delavci ln nameščenci rui antracita. Število brezposelnih v raznih r* zapadne Nemčije stalno narašča. Fo P°“,0 < pokrajinskega statističnega urada za dei”^ Hannovru je samo na Spodnjem Saksons* j, registiranih 301.476 brezposelnih. BrezpyBjH nost je posebno velika med znanstvenim1 m visoko kvalificiranimi delavci. Kakor napoveda1 predsednik vlade V/iirttcinbep/5 Baden bodo . : v Fssenu zaradi težKe|g| gospodarskega stanja države odpustiti 1°' državnih uslužbencev. A4VNAAAA'VVVWSAA/VWNZvNrvvVV'vNAAA/V\A/WWvVWWV>A/WWVVNvNZVV^ Svetovna sindikalna federacija je pred-ožiia resolucijo za pobijanje brezposelnosti de svcev Po soglasno sprejetem priporočilu II. kongresa Svetovne sindikalne federacije je sekretar SSF na devetem zasedanju Gospodarsko - socialnega sveta Združenih narodov, ki je zasedal v juliju in avgustu leta 1949, sprejel dokumentarno poročilo in predlog resolucije o vprašanju brezposelnosti in polne zaposlitve. Gospodarsko-socialni svet je veliko razpravljal o dokumentih in predlogih, katere je »prejela SSF. Tov, di Vittorio, predsednik SSF, je ob tej priliki Gospo-dansko-eocialnemu svetu predložil teze Federacije. Velika večina članov sveta je pod težo dejstev morala priznati resnost gospodarskega položaja v številnih kapitalističnih državah ter nevarni značaj brezposelnosti, ki v njih vlada. S tem, da je prikazala pojave sedanjega gospodarskega položaja v kapitalističnih državah — vedno večjo bedo delovnih množic, slabe posledice Marshallovega plana, težnjo kapitalističnih držav, da kot edino zdravilo v tem težkem gospodarskem položaju trošijo ogromne vsote za oboroževanje, beden položaj brezposelnih delavcev — je SSF dokazala, da je resnični zastopnik in eden izmed prvoborcev za interese delavskega razreda. Zaradi tega svojega stališča je bila Federacija izpostavljena neumestnim napadom večine Slanov Gosipodareko-socialnega sveta, ki so napadli SSF na političnem področju, namesto da bi razpravljali o vsebini dokumentov in predlogov SSF. Čeprav je di Vittorio dokazal, da večina predlogov, katere je predložila SSF, ni bilo »prejetih niti v eni kapitalistični državi, je večin« »veta v celoti odbila predlog resolucije, kar dokazuje, da predstavniki kapitalističnih držav odklanjajo, da bi ker -koti storili za odpravo brez- poseln-os-ti in za izboljšanje položaja delavcev. i Vendar je bila večina sveta kljub opoziciji ameriške delegacije prisiljena sprejeti resolucijo, katero je predložila avstralska delegacija, kar nedvomno predstavlja veliko moralno zmago SSF. Zato je sekretariat SSF dostavil vsem delegacijam, ki prisostvujejo četrtemu zasedanju Generalne skupščine OZN, predlog resolucije o brezposelnosti in polni zaposlitvi. Vsebina resolucije je naslednja: NAČRT RESOLUCIJE O BREZPOSELNOSTI IN POLNI ZAPOSLITVI Ko so sprejeli na znanje dokumente o brezposelnosti in polni zaposlitvi, katere je Gospodarsko-socialni svet sprejel na prošnjo SSF na devetem zase-danju tega organa, ker je smatral, da je število brezposelnih delavcev v številnih državah od konca leta 1948 .in v začetku leta 4949 nevarno naraslo, odločuje: I. Da državam članicam, ki trpe zaradi brezposelnosti, priporoči, naj takoj podvzamejo naslednje ukrepe, katere je treba obdelati in Izvesti ob aktivnem sodelovanju resničnih predstavnikov sindikalnih organizacij: a) uvesti vseobsegajoči sistem zavarovanja za primer brezposelnosti, s katerim se bo vsem popolnoma ali delno brezposelnim delavcem zagotovila življenjska raven, dostojna človeka, in ki tio zajel vse delavce od prvega dne brezposelnosti in ves čas njenega trajanja; b) prepovedati odpuščanje delavcev brez soglasnosti zainteresiranih predstavnikov sindikalnih organizacij; c) povečati kupno moč delavcev razširiti notranji trg, med drugim V,e, večati mezde in povrniti prispevke lavcem vseh kategorij; d) kontrolirati vso dejavnost, tri* # akcije, dobičke in uporabo dobic3„/ trustov in monopolov, zmanjšati te bičke in nadzirati cene; avj »d i srednih davkov, povečati obdavČ®1" e) demokratično reformirati da*j sistem, zmanjšati vse dohodke od ^ in intenziv^ F dobičkov; f) zmanjšati dela; g) ustanavljati, razvijati in rs^1 jati sistem strokovne izobrazbe; ,) je bilo na drugem velesejmu lan- 2000 ^ovali S ie -___________________________ 6'°, leto razstavljenih že okrog ____ "oizvodov. Letos pa je bilo doslej re-gsfriramh že okrog 2250 proizvodov, av so tudi letos zastopani inozem- j«t Pretežni del pro-zela domača proizvodnja. ^vršino razstavnega prostora povečati j" 80 %t za celih 12.000 kvadratnih me-ker na dosedanji površini niso namestiti niti polovico domačih ta,.1Zvod°v. Prav zato pa so tudi molja} razstavni prostor za tuje razstavil,.®,® Primerno zmanjšati v primeri z ia k?m letom, če smo hoteli prikazati he V6« vso tisto proizvodnjo in uspele!^ Ka*ere smo dosegli v poslednjem Hanifl0 Je. letošnji velesejem mogočna Ztna- stacija naših delovnih zmag. Te $6 80 pomembne še toliko bolj, ker zmage obenem najbolj dostojen °.r "vsem klevetnikom iz Sovjetske Prikril111 držav Informbiroja, ki bi rade Vj, ji1®:m zatajile resnico o naši drža-Prenr x-li?Va blokada nam ni mogla p j ri graditve socializma. Jtjji le8 n°vih proizvodov težke indu-'zVod' P° 80 bogato zastopani tudi pro-viljojj.Pašega kmetijstva, v čigar pa-'*sPehe 80 Prikazale svoje zavidljive 0jje razne obdelovalne zadruge, ki ll(>litii?raviinein in smotrnem izvajanju f *na5e Psrtije dosegle od lan-'hpred k <*anes °£romen razvoj in in »Prvenec«, ki imata nosilnost 3000 kg in razvijata hitrost po 65 km. Veliki rotacijski kopač, izdelek tovarne kmetijskih strojev »Zmaj« v Zemunu, vzbuja posebno pozornost. Njegova posebnost je v tem, da koplje cel meter globoko in na ta način nadomešča kar 500 ljudi. Za upravljanje njegovega mehanizma pa je potreben samo en človek. V 8 urah izkoplje 3000 kubičnih metrov zemlje. Kot velikan, usidran na gosenicah, se šopiri parni bager, ki ga uporabljajo za kopanje in tovarjenje premoga. Bager je težak 65 ton in naenkrat naloži eno in pol tone premoga. Primeren je za kopanje površinskih slojev premoga. V eni sami uri nakoplje in natovori 90 ton premoga. Za vse to delo pa sta potrebna le dva človeka. To je izdelek Industrije lokomotiv »Djnra Djakoviea« v Slavonskem Brodu. Velika prednost tega parnega ba-gerja pa je v tem, da za svoj pogon ne rabi niti nafte, niti kakšnega drugega goriva, ampak navadna drva ali kakšno drugo navadno kurivo. Poleg izdelkov za mehanizacijo kmetijstva, kot so razni traktorski kultivatorji, sejalniki za krompir, sejal-niki žit, so v posebnem paviljonu razstavljeni tudi izdelki in razni strojni deli za našo ladjedelniško industrijo, gozdarsko in lesno industrijo. Pole?? vseh vrst premoga so razstavljeni tudi boksit, živo srebro, nafta, svinec, cink, antimon in novi proizvodi nafte, katere smo letos začeli pridobivati. Ker. predstavljata naša težka industrija, in rudarstvo temelj vsej ostali naši industriji, zato so ti uspehi še posebno poudarjeni na razstavnem prostoru in tudi bogato zastopani, kar daje letošnjemu velesejmu še poseben poudarek. Zato je letošnji zagrebški velesejem ogromnega gospodarskega in tudi političnega pomena, ker bo še bolj utrdil naš mednarodni položaj in pomen. bager, izdelan v kvarni »Djitra Djakovie«, na zagrebškem velesejmu Pred T e d a o m matere n otroka 1/ šišenskih otroških jaslih so našli otroci dei&vmih mater svoj droge dom Ob šestih zjutraj začno s poslovanjem in ob 18. uri zvečer nehajo. Navsezgodaj odpro velika vhodna vrata, kajti kmalu začno prihajati dobro znani avtomobilčki. So sicer brez bencina in tudi brzina ni posebno velika, kajti z njimi vozijo rdečelične, še malce zaspane malčke v njihov drugi dom, v otroške jasli v šiški. Malčke prevzamejo v oskrbo sestre, matere pa odidejo na svoja dela v tovarne, podjetja. Avtomobilčki počakajo v garaži. Za glavo bi se prijel stari kapitalist Dedek, če bi vedel, da so v njegovi garaži danes razvrščeni Otroški vozički, v katerih eo matere pripeljale otroke v jasli, v lepo, nekoč njegovo vilo. Jasli eo odprli letošnjega marca v Lepodvorski ulici za rajon Šiška-Beži-grad. Krile bi najnujnejše potrebe rajona, če bi se drugi rajoni v Ljubljani bolj brigali za te tako potrebne otroške ustanove. Tako pa je v šišenskih jaslih stiska, kajti tu so otroci iz vseh delov Ljubljane in celo iz Stožic. Že v začetku je bilo veliko zanimanje za sprejem, toda vse prehitro so dosegli predpisano število. S tem pa Še ni rečeno, da so prestala tudi povpraševanja. Dnevno so na vratih jasli žene-matere, ki bi rade oddale otroke, da bi se lahko vključile v proizvodnjo. Pa žal vsem ne morejo ustreči. V začetku so hudobni jeziki to in ono pripominjali o jaslih, pa. so želi bore malo uspeha, kajti matere so se na dobro uspevajočih otrocih prepričale, da so v jaslih celo bolje in lepše oskrbovani kot doma. Danes je v jaslih 91 otrok, staršev različnih poklicev, prevladujejo pa delavski otroci. Ob ustanovitvi so hoteli, da bi bile te jasli samo za dojenčke do enega leta, vendar so potrebe zahtevale, da so sprejeli tudi otroke do treh let. Dojenčki eo ločeni od ostalih otrok, da je onemogočeno širjenje bolezni. Dvakrat na teden pregleda otroke dr. Tavčarjeva. * Iz posteljic, kjer so dojenčki, zvedavo gledajo žive oči. Nekateri prijetno, lenarijo v svojih čistih posteljicah: ležijo na trebuščku, drugi sipijo, tretji se celo potrudijo na še negotove noge, četrti ogleduje velikega slona, ki so mu ga privezali na posteljico in kdo bi mogel, našteti vsa njihova opravila. Tudi joka ne smemo prezreti. Nemara se bo kdo ustra- bi jih vsaj za hip vzela v naročje, je že Tovarišica upravnica pa je sedaj v vzrok za jo-k tu. Dojenčke dajo spat dva- skrbeh, kako bo pozimi, ko bo treba ob krat, po zajtrku in po kosilu, »veliki« vlažnih in mrzlih jutrih, voziti otroke y prebivalci jasli pa gredo spait samo en- jasli. Najbolje bi pač bilo, da bi dobili krat. Na svojih majhnih naslonjačih pri- avto in vsako jutro pobrali otroke po Otroške jasli v Lepodvorski ulici v šiški jetrno počivajo in če se znajdeta dva na enem, ee tudi zlasata. Odprli smo še posebno sobo za bolnike. »Notri sta naša mala dva razbojnika,« je dejala tovarišica upravnica. Nič se ni bito čuditi tem besedam, kajti »razbojnika«, ki sta bila v bolniški sobi, sta uvedla v njej svoj poseben režim. V dobrih petih minutah, ko sta bila sama, sta temeljito spremenila red: igrače eo se znašle na tleh, prav tako rjuhe z vseh postelj, sama pa sta se spravila v posteljo pri oknu in ee pokrila z žimnico ter prav nedolžno zrla v tov. upravnico. Kuhati mleko za dojenčke in ga primerno razredčiti z vodo ni tako enostavna stvar, zato opravlja to delo tovarišica upravnica sama. Mleko jim dostavljajo z rajonske ekonomije. Še toplo je, ko ga pripeljejo in ni čudno, da sveže mleko in velika skrb in nega., ki so jo otroci deležni, povoljno vplivajo na njihov raz- Medtem ko mati dela, je dete dobro preskrbljeno v otroških jaslih šil, da otroci v jaslih jokajo. Razumljivo je, da jokajo, posebno pa takrat, ko pride mimo posteljice sestra^ ali pri vseh priljubljena upravnica Weiss Zora, katero vsi dobro poznajo. Če gre mimo, ne da voj. Ker v jaslih občutno primanjkuje osebja, jim Cesto priskočijo na pomoč članice AFŽ iz Šiške, ki pripravljajo tudi darila, s katerimi bodo obdarile otroke v »Tednu matere in otroka«. Uspehi ttetemouanis BF2 ¥ poeastš&ev iedM matere m ©troha Teden matere in otroka, ki bo prikazal rezultate naše ljudske oblasti v skrbi za socialne ugodnosti matere in otrok, je sprožil po vsej republiki vrsto tekmovanj za čim boljšo oskrbo naših otrok in razbremenitev mater. Po vseh okrajih so organizacije AFŽ poživile delo za vključevanje nove ženske delovne sile, za otroške jasli in DID-e, pregledale stanje v otroških ustanovah, popravile in uredile igrišča in odprle vrsto otroških restavracij in mlečnih kuhinj.. Poleg tega so v različnih krajih organizirale številna zdravstvena, pedagoška, politično gospodarska predavanja itd. O trimesečnem tekmovanju pred »Tednom matere in otroka« moramo reči, da je dokaj dobro potekalo, in rodilo lepe uspehe. V sežanskem okraju sc je vključilo v proizvodnjo 33, v frontno brigado pa 80 žena; 2 sta pcsečali zadružni tečaj. V okraju Trebnje so se žene zelo razgibale in reševale tudi gospodarska vprašanja. Zaradi njihove dobre agitacije se je v avgustu dvignil dotok mleka na trg za 15.456 litrov, dotok jajc pa za 2533 komadov, V Št. Rupertu so žene razkrinkale veleposestnika, ki ima 38 ha zemlje, pa se je odtegnil odkupu in na splošno opozorile na nepravilen razrez odkupa žitaric. Odkrile so zelo grobe napake KLO-ja in dosegle, da so oddali še 7000 kg žita. Tudi v poljčanskem okraju žene pridno sodelujejo pri odkupu. Pri krajevnih odborih Karlovica, Višnja gora in Grosuplje so žene ustanovile brigade 20 do 25 žena za medsebojno pomoč in delo na zadružnih ekonomijah, V Višnji gori je 34 član- ska ženska brigada za sečnjo drv, ki je doslej napravila 55 m3 drv. Brigado za medsebojno pomoč so žene ustanovile tudi v Laškem, Mlaki na Kočevskem, ki pomaga na državnem posestvu, v Mekinjah in Cerkušah v kamniškem okraju. 70 članska ženska brigada dela tudi v jeseniški tovarni in na gradbišču. V Celju mestu so pridobili 50 žena v frontne brigade, V tekmovanju za Teden matere in otroka so odprli otroške restavracije v Slovenski Bistrici, Ptuju, Rušah, Št. liju v Slovenskih goricah, Hrastniku it: Krškem. V Zagorju so odprli zasilne otroške jasli. Organizacije AFŽ so odprle tudi številna uslužnostna podjetja, kakor šivalnice, kopalnice in prevzele patronate nad jaslimi in DID-i ter organizirale izlete s pionirji, združene s kulturnimi prireditvami. Na zdravstvenih in pedagoških predavanjih pa so dosegle najlepše uspehe žene v okraju Ilirska Bistrica, kjer je bilo 53 zdravstvenih in 17 pedagoških predavanj. V tem tekmovanju in pripravah za Teden matere in otroka se je ustvarilo tesno sodelovanje z mladinsko in pionirsko organizacijo. Organizacija AFŽ je dala v tem tekmovanju težišče skrbi za otroka, da bi se žena tem laže vključila v borbo za izpolnjevanje petletnega plana. Tekmovanje je mnogo prispevalo k reševanju naših največjih gospodarskih vprašanj kot je delovna sila za našo industrijo, tekmovanje je odraz skrbi in prizadevanja naše nove ljudske države za dvig življenjske ravni delovnih ljudi. domovih in jih pripeljali v jasli, popoldne pa bi jih zopet razdelili materam na dom. Na ta način bi jih lahko obvarovali pred prehladom, zato bi bilo treba predlog tovarišice V/eissove za vsako ceno uresničiti. V jaslih imajo 18 otrok več kot pa je njihova zmogljivost. Iz Litostroja, Karto-nažne tovarne, plinarne iitd. so otroci v šišenskih jaslih. To dokazuje, kako nujno je potrebno, da bi se i rajoni i podjetja bolj brigali za ustanovitev čim večjega števila otroških ustanov, ki bi razbremenile nešteto mater, ki bi se prav rade vključile v proizvodnjo, samo če bi imele komu zaupati svoje otroke. ¥ Štorah se v BID-u pripravljalo na Teden matere in otroka V Štorah je bil ustanovljen na pobudo množičnih organizacij, predvsem AFŽ in z veliko podporo uprave Železarne Dom igre in dela. Ob otvoritvi in v začetku delovanja DID-a je bilo opaziti občuten odpor proti tej ustanovi. Vzgojiteljica ni bila dorasla svoji nalogi, kar so sovražniki in nevedneži takoj uporabili za obrekovanje Kmalu pa so se pokazali prvi sadovi tega zatočišča v DID-u. Otroci so se na DID silno navezali, vzljubili novo vzgojiteljico, matere pa so se prepričale, da je to prepotrebna in koristna ustanova. Otroci dobro iz,gledajo in dobro uspevajo. Letos v juniju so imeli že samostojno prireditev s pestrim sporedom, ki je presenetil vse gledalce in jih zelo navdušil. Presrečne matere so še dolgo pripovedovale o uspelem nastopu svojih malčkov. Z izkupičkom so jim v nagrado priredili izlet v Zagreb in to seveda predvsem v Maksim ir. To je bilo za otroke veselje in doživljaj, ki ga nikakor ne morejo pozabiti. Zdaj imajo seveda vse matere neomajno zaupanje v vzgojiteljico, ki ji gre vse priznanje za izredno skrb in pravilno vzgojo malčkov. Za »Teden matere in otroka« se pripravljajo otroci na svojo drugo javno prireditev, ki bo vezana s prireditvijo pionirjev iz šole. AFŽ se pripravlja za otroški semenj, ki bo v tem tednu. Uprava podjetja pa bo prevzela postavljanje stojnic in vsega ostalega. AFŽ se je zavzela tudi za otvoritev otroške restavracije in bodo tako s pomočjo uprave podjetja v kratkem sezidali slaščičarno (pekarijo) in otroško restavracijo v svoji režiji. Skrb za otroke so torej vedno veča. Že prihodnje leto pa ima uprava podjetja v svojih investicijah predvideno tudi gradnjo novega Doma igre in dela, kar bo šele dalo novih možnosti za pravilno vzgojo tistih malčkov, katerih matere in očetje delajo v proizvodnji in skrbijo za čim boljše izpolnjevanje planskih nalog. To delo pa jim je olajšano, če vidijo, da so njihovi otroci preskrbljeni v času, ko so sami zaposleni. U. Otroci pri kosilu Zakaj hranilne blagajne pri podjetjih, uradih in ustanovah niso pokazale večjih uspehov Razvojna pot naše državte od osvoboditve do danes nam kaže, da je dosledno izvajanje nauka marksizma-leninizma igralo odločilno vlogo pri1 graditvi socializma. Socialistična ekonomika se globoko razlikuje od kapitalistične, tako po pomenu kakor tudi po načinu. Socialistične države se dvigajo in napredujejo edinole z lastnimi silami in iz lastnih virov in sredstev. Ti dve dejstvi, da se socialistične države dvigajo in napredujejo samo s svojimi silami iz lastnih virov in sredstev, daje socialistični ekonomiki poseben značaj in razvojno pot, kajti socializem zahteva, da so v njem pravilno vključena in v polni meri angažirana vsa gospodarska sredstva, ki so na razpolago. Eno teh sredstev, ki močno vpliva na ekonomski potencial socialistične družbe, da bi ta mogla uresničiti svoj cilj stalnega in vse večjega dviganja življenjske ravni delovnih ljudi, je tudi denarno varčevanje. Da bi v tej smeri krenili naprej, upoštevajoč prav tako koristi širokih ljudskih množic na eni, kakor tudi države na drugi strani, je naša vlada izdala posebno uredbo o hranilnih vlogah. S to uredbo sta organizacija in nadaljnji razvoj denarnega varčevanja v naši državi dobila popolno zakonsko podlago in državno zaščito. Hranilne blagajne, ki so v smislu omenjene uredbe ustanovljene pri podjetjih in ustanovah, so namenjene za to, da bi mogli zaposleni ljudje brez posebnega truda in izgube časa svoje prihranke vlagati in dvigati na samem mestu svojega dela. Nasi delovni ljudje pa še zelo slabo poznajo denarno varčevanje in njegov pomen v socialistični družbi, zlasti pa ne poznajo koristi, ki jih ima od takega varčevanja vsak posameznik in skupnost. Da bi se naši delovni ljudje upo-znali s prednostmi denarnega varčevanja, je predsedstvo centralnega odbora Zveze sindikatov Jugoslavije razposlalo razpis vsem sindikalnim organizacijam, v katerem je med drugim rečeno: »Pozivamo vse sindikalne organizacije, da pomagajo pri ustanavljanju hranilnih blagajn Narodne banke FLRJ pri podjetjih, ustanovah in uradih, da razlagajo vsem našim delovnim ljudem, da je v korist države in v njihovo lastno, če vložijo razpoložljiv denar v državne denarne zavode. Država bo ta sredstva uporabljala za nadaljnjo izgradnjo, kar se bo odražalo v tem, da bomo v naši državi dosegli boljše in lepše življenje. Nadalje pozivamo vse sindikalne podružnice in ves delavski razred naše države, da zastavijo vse svoje sile, da s hranilnimi vlogami zagotovijo državi čim večji pritok denarnih sredstev, ker je varčevanje z materialom in denarjem ena izmed naših najvažnejših nalog v borbi za uspešno in čim hitrejše uresničenje socializma. V borbi za to uresničenje pa je delavski razred in vsi delovni ljudje naše domovine pod vodstvom slavne komunistične partije in tovariša Tita že doslej dosegel velike uspehe.« Poleg gornjega razpisa je bilo že do sedaj izdanih več navodil sindikalnim organizacijam kakor tudi njih funkcionarjem, da morajo denarnemu varčevanju med delovnimi množicami v kolektivih posvetiti vso pozornost, vršiti stalno in sistematsko agitacijsko-propagandno delo ter pripraviti razna predavanja, v katerih bodo pojasnjevali koristi varčevanja za posameznika kakor tudi za skupnost. Če pa pogledamo do sedaj dosežene uspehe hranilnih blagajn pri posameznih podjetjih in ustanovah, ugotavljamo, da so pri nekaterih kolektivih ti uspehi neznatni. Imamo še celo podjetja, kjer kljub večkratnemu opozorilu niti do danes niso po uredbi ustanovili hranilnih blagajn kot na primer: Mestni vodovod, Podjetje za snago, Kuverta, Tovarna učil itd. Nadalje so kolektivi, kjer članstvo, čeravno že obstoja hranilna blagajna, _ ne ve _ za njeno delo, n. pr. Litostroj, Tobačna tovarna, tovarna kleja, ljubljanske opekarne, Strojpis, Kemična tovarna, Ljubljanska tovarna hranil. Prehrana, ministrstvo za industrijo in rudarstvo, ministrstvo ljudskega zdravja itd. Poleg tega se v večini kolektivov propaganda o pomenu denarnega varčevanja ni izvajala, v kolikor pa se je, je bila izvedena samo na splošno brez pravega prepričevanja in razlaganja. Le tam, kjer so uprava podjetja oz- ustanove, celica in sindikalna organizacija skupno izvedle in vršijo prepričevalno agitacijsko propagandno delo o pomenu denarnega varčevanja v kolektivu, je bil dosežen lep uspeh in so dani vsi pogoji nadaljnjega razvijanja in napredka, n. pr. Tovarna »Niko« v Železnikih, Zadruga »Ratitovec«, Železniška direkcija, Državna banka za kreditiranje kmetijskih zadrug, itd. Za slabo delo hranilnih blagajn v podjetjih in ustanovah so nedvomno tudi krivi partijski in sindikalni funkcionarji in aktivisti, kajti če bi oni uresničevali vse tiste naloge in direktive, kj so jim bile zadane v pogledu agitacije i'n propagande denarnega varčevanja, bi prav gotovo bili doseženi dobri rezultati, saj se je v praksi pokazalo, da le tam, kjer je bilo delo vseh organizacij koordinirano, so bili doseženi lepi uspehi. Narodna banka je sicer odgovorna za pravilno delo hranilnih blagajn, kakor tudi za dajanje tehnične in agi-tacijsko-propagandne pomoči, vendar ona spričo ogromnega obsega dela, ni kos tega sama popolnoma izvesti. Zato so za delo agitacije in propagande med delovnimi množicami mest in vasi bile poklicane sindikalne in frontne organizacije. Kakor pa je bilo že omenjeno, sindikalne in frontne organizacije svoje naloge ne vršijo. Tako je ekipa Narodne banke ugotovila na terenu marsikatere napake in nepravilnosti. V večini primerov mestne in okrajne komisije za pospeševanje varčevanja, ki so ustanovljene pri finančnih odsekih in katerih člani so predstavniki vseh množičnih organizacij, ne delajo. Isti skrajno nepravilen odnos do tega dela imajo tudi okrajni in krajevni sveti. Tako na primer okrajni svet v Kamniku na tem sektorju ničesar ne dela. Se slabši je krajevni svet v Domžalah, katerega je ekipa že dvakrat obiskala, mu dala tudi navodila in ga prosila, da naj se resno zavzame za agitacijo in propagando med kolektivi v kraju, vendar tega ni storil in se do sedaj še ni zdramil iz mrtvila. Podobni so še primeri pri OS in KS Slovenjgradec, Šoštanj, Dravograd, Ljutomer, Dolnja Lendava, Murska Sobota, Maribor, Ptuj, Celje, Kočevje, Kranj in Jesenice. Popolnoma razumljivo je, da ob takem odnosu do tega vprašanja tudi uprave sindikalnih podružnic po delovnih kolektivih ne delajo in da naši delovni ljudje ne poznajo pomena, ki ga ima denarno varčevanje pri graditvi socializma in boljšega življenja vseh delovnih množic. Skrajni čas je, da se sindikalni funkcionarji in aktivisti z ozirom na važnost tega vprašanja z vso resnostjo lotijo zadanih nalog. Lep primer dobrega dela je do sedaj pokazal KS Tržič, ki je na skupnem sestanku sindikalnih funkcionarjev, predstavnikov Narodne banke in množičnih organizacij do podrobnosti pregledal situacijo, se seznanil z navodili in na podlagi tega sprejel potrebne zaključke za uspešno izvajanje zadanih nalog. Že v početku so bili doseženi lepi uspehi, ki se iz dneva v dan večajo. Delovni kolektivi so si medsebojno napovedali tekmovanje, kateri kolektiv bo zajel številčno največ vlagateljev ne glede na višino vloženega zneska, za vsakokratnega zmagovalca pa je določena prehodna zastavica. Denarno varčevanje, ki ga populariziramo pri nas, ni nič drugega kot borba za pravilen in kulturen način ravnanja z denarjem. To je v resnici le del naše splošne borbe za nove odnose do vseh materialnih sredstev, katerih pravilna in načrtna uporaba je temelj za zgraditev socializma. Pridobitve osvobodilne borbe, iz katerih raste nov socialistični obraz naše domovine, so si priborili prav delovni ljudje s Komunistično partijo in tovarišem Titom na čelu. K. L, Vsem sindikalnim podružnicam Ker smo pred zaključkom tretjega tromesečja, opozarjamo vse sindikalne organizacije in funkcionarje, da morajo takoj posvetiti vso pozornost izdelavi točnih in popolnih statističnih poročil. Tromesečna statistična poročila po obrascih CO ZSJ, odobrena od Zveznega statističnega urada pod št. 6464/48, obrazci od St. T do 7, se naj začnejo takoj sestavljati. Podrobna navodila za statistično poročanje so bila objavljena v »Delavski enotnosti« dne 25. III. t. 1. Okrajni in Krajevni sveti so odgovorni, da bo poročilo dostavila prav vsaka podružnica, ker je do sedaj ved-no manjkalo večje število poročil, zaradi česar statistika sindikatov Slovenije ni bila popolna. Vsi funkcionarji so odgovorni, da bomo v tem tromesečju dobili celotno sliko o vseh organizacijah. Ce katera podružnica tega ne bo storila, jo je treba takoj obiskati in ji pomagati pri tem delu. Nepopolna, netočna, nepreverjena statistična poročila bomo Okrajnim in Krajevnim svetom vračali v popravilo, isto bodo storili tudi Republiški odbori sindikata in Krajevni odbori sindikata podružnicam. Statistična poročila morajo biti dejanska slika stanja za čas, ki ga zajema poročilo. Statistična poročila morajo vsi odbori na svojih sejah preveriti in proučiti, preden jih odpošljejo višjim forumom. Za neizpolnitev te naloge so uvedene disciplinarne sankcije. Glavni odbor ZSJ za Slovenijo OBJAVA Veliko zanimanje vlada za notranjo kakor za zunanjo razstavo 100 letnice železnic. V prvih treh dneh si je ogledalo razstavo že nad 18.000 ljudi. Razstava bo odprta do H-oktobra 1949. Notranji del razstave je odprt od 8.—18. ure, zunanji del za od 8,—20. ure. Vstopnina 10 din. Udarniki, racionalizatorji, novatorji, invalidi in noeitelji Spomenice imajo brezplačen vstop na razstavo na podlagi legitimacij odn._ potrdil, Brezplačen vstop uživajo tudi pionirji osnovnih sol pod vodstvom vzgojiteljev, s potrdilom šole in spiska udeležencev, kadar poselijo razstavo v skupinah. Za skupinske obiske ostalih šol, kakor za skupinske obiske vojakov je vstopnina 5 din na podlagi potrdila Sole odn. komande, iz katerega mora biti razvidno število udeležencev. Skupinski obiski imajo 75% popusta na železnici, posamezniki pa le 50%. Tovariška sodišča sindikalnih podružnic Zaradi velikih naporov delovnih ljudi, njihovega delovnega junaštva, s katerim obvladujejo vse težave in zmagujejo, lahko označimo kršitev delovne discipline za škodljivo, včasih celo za sovražno dejanje, saj povzroča nediscipliranost težko škodo našemu gospodarskemu raizvoju. Seveda bi bilo napačno ocenjevati vsak primer nediscipliniranosti kar na splošno za sovražnost, številni primeri so posledica nekaterih materialnih vzrokov, zlasti pa posledica premajhne zavednosti, politične razgledanosti in agrajenosti. Prav zato so sln-dikailne organizacije dolžne v svojo borbo za delovno disciplino vključiti tudi borbo za pravilno in dosledno izvajanje uredbe o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev (Uradni list FLRJ št. 27/49). Glede na vlogo sindikalnih organizacij v krepitvi delovne discipline in glede na vzgojni pomen disciplinskega kaznovanja, nalaga omenjena uredba starešinam, da upoštevajo pri izrekanju disciplinskih kazni mnenje sindikalne podružnice- S tem je zakonito potrjeno neposredno sodelovanje sindikalnih organizacij pri uporabi posameznih disciplinskih ukrepov, kar naj doprinese pravilnosti in učinkovitosti samega disciplinskega postopanja in utrdi avtoriteto direktorja podjetja (starešine ustanove) kot najvišjega disciplinskega starešino. Še posebej pa prihaja do izraza ta vloga sindikalnih organizacij v določilu uredbe, da sme direktor podjetja (starešina ustanove, urada) odstopiti posamezne disciplinske prekrške tovariškemu sodišču sindikalne podružnice. Pred kratkim je izdal zvezni minister za delo navodilo o pristojnosti teh sodišč (Ur. 1. FLRJ št. 77/49). O KATERIH DISCIPLINSKIH PREKRŠKIH ODLOČA TOVARIŠKO SODIŠČE? Tovariško ^sodišče sindikalne podružnice odloča samo o tistih disciplinskih prekrških, ki mu jih odstopi v odločanje direktor podjetja. To sodišče torej nima neke samostojne pristojnosti. Najvišji disciplinski starešina je samo direktor podjetja, ki je odgovoren za stanje delovne discipline in te odgovornosti ne more prenesti na nikogar, tudi na tovariško sodišče- Lahko pa v smislu navodil posamezne disciplinske prekrške delavcev s posebno odločbo prepusti tovariškemu sodišču v odločitev. Predhodno mora torej sam oceniti vsak disciplinski prekršek in ga šele po svoji oceni odstopiti v reševanje tovariškemu sodišču. V odločbi mora točno navesti disciplinski prekršek, ki ga njemu prepušča v odločanje. Taka ureditev pa je pomembna tudi zaradi pojavov oportunizma pri posameznih odgovornih voditeljih, ki se izogiba- jo uporabi disciplinskih ukrepov iu bi hoteli zvaliti odgovornost za njihovo uporabo na druge. Ta ureditev to preprečuje. Za pravilno oceno daje navodilo jasne smernice: Direktor podjetja sme prepustiti v odločanje tovariškemu sodišču samo tiste prekrške, ki izvirajo iz netoverdških odnosov med posameznimi delavci (osebni spori, žalitve, prepiri, pretepanje, nemoralno obnašanje, pijančevanje) in male tatvine, ki po vrednosti ne presegajo 100 dinarjev. Naši delovni odnosi so odnosi tovariškega sodelovanja in medsebojne pomoči. Zato je treba temu sodišču prepuščati odločanje v tistih prekrških, kjer bo izrečena kazen vplivala na vse člane delovnega kolektiva veliko bolj vzgojno, kakor če bi o istem prekršku izrekel kazen direktor. To so osnovna načela o pristojnosti tovariških sodišč. Ni torej dovoljeno poljubno ali kar na splošno prepuščati izrekanje disciplinskih kazni tovariškemu sodišču. Smernice navajajo, da je za tako prepuščanje osnovni kriterij vzgojni pomen disciplinskega ukrepanja v posameznih primerih. Na drugi strani je sindikalnim organizacijam dana možnost, da svoje delo za dvig delovne discipline še bolj razvijajo in ufcrepijo. Vzgojno delo bo združeno z uporabo vzgojnih disciplinskih Ukrepov, s čimer so sindikalne organizacije kot vzgojne in zaščitne organizacije dobile možnost, da se s konkretnimi ukrepi borijo proti ostankom kapitalistične dediščine v zavesti množic, ki vodijo do takih prekrškov, ki rušijo tovariške odnose. Nadalje pa sledi iz teh načel, da bodo morale tiste sindikalne podružnice, ki morda še nasprotujejo uporabi disciplinskih ukrepov, prenehati s takim oportunističnim odnosom- Tovariška sodišča lahko izrekajo samo naslednje disciplinske kazni: pismen opomin, pismeni ukor in pismeni javni ukor. Lahko pa odgovornemu, disciplinskemu starešinu predlagajo, da izreče kazen odpusta- Ne morejo pa izrekati nobene denarne kazni, niti ne morejo take predlagati. Če tovariško sodišče med postopkom ugotovi, da je delavec zagrešil še kak drag prekršek poleg tistega, o katerem razsoja tovariško sodišče in ki ni naveden v direktorjevi odločbi, mora o tej svoji ugotovitvi obvestiti direktorja. Ta izda novo odločbo o tem, ali naj tovariško sodišče odloči tudi o novo odkritem prekršku. Vsebina obravnavanega navodila je torej pomembna za krepitev delovne discipline in za pravilno izvajanje uredbe o disciplinski in materialni odgovornosti delavcev- Potrebno je sedaj še navodilo o sestavi in delu tovariških sodišč. To navodilo izda Centralni odbor ZSJ. M- R. ^TIZKULTU R A Tekma mo za flzkulturni znak Ko je ___(„ bilo v sredi leta 1946 pri nas uvedeno tekmovanje za fizikulturni znak, se je ta oblika fizkulturnega udejstvovanja uveljavila vsepovsod in je bilo zajetih v to tekmovanje desettisoče mladine in odraslih. To-da če danes kritično pregledamo situacijo v pogledu tekmovanja za fiz-kulturni znak, nikakor ne moremo biti zadovoljni. V zadnjem času je tekmovanje za fizkulturni znak skoraj zaspalo. Kaj je vzrok, da smo tako zanemarili to važno obliko fizkulturnega udejstvovanja? Poglavitna krivda leži na osnovnih organizacijah, na društvih, sekcijah, aktivih in klubih, ter tudi na posameznikih, ki tekmujejo za fizkulturni znak. Dostikrat je slišati izgovor, češ, preveč je dela z izleti, nastopi, krosi, mnogoboji itd., ali pa slišiš, da ni kadra, rekvizitov in podobno, čeprav vemo, da smo imeli 1946. do 1947, leta več tekmovalcev in osvojenih značk in manj kadra in rekvizitov, kot jih imamo danes. Poleg velikega pomena, ki ga ima tekmovanje za fizkulturni znak za nadaljnjo množičnost naše fizkulture in športa, zavzema še vedno neko neaktualno vlogo. Tekmovanju se ne posveča takšna pozornost, ki bi jo z ozirom na vsebino in program tekmovanja morali posvečati. Da bi se dosedanje napake na terenu izboljšale in da bi tekmovanje za znak postalo stalna metoda, predvsem v naših TD in fizkul turnih aktivih, je FZJ sprejela sklep, da je v septembru osnovna naloga fizkulturnih organizacij razširiti in okrepiti delo in aktivnost v tekmovanju za fizkulturni znak. S tem v zvezi so dobile vse fizkultume organizacije navodila za izvedbo množičnih tekmovanj za znak. Ponekod so pristopili k pripravam za to akcijo kar dobro in so dosegli lepe uspehe, V Celju je n. pr. sindikalni svet in OTO razpisal teden tekmovanja za F A in so do sedaj dosegli najboljše uspehe. Vsak dan so posvetili eni panogi iz kompleksa tekmovanja in v tesni povezavi z OTO vselej beležili dobre rezultate, Tudi industrijski mnogoboj, ki se je vršil v Ljubljani, je bil izveden v smislu poja-čanja akcije za tekmovanje. V celotnem tekmovanju je bilo položenih nad 30 tisoč norm, vendar jih v večini primerov ni nihče registriral. Sedaj je naloga fizkulturnih aktivov, ki so se vključili v tekmovanje v industrijskem mnogoboju, da izpolnijo s svojimi člani teoretične naloge in zimske panoge, To je za nas važna in obvezna naloga, s tem tekmovanjem dosegamo velike uspehe v pogledu množičnosti naše fizkulturne organizacije. Na tisoče osvojenih značk fizkulturnikov na prsih naših delovnih ljudi, je eden izmed pogojev za do cele izgrajenega človeka naše nove socialistične skupnosti in dokaz vsem tistim, ki nas blatijo in klevetajo, da pod vodstvom naše Partije in našega tov. Tita, vsestransko oblikujemo in gradimo zavestne borce za dosego visokih ciljev socializma. 2. Športni turnir kovinarjev v Ljubljani Na pobudo SŠD »Titovi zavodi Litostroj« bo v soboto in nedeljo 24. in 25. t. m. v Ljubljani športni turnir kovinarjev Slovenije, na katerega so povabljeni tudi gostje, tekmovalci iz ostalih bratskih republik. Namen tega turnirja je, da na fizkulturnem polju poveže kovinarje Slovenije in kovinarje bratskih republik, ter da nadaljnje perspektive za razvoj fizkulture med njihovim delavstvom. Kovinarji bodo tekmovali v lahki atletiki, nogometu, odbojki in namiznem tenisu. Do sedaj je prijavljeno za to tekmovanje SŠD Fužinar iz Guštanja, SŠD Kovinar iz Štor, SŠD Železar Javornik, SŠD Radnik iz Siska, aktiv Rade Končar iz Zagreba, Železarna III. maj iz Reke, Tovarna splošnih metalnih konstrukcij »Leskošek Franc« iz Maribora, tovarne Titan Kamnik in SŠD Litostroj Ljubljana. V teku tedna pričakujemo še več prijav. V naši industriji pripada gasilstvu posebna, nad vse važna nalaga V stari predaprilski Jugoslaviji gaj® sivo ni služilo interesom ljudskih mn#1" temveč la koristim kapitalistov. Kap"' listi so organizirali potrebno gasil*1 le za zaščito svojega lastnega premožen! doč& so bila delavska in kmetijska c s el j a prepuščena sama sebi. Naš delavec in kmet, kateremu >( požar dostikrat ogrožal njegovo življu01 in s krvavimi žulji pridobljeno skr0®^ premoženje, je moral samoiniciat«0 organizirali gasilstvo, da bi se kolik toliko zavaroval pred požarom iu 6 mentamimi nezgodami. Na ta način so nastala prostorov! gasilska društva, katera so imela le r mitivma gasilska sredstva in še teh Bil' premalo. Njihova strokovnost je osredotočena skoraj edino na redke, 8‘ resne vežbe, katerim so potem obtgj sledile znane »gasilske veselice«, K#: 60 bili rezultati dela takšnih dr uštel,, ni težko zamisliti, škoda, katero je Wi ljudstvo zaradi požarov in elementih, nezgod pri takšni brezbrižnosti države1 organizacije gasilstva je neprecenljiv8, Te žalostne razmere na polju gasil6 so trajale prav do nove Jugoslavije. «, Danes pa, ko gradimo novo sc«1^ stično družbo, gasilske enote niso V zaščita privilegiranih kapitalističnih ... jev, ampak prave ljudske varnostne 1 stitucije. V naši industriji pripada gasilstvu P s sebna, nad vse važna vloga. Danes, K tolikim poletom gradimo našo in duš-',, nam ne preti nevarnost samo zaradi (‘j čajnih požarov, ampak tudi s s',, notranjih in zunanjih sovražnikov "fj industrializacije. Naši nasprotniki p*rji šajo in bodo še poskušali z vsemi sre*^, preprečiti ali vsaj ovirati našo pl3"' graditev, >. Da bi se obvarovali požarov il % mentarnih nezgod, kakor tudi da tiiU, prečili zle nakane naših nasproti', ,14 smo v vsakem industrijskem po«\j ustanovili lastno industrijsko ga*1'5 ekipo. J Industrijska gasilska ekipa, kakof vsak posamezni uslužbenec podjetj1 ,, mora zavedati, kako važno je oh-'2'* moderno zgrajene objekte, drago stroje, surovine in ostali material. Ž/ dati se moramo, da je mnogo laže P' prečiti požar, kot pa ga gasiti Zato je treba odstraniti iz podstf in obratnih prostorov vse vnetljive. P1# mete, ki tam niso nujno potrebni, sebna pozornost naj velja eksploziv0 tekočim gorivom in raznim maščobam; ,, Električne napeljave na; bodo P1,, pisano izolirane, elektromotorji in dM električne naprave morajo biti dovoli.( zajamčene. Instalacije vodovoda m<**[ stalno in brezhibno delovati, Važno , da 60 kurilne naprave, parovodi m d ,, vodi stalno pod kontrolo. Posebno n ost je treba posvetiti zalogam pte!I1(r in ostalega goriva. Nadalje se ir.of3 j/ preslano pregledovati in nadzirati iV za odlaganje pepela, leša, žlindre m , lih gorljivih odpadkov. V vseh prostorih naj bodo namri ^ na prikladnih, lahko dostopnih j® -c< vidno označena sredstva za gašenja žara (aparati »Minimax«, »Vatrogu6 ^ pesek, voda v sodih s pripadaj0^ vedri, pri vodovodnih izlivih pa v p A nih zidnih omaricah odgovarjajoče » ske cevi). (ji) Vsak uslužbenec v podjetju morS($ dobro izvežban v ravnanju z vsemi položljivimi gasilskimi sredstvi. namen na) se od časa do časa pr praktična predavanja in kratke vap} Gasilska ekipa je odgovorna, “ £ gasilska sredstva stalno v brezhibnem ^ nju in polnoštevilno na odrejenih m°fjl Vse priprave in tehnična sredstiN1 gašenje požara, zaščitna sredstva i® . * stva za prvo pomoč naj bodo vem1 ,<■ brezhibnem stanju in pripravljena kojšnjo uporabo. Shranjena naj bof posebnem in vsakemu pripadniku sirijskega gasilstva dobro poznanem < štoru. .JI Pri . službujočem organu indusj*M NM naj bo tudi seznam vseh pripf;"'/1 industrijske gasilske ekipe z njih .jlf naslovi in navodili za njihovo najh'w/ aktivizacijo. Službujočemu organu o' se omogoči stalna takojšnja upor*™/ lefona, kjer naj bodo vidno ozB*y telefonske številke bližnjih gasilskimi in reševalne postaje ter postaje Ni”’/ V primeru požara, elementa«5® f zgode ali kakršne koli druge nesf^j treba ohraniti mirno kri in delati.# gično toda premišljeno ter z gasy' sredstvi ravnati samo tako, kot pfCjj J. vajo navodila. u’ OTVORITEV CENTRALNE SINDIKAT^ KNJIŽNICE V MARIBORU Po V, kongresu Komunistične partije Jugoslavije je bilo delo na kultura o-prosvetnem sektorju sindikalnih organizacij usmerjeno v ustanavljanje in utrjevanje kulturnih središč, predvsem v velikih industrijskih središčih. Brez knjižnice, ki je podlaga ostalemu kulturnemu delovanju, si kulturnega središča ne moremo predstavljati. Maribor, naše veliko industrijsko središče, katerega prebivalstvo se je po okupaciji nenavadno pomnožilo, posebno z delavci,- je po vojni zelo pogrešal ljudsko knjižnico. Saj je okupator popolnoma uničil vse javne in privatne knjižnice v Mariboru. L 1948 je KUD »Hermanko* ustanovil ljudsko knjižnico, ki pa ni mogla zadostiti vsem potrebam Maribora. Zato je tem bolj razveseljivo dejstvo, da je Okrajni svet v Mariboru 19. t. m. v začetku »Tedna napredne knjige« odprl Centralno sindikalno knjižnico v Jurčičevi ulici, Knjižnica je začela poslovati s 3800 knjigami, kar je lepo število, če pomislimo, da je morala začeti knjižnica zbirati knjige prav na novo, V svoji knjižni zalogi ima skoraj vso povojno literaturo in 'bo stalno dobivala vse knjižne novosti. Istočasno pa že izpopolnjuje knj*^ .3 predvojnimi kvalitetnimi knjigam1' ^ \.e Centralna sindikalna knjižnic* imela samo nalogo, da izposoj* <6e*l članom sindikalnih organizacij h1 *£ ostalemu prebivalstvu v Maribo* gii)\ pak bo skrbela tudi za razvoj vs kalnih knjižnic v podružnicah, i0 ustanovah in jim nudila potrebno r w Knjižnica je tudi v tej smeri i° v M .j, s svojim delovanjem. Do danes riboru že pregledanih 56 * knjižnic. Iz tega pregleda je bi'0 dobiti analizo in na tej podlag1 u odpravljanjem napak. v6L Knjižnica ima v Marib°°u možnosti razvoja in hkrati ve!1\fela''čtwi dviganje kulturne ravni y sabljanje, vzgajanje čuta za v,e*!lZj»lJ,^i>' nine domače in tuje knjižne us.,lgj s*v l/ot* 1 r% ? n n n c o K «iro vfin Tl 71 ^ C‘ , ____ - 5tV^cVof(1 kar je še posebno važno na r‘ jc|il me’p’ri tem lepem in odgovoj”^M želimo novi sindikalni knjiž®1 a boru mnogo uspehov. lii poznamo železniške te Elo n njih? Čudno vprašanje, bo rekel tisti, ki železniške kurilnice pozna. Le malo-kao ve, kako delajo v njih in kakšne Ualoge izpolnjujejo. In vendar so nji-hove naloge velike, da se promet pra-rilno in v redu razvija. Vlečna služba, ali kakor bi po naše fekli, strojni park našega železniškega Prometa, ima nalogo, da skrbi za pre-vOz potniških, brzih, tovornih in nabiralnih vlakov. Na vsaki večji postaji, kakor sta Ljubljana in Maribor, opravka jo to delo matične kurilnice, ki skrbijo za določeno število in vrsto '"lakov, da so pravočasno opremljeni s stroji in da brezhibno delujejo. Po-t*0'bno vlogo igrajo tudi kurilniške izpostave posameznih matičnih kurilnic, Kakršna je tudi kurilmška izpostava v Zidanem mostu- Njena naloga je, da skrbi za prevoz nabiralnih vlakov na Progj Zidani most — Zagreb in Zidani atest — Ljubljana. V sestavu te kurit-n'iške izpostave so končno še strojne Postaje, kj so nekakšne podružnice ku-dlniških izpostav, kakor sta to n. pr. strojni postaji v Brežicah in Trbovljah. * Če pogledamo kuriiniško izpostavo v Zidanem mostu, bi marsikdo imel ptis, da je njena vloga neznatna, V kptu med skalnati h rito na eni in Sa-5'tojo na drugi strani porinjenih nekaj žplezniškvh od saj in dima počrnelih jek tov, to je vse, Da, to je vse- Toda, kaj vse se dogaja v teh črnih in 'emu ih prostorih, kakšno življenje dtri;plje v njih, koliko ljubezni, vztrajnosti, volje in požrtvovalnosti vlaga deherni, ki ga delo priklepa v to življenje, ve le tisti, ki je vsaj za hip Prišel v stik s temi ljudmi. Matična kurilnica ali kurilmška izpostava, kar koli je že, je prav za Prav dom, oziroma zatočišče Železnikih lokomotiv, ko se vračajo z dolge dnevne ali nočne, v snegu ali dežju, '"etru ali vročini opravljene ture 'L Mimi vred pa prihajata v to zavetje j"di strojevodja in kurjač, ki imata, *to je stroj opravil svojo nalogo, še •nnogo dela, da ga očistita, pregledata, Pretipljeta z vseh koncev, če se ni pojavila kakšna okvara, ki bi jo bilo reba popraviti alj vsaj nanjo opozoriti Partnerja, ki bo vozil v naslednji turi A ,stim strojem. Skratka, biti morata p^ka, ki imata pravilen odnos m m ljubezni do stroja, kakor ga ima m'« ■ 0 svojega otroka, ki žrtvuje še t-.iL 111 ure. ko bi že zdavnaj bila po-na počitka. * , ^ kurilniški izpostavi Zidani most zlasti dve skupini: skupina Kuko-•»ciča Antona in Zupana Ferdinanda, ki e Čistoto in vzdrževanjem svojih strojev vzbujata pozornost vsakomur, cim vidi njuna stroja- Samo poglejte strojevodjo Kukovi-jCica, ko se pripravlja s strojem 26-049 o. progo, koliko dela ima, kje vse mori1 ..Priviti vijake, kako urno leze po strmih stopnicah na stroj, da. izpusti P'ar že me-8krh ™ me!sece rjavijo in propadajo, dela°°. P^hira, spravlja in prepelje v j,.aVnico, da s temi nabranimi deli ‘Spolnjuje svoj stroj. * Prav takšna je tudi strojna skupi-župana Ferdinanda s kurjačem Ko-2-Ce® Bogomirjem na stroju 26-022. cipan Ferdo je razmeroma še mlad jJ^j^odja- Kot član Partije pa je ih, 24 'vzgled vsem ostalim skupi-L kako je treba skrtoeti za stroj in '™cti vedno v redu-, Lansko leto se je prostoljno javil na girimesečno vožnjo na progi šamac— r*rajevo. Vse do takrat pa je bil tudi £ psednik sindikalne podružnice vsega *tii ^kega kolektiva v Zidanem mo- Osv a/tor- se J® pokazal v času narodno-^bodil.ne borbe kot neustrašeni bojah’ h je sodeloval v številnih akci-tov -n oorbsh s sovražnikom, talko v0j®ri& Zupan tudi danes kot strojenj I"3- daje vse svoje sile, da je lij |?v .stroj, katerega skrbno čuva ' knbi zanj, vedno pripravljen za vsako nalogo in ni u-re, če je treba iti na vožnjo, da bj odrekel. Vseskozi požrtvovalen, marljiv in vesten, uspešno premaguje vse težave in žanje uspehe, ki so lahko za zgled vsem njegovim sovrstnikom- * V splošnem po zgledu teh dveh skupin sledijo tudi ostale, ki stalno presegajo svoje norme za 15 do 25%. Vsi^ti uspehi so rezultat pravilnega političnega dela med skupinami ob povezavi Partije z delom sind. podružnice, zato so doslej plan prevoza prav v vseh mesecih stoodstotno izvršili- Toda ne samo to- Zidani most je tudi sedež pomožnega reševalnega vlaka. Povsod, kjer koli se pokaže potreba, požrtvovalna ekipa šestih mož, že v nekaj minutah hiti na delo in s povečanimi na- tako poslali na Pohorje in v juriclo-šter šest svojih članov in so morali zato drugi, ki so ostali doma, nadomeščati odsotne tovariše v službi. Posebno velik pa je njihov delež pri gradnji sindikalnega doma in pri akcijah za pomoč vasi, saj so nekateri delavci iz kurilnice napravili že letos po 200 ur prostovoljnega dela. Kurilnica je prispevala samo h gradnji sindikalnega doma doslej že 2875 ur prostovoljnega dela, ko poleg svoje naporne službe tudi gradijo in obnavljajo porušeni Zidani most, ko so podnevi zidarji, ponoči' pa železničarji, kakor je ponosno poudaril nadzornik lokomotiv tov. Završnik. * Strojevodjo ali kurjača poznamo prav za prav le, ko samozavestno na- Zupan Ferdo na svojem stroju pori vselej poskrbi, da je promet člm-prej vzpostavljen. Zato skrbijo nad vse prizadevni člani te ekipe tovariši ja-kuš Anton, Ernesti Avgust, Dečman Frane in Zorčič Ivan, Po osvoboditvi je samo kolektiv te kurilniške izpo-stave zbral in dvignil ob progi 185 vagonov in jih spravil v delavnice, da so ti vozovi čimprej spet začeli služiti potrebam naraščajoče,ga prevoza. Precejšen prispevek pri dviganju mostovnih konstrukcij, ki so bile med okupacijo porušene v Savinjski dolini, je dal prav ta kolektiv. Kolektiv po posveča vso skrb tudi Štednji kuriva in maziva. Medtem ko so poprej trošili po 125 do 130 kg premoga na tisoč brutotonsikih kilometrov, so danes s povečano skrbjo kurjačev in strojevodij to porabo že znižali na 105 kg, tako da danes že dosegajo okrog 97 do 98% normirane potrošnje premoga. Trdno pa so odločeni, da bodo potrošnjo premoga še znižali in dosegli normo. Da pri tem niso imeli doslej tolikšnih uspehov, kakor so si želeli, je deloma vzrok v tem, ker nekateri kurjači niso posvečali dovolj pozornosti' pravilnemu nalaganju premoga v peč, mnogokrat pa je bil temu kriv tudi sam odnos nekaterih vlakovnih odpravnikov, ki so včasih na svojih postajah odrejal: nepotrebne premike in prestavljali nabiralnike iz enega na drugi tir. Od normirane potrošnje 36,5 gr maziva na en lokomotivski kilometer trošijo sedaj maziva le po 35,8 gramov. Kot najbolj grobo napako, katero so doslej doživeli, si očitajo to, da sta jim »obležala« dva njihova stroja. Beseda obležala pomeni v njihovem slovarju to, da sta obstala na progi. To pa, se ni zgodilo morda zaradi površnosti strojevodje ali kurjača, ampak zaradi okvare materiala. Poleg rednih planiranih voženj, so letos opravili še pet izrednih premi-kalnih voženj in tri vožnje za proslavo Prvega maja. Kljub temu, da skoraj 75 odstotkov njihovega kolektiva stanuje izven sedeža te kurilniške izpostave in da so člani tega kolektiva raztreseni tja do Dobove in Litije, od koder se dnevno vozijo v službo, jih to ne ovira, da bi svojih nalog ne izvrševali točno in vestno. Prav v ničemer pa ne zaostajajo tudi njihovi uspehi v vseh ostalih akcijah bodisi pri sečnji drv, ko so prav . ................................. ' .—-—- ■ - •' ■*.. ....... UI)an *61 d° *n Konic Bogomir še enkrat pred odhodom vlaka pregledujeta stroj slo,njen ob okno lokomotive budno motri položaj na progi. Toda, če se zamislimo, da je njihova služba vezana s tisoči' in tisoči težav in odgovornosti, ko je njihovim rokam in preudarnosti zaupanih na sto in sto ton dragocenega tovora milijonske vrednosti, katero je ustvarilo tisoče rok delovnih ljudi po naših tovarnah, če se zamislimo, da je rokam teh dveh prepuščena usoda tisoče potnikov, ki brezskrbno sede v vozovih, ko vsak dan potujejo po važnih službenih poslih na delo ali oddih, potem bomo šele znali oceniti, kako odgovorno službo opravljajo prav naši železničarji od prometnika,. kretnika in čuvaja do ' vlakovodje;- strojevodje in kurjača, ko morajo biti neprestano pozorni na vse signale ob progi, ko morajo opazovati lego kretnic, kakšna je proga, ki se odpira pred njimi, strojevodja pa poleg tega še, kako deluje lokomotiva. Na delovanje lokomotive je strojevodja še posebno buden. Vsak njen gib pozpa do najmanjše podrobnosti. Ne da bi gledal, že na posluh ve in občuti, v kakšnem položaju se nahaja krmama naprava, kolikokrat je treba zavrteti na njej vijak in istočasno, ko gleda skozi okno lokomotive, mimogrede že tudi uravnava parno ravnalo. Zato tudi vsak strojevodja ne da rad svojega stroja drugemu v roke. Zato tudi gleda, da ne izostaja od dela, da, še celo več, raje je pripravljen peljati sam še kakšno vmesno vožnjo, kakor pa, da bi dal svoj stroj drugemu strojevodji, ker le on sam nožna in ve, kako je treba njegov stroj upravljati in kje je najbolj občutljiv, da ne pride do okvar na stroju. Medtem ko napravi ena sama strojna zasedba na stroju brzovlaka mesečno po 10.000 km, jih napravi ena strojna zasedba na stroju, ki vozi nabiralnik po 3200 km. Toda zaradi tega ta služba strojne zasedbe na nabiralniku ni prav nič lažja od one na brzo-vlaku. Nasprotno, še toliko težja in napornejša je, kolikor počasnejša je vožnja, ko je treba postajati na vsaki postaji, premikati in izgubljati z razkladanjem in nakladanjem tovora pol ure in še več, preden se premakne nabiralnik naprej — do cilja. Zato takšna skupina ne prevozi sicer tako visokega števila kilometrov, ostaja pa kljub temu v eni turi po 24 in tudi do 30 ur od doma. Kurjač Konic Bogomir na stroju 26-022 je še posebno spreten. Lopato za lopato siplje premog v peč in ga enakomerno raztresava po vsej notranjosti lokomotivske peči, saj na eni sami vožnji od Zidanega mosta do Zagreba in nazaj zmeče v stroj do 12 ton premoga. Kako je treba nakladati in raztresavati' premog po peči, da pravilno izgoreva in so vse kalorije v celoti izkoriščene, da se porabi čim manj premoga in da je pritisk pare v kotlu kljub temn^ tak, kakor je treba, vse to kurjač Konič še zlasti upošteva. ♦ Kuriiniška izpostava v Zidanem mostu pod skrbnim vodstvom tovariša Koviča ve, kaj pomeni za našo industrijo, za naš plan, pravočasni prevoz blaga. Dobro se zaveda, da bi vsak zastoj, ki bi nastal zaradi površnosti katerega koli člana tega kolektiva, pomenil tudi počasnejše izpolnjevanje piana po naših tovarnah, zato vsi kot en mož, od Florjančiča, Račiča do Jernejčiča in Omahna neprestano skrbijo da so stroji vedno pripravljeni, sposobni vsak čas kreniti na pot in izpolniti naloge; skrbijo pa tudi, da Brez dobrih železnic ni dobrega gospodarstva 0b razstavi 100 letnice železnic Kdor je v nedeljo videl sprevod železničarjev po ljubljanskih ulicah, posebno njegov višek pred palačo Predsedstva vlade, ko so vsi udeleženci od predstavnikov železniških organizacij do zadnjega pionirja vzkipeli v prisrčno zaupanje in neprestano vzklikali Partiji in Titu, ta je spoznal, kako tesno so naši železničarji povezani z današnjo stvarnostjo in kako dajejo vse za izgradnjo socializma pri nas. Vzkliki, petje, godbe, plesi, skupine folklornih družin..., vse se je prelivalo v eno samo čustvo, ki ga more imeti le zaveden kolektiv. Zato tudi ni čudno, da je razstava, ki so jo železničarji priredili v Modemi galeriji, pred njo in v Tivoliju, ena najlepšib, najbolj jasnih in popolnih, kar smo jih doslej videli v Ljubljani, kajti postavljena ni le z veliko resnostjo, temveč z neko prisrčno ljubeznijo, ki jo zmore le socialistični človek. Ko stopiš v sprejemno dvorano, okrašeno s slikami, kjer tvori središče lik maršala Tita, te sprejme železničar, preščipne ti vstopnico — vozovnico in ti pokaže smer, kjer boš videl vas razstavljeni material. Že si v prvi sobi. Stephensonova Rocket lokomotiva iz leta 1829. Velika slika iz partizanskega življenja, ko so železničarji disciplinirano opravljali obveščevalno službo. Časopisi: »Delavec« iz leta 1896, »Železničarski glasnik« iz leta 1913, »Železničar« iz leta 1919, itd. Razglas dr. Brejca od 20. aprila 1920, ki je sprožil Zaloško cesto. Slika: trenutek, ko žiandarji streljajo v delovno ljudstvo. Napis: »Dolgoletna borba Partije s tovarišem Titom na čelu nas vodi v socializem.« Fotografije vozil od rimskih časov do danes. Druga soba. Sajevčeva slika čolnarjev na Savi. Situacijski plani gradnje železnice Dunaj—Trst. Slike: ljubljanska postaja, tunel pred Trstom, borovniški viadukt, Ljubljana, Celje itd. iz tedanjih dni, prizori: rimska pošta, prometna nesreča v XVI. stoletju, tovorniki, broda-renje na Savi, konjska železnica iz leta 1828, cestne kočije iz XIX. stoletja, parno vozilo iz leta 1770, parne kočije iz leta 1802, parni avto leta 1803, zobata železnica 1811 itd. Situacija proge v savski soteski. Kumerjevi sliki: prihod otvoritvenega vlaka v Ljubljano 16. sept. 1849 in Borovniški viadukt. Model zvezne lokomotive. Razvoj železnic pri nas od leta 1849 do leta 1949, Sto let železnice — razvoj v kapitalizmu, ko so se gradile za profit kapitalistov in razvoj danes, ko se grade na korist delovnih množic. Prikaz razvoja lokomotive od začetka do današnjih velikank. Miniaturna lokomotiva iz leta 1875. Tretja soba. Slika partizanskega napada na vlak. Fotografije rušenja mostov na postajah. Železničarji so močan gospodarski faktor v gradnji socializma!^ Peta soba. Karta razvitka železniške mreže v FLRJ. Pregljeva slika »V kurilnici«. Izdelki mariborske kurilnice, Karta prve proga. Izumitelji, novatorji, racio-nalizatorji, udarniki. Sedeži organov za pospeševanje proizvodnje v Sloveniji. Električni voz v miniaturi. Brzovlak, ročno delo Rudolfa Severja. Triročni signal. Novo postajno poslopje v Sarajevu. Železniška delavnica v Mariboru. Železniški vozovi. Iz življenja in dela v železniških industrijskih šolah. Mreža šol. Orodja. Aparati. Premogovno dvigalo. V šesti in sedmi sobi je razstava slik naših umetnikov društva »Vinko Jed jut« iz Zagreba, društva »Vašo Miškin« iz Sarajeva, društva »Branko Cvetkovič« iz Beograda, ki ima svojo likovno sekcijo, katera je te dni priredila v Beogradu zelo uspelo razstavo slik umetnikov-de-lavcev. To in še več pokaže razstava v Moderni galeriji. Iz nje vidiš začetek in razvoj naših železnic v sto letih, vse delovanje, stremljenje in žrtvovanje naših železničarjev in iz vsega tega še. prav posebno zagon po osvoboditvi, ko so tudi železnice postale ljudska lastnina. Za vsem tem pa čutiš modro vodstvo, ki varno in premišljeno ustvarja razvoj železnic, ki pomenijo žile v telesu naše socialistične države. Pred Moderno galerijo stoji električni voz, izdelek Mariborskih železnic, Id se lahko meri i izdelki katere koli države. Gledaš — a že te opozori železničar: »Pojdite gledat še druge naše izdelke!« Tako prideš v zunanjo razstavo. Najprej zagledaš potniški voz iz prve dobe naših železnic, greš skozenj, in že si v prvem vagonu, izdelanem v Jugoslaviji. Prideš v moderen vagon, ki ga je napravila Tovarna vagonov v Slavonskem Brodu. Prostornost, komodnost, svetloba, moderna okna..., že zadiha vate nova stvarnost: to je naše, nas vseh, delo naših rok, za našo družbo. Jedilni voz, Izdelale so ga Mariborske delavnice. Mize, fotelji, komfort, zrcala, shramba za živila, po-mivalniki, hladilnik, kuhinja, shramba za prem-og — vse premišljeno, a estetsko porazdeljeno. Spahu voz — izdelek Zagreba. Dve postelji in še posteljica za otroka, omare, zrcala, vse prisrčno domače. Sanitetni voz. Tudi iz Zagreba. Sprejemnica, Aparati. Čakalnica. Rbnt-gen. Šivalnice za spremno osebje. Ti vozovi obiskujejo daljne kraje, ki omogočajo zdravljenje vsem delovnim ljudem-Nov voz: vagon z laboratorijem za kemijsko bakteriološki pregled vode! Moderen poštni vagon, izdelan v Jasenict, z vsemi uradnimi in skladiščnimi prostori, z mizami, predali in omarami. Kino voz. Sedeži drug za drugim, kinoplatno, V tivolskem parku so razstavljeni stroji, ki prikazujejo njihov razvoj do danes in prog. Viadukt Žalna med gradnjo. Situacijski načrti železnice Ljubljana—Kamnik. Porušeni borovniški viadukt. Slika obnove viadukta Otovec. Fotografije obnove, porušen in obnovljen spodnji ustroj železnic. Sliki: Napad na vlak in postajo in rušenje proge. Prostovoljno delo pri obnovi, »Skozi borbo v svobodo, z obnovo k izgradnji socializma!« četrta soba. Statistično poročilo sindikata železničarjev in uslužbencev FLRJ. Analiza petletnega plana. Prevozi. Trpinova slika kulturno-pmsvetnega dela železničarjev. Prevoz blaga železniških avtopodjetij od leta 1945, ko ni bila prevožena niti ena tona, do leta 1949, ko je bilo prevoženih 1,177.200 ion! Godčeva Ljubljanska pionirska proga. Železničarska kulturno-umetniška društva: 5755 aktivnih in 26.580 podpornih članov! Fotografije osvobodilne borbe, obnove, udarnic. Produkcija vozovnic do uporabe. Založniška dejavnost. Restavracije in bufeti prostor za proizvajanje električne energije. In zopet lokomotive: iz L 1861, ki je najstarejša v našem območju, iz leta 1884 do najmodernejše lokomotive za najtežje tovorne vlake. Prideš v paviljon: ure, telefoni, daljnopisi, vse vrste aparatov, progovni bloki — miniaturni električni vlak, ki živo drvi po tračnicah, kompleten prometni urad. In ko vse to ogledaš, vidiš v duhu, kako bodo drveli naši vlaki po vsej domovini, vlaki z jedilnimi in spalnimi vozovi, s kino dvoranami — in že veš: le v socializmu je možno dati delovnemu človeku vse. Kajti kapitalistična družba gradi vse to le za ugodje nekaj ljudi, mi pa to ustvarjamo zase, za delovno ljudstvo, ki ima edino pravico do vseh kulturnih in civilizacijskih pridobitev. In še nekaj spoznaš: nikdar bi tega ne imeli, da si nismo pod vodstvom Partije in tovariša Tita v osvobodilni borbi pridobili socialne svobode. vzgojijo čim več in čim boljše nove strokovne kadre. Strojevodja-kurjač Krznar Jože se je s svojo vestnostjo in uspehi, ki jih je dosegel pri svojem delu, še posebno izkazal. Po osvoboditvi je napravil strojevodni izpit in je^ bil prav sedaj ob 100 letnici naših železnic predlagan; za odlikovanje. Z enako vestnostjo in marljivostjo- pa opravlja svojo službo tudi Železnik Ludvik. Poleg posebne vestnosti, delavnosti in discipliniranosti pa so se doslej izkazali v štednji materiala in maziva še kurjači: Jug, Kočevar, Vranetič, Pavlovič, Satler in Kurnik. Delavnice kur''riške izpostave v Zidanem mosiu so se do sedaj že toliko osa in o,s. ji’e da izvršujejo že tudi vsa dela /;;■ s pa tudi za druge, saj so doslej popravili za tuje edi-nice že štiri stroje- Tu se poleg Zupana, Vodiška in Zagorca zlasti še odlikuje Culetto Dominik, ki je član Partije ie je bil tudi v narodnoosvobodilni borbi aktivni borec. Levji delež pri zmanjševanju zamud pa so doprinesli tudi transportni delavci skupine Čemažarja in Fona Avgusta. Kolektiv železniške kurilniške izpostave v Zidanem mostu se je doslej pokazal, da je nalogam, ki' jih je imel, kos. ^ Takšen kolektiv, kakor je ta, ko v njem preveva duh naše revolucionarne Partije, pa je tudi porok, da bo ta kolektiv tudi v bodoče znal premagovati vse težave in da bodo njihovi uspehi ob koncu prve petletke še večji in še pomembnejši. TONE SELIŠKAR P€L€Z NAPREPNE KNJIGE V PELAVSKEM GIBANJU 2e pred prvo svetovno vojno je bila v gibanju slovenskega delavskega razreda velika sla po osvajanju novega svetovnega nazora, ki je prihajalo do borbenega izraza v nenehnih spopadih z liberalizmom in klerikalizmom kot najtrdovratnejšimi bunkerji starega, zaostalega idealističnega svetovnega nazora, ki se ga je kapitalizem posluževal kot močnega orožja za krotenje vedno bolj naprednih, vedno bolj borbenih in zato vedno bolj revolucionarnih ljudskih množic. Ta nagonska sla delovnih ljudi po osvajanju novega, naprednega svetovnega nazora je vse bolj in bolj vdirala v trohnobo duha malomeščanske kulturnosti, kajti ,Marxov nauk je osvajal vsak dan več src delovnih ljudi vsega sveta. Razumljivo je zato, da je vzporedno z diferenciacijo družbenih plasti nastajala tudi diferenciacija duhov. Naprednemu družbenemu gibanju se je pridružila napredna misel, napredna beseda, ki sta jo pisatelj in pesnik vključevala v proces sam posredno ali neposredno, vendar pa v dovoljni meri in v taki obliki, da je napredno gibanje z njo bogatelo v izraznost in očlovečenje svojih političnih gesel s tem, ker so z umetniško podano besedo izpovedovale resnico o človeku, o njegovih težnjah, o njegovi zemlji, o njegovem trpljenju, o njegovi bedi in o njegovi trdni veri v zmagovitost borbe za lepše življenje, za pravičnost, za politično in nacionalno svobodo. Kadar pa govorimo o naprednem družbenem gibanju, o napredni ideji, o_ napredni miselnosti, o napredni knjigi, osvetlimo za hip pojem naprednosti, da nas ne bo zavedlo v nejasnost izraza kot takšnega. Že v početku je bil proces razvoja in neprestanega gibanja v svetu označen kot neprestano dviganje iz nižjega na višje, Znanost marksizma nči, da je način proizvodnje materialnega življenja pogoj socialnemu, političnemu in duhovnemu procesu življenja sploh. Zato trdi Marx še nadalje: »V širokih obrisih lahko aziatski, antični, fevdalni in moderni buržoazni proizvodni način označimo kot napredne dobe ekonomske družbene formacije.« Vzemimo kot primer presojanje naprednosti v zgodovini slovenskega naroda — Primoža Trubarja. Trubar se v svojih slovenskih knjigah v razredni borbi med fevdalci in meščanstvom kot takrat naprednim razredom zavzema za fevdalni sistem in svari kmete pred revolucionarnimi akcijami kmečkih puntov. Velika zasluga Trubarja in naprednost njegovih knjig pa se izraža v pogumu, da se je podpisoval kot »rodoljub ilirski« in »prijatelj vseh Slovencev« in ker zahteva pravice za slovenski jezik v verskih obredih. Prav take naprednosti v takratnih časih sta vredna Dalmatin in Bohorič, kajti v takih zahtevah je že izražen napor zatiranega ljudstva, ki se hoče dvigniti. Če postavljamo primer naprednosti, progresivnosti v dobi narodnega prebujanja, ga moramo presojati samo v smislu procesa nastajanja kapitalizma. Kmet kot drobni proizvajalec, malomeščanski obrtnik in z obema zvezan slovenski izobraženec, so bili izvori kapitalističnega razvoja pri nas. Iz teh plasti se je razvilo moderno meščanstvo in vse te plasti so bile nosilec slovenskega narodnega prebujenja. Marko Pohlin, Linhart, Kopitar, Vodnik so napredni organizatorji znanstveno umetniškega poglabljali ja takratnih naprednih^ družbenih plasti. Janzenizem je v začetku vžigal progresivno miselnost s tem, da je narodno prebujenje s slovensko knjigo vnesel v ljudske množice ter dvigal nove družbene plasti kmeta in malomeščanstvo k političnemu življenju. Naprednost jnnze-aizma pa sprhiie pred dejstvom, da je bil sovražnik naprednih revolucionarnih demokratičnih gesel, ker se je bal, da bi se zrušil zaradi njih fevdalni absolutizem. Še bolj napreden je bil Zois in Zoisov krog, ki se je bil oborožil z demokratičnimi idejami francoske revolucije. »Ljubljanske novice«, ki so izhajale štiri leta. so bile napreden slovenski list, ker so narodno idejo prinesle v ljudstvo. Čeprav smo v začetku označili po-četke delavskega gibanja pri nas z letnico 1885 in ne moremo Prešerna kot osrednjo osebnost odločilne dobe prebujenja narodne zavesti unesti v to gibanje, moramo pa v to gibanje kljub temu prenesti vso njegovo revolucionarno naprednost, vso njegovo ogromno kulturno in politično dediščino, saj je kot vdihovalec naprednih idej evropskih meščanskih revolucij pripravljal orožje, s katerim se je politično oborožil proletariat, ko je začutil v sebi moč in silo postati grobar kapitalistične družbe. Kateri so elementi Prešernove naprednosti, ki jih je naš proletariat slovenskega naroda vžgal kot borbena gesla v svoj program? Oglejmo si jih! Fevdalni sistem v Prešernovih časih že poka na vseh koncih in krajih. Potem ko sta se strkljali v koš glavi francoskega kralja in kraljice ter glave princev, grofov in cerkvenih veljakov, se je pričela vera ljudskih množic v nedotakljivost maziljenih simbolov oblasti majati. Prestrašeni evropski kralji in cesarji in z njim vred vsa fevdalna aristokracija prične graditi obrambni zid okoli svoje tisočletne trdnjave. Leta 1815 ustanovijo »Sveto alianso« — evropski policijski režim za krotenje nezadovoljnih ljudskih množic. Toda že istega leta izbruhne v Srbiji splošna vstaja proti Turkom, v Italiji pa začno istega leta pod demokratičnimi gesli borbo karbonarji za zedinjeno Italijo. Revolucionarno demokratične eksplozije po vsej Evropi rušijo vero v stari svet. V revolucionarni proces ljudskih množic prične posegavati tudi že proletariat, ki se je pričel razvijati istočasno z industrijsko buržoazijo. Z naglico in silo parnega stroja se poraja nov družbeni razred — delavski razred. Napredne sile proti absolutizmu vedno bolj naraščajo. V Sloveniji se zaradi družbeno gospodarske zaostalosti razvija revolucionarni proces ob strani, vendar pa se razvija, kajti valovi revolucionarnosti so se razlili in v nobeni deželi jih ni mogoče več zajeziti. Protislovja v zakonitosti družbenega razvoja človeške družbe so pričela delovati kakor dinamit. Največji osebnosti progresivnosti duha stoji nasproti karakterističen lik reakcionarne miselnosti — Bleiweis, ki je obrnil demokratični revoluciji hrbet in se postavil v vrste najtemnejše avstrijske reakcije pod geslom: Vse za vero, dom, cesarja! Slovenci smo spadali k tistim družbeno gospodarsko zaostalim evropskim narodom, ki so jih peljali takratni slovenski politični voditelji z Bleiweisom na čelu mimo revolucije in celo proti revoluciji. Ker se prav zaradi takšne zaostalosti proces zgoščevanja v samobiten narod še ni dokončno izvršil, je reakcionarna miselnost zmagovala; prav tako pn se je pričel razvijati utopistični zarodek ilirizma, ki naj bi rešil majhne slovanske narode pred poplavo nemštva. Ta sa-njarski panslavizem po se je naslanjal zlasti na ruski fevdalni absolutizem in je zato ta struja zlahka zdrknila pod vpliv evropske fevdalne reakcije. Toda še preden se je mogel ilirizem na Slovenskem razviti v gibanje, je trčil v protinapad mlade slovenske garde s Prešernom na čelu, ki je prav tako junaško naskakovala trdnjavo slovenske reakcionarne buržoazije. Prešeren je s svojo pesmijo, s svojo revolucionarno besedo, s svojim resničnim patriotizmom bolj kot vsi slovenski možje tedanje dobe pretrgal zaveso svojemu naroda, da je videl bodočnost, ki jo bo prej ali slej samo z borbo dosegel. Oplojen z zanositostjo demokratičnih revolucij in z naprednimi idejami velikih duhov drugih narodov, je postavljal našemu majhnemu, zaničevanemu narodu osnovne temelje narodne časti in samozavesti. Nihče pred njim ni v verze prelil najsvetlejše besede revolucionarnih demokratičnih gesel, kot so besede — svoboda, čast, oblast, enotnost, sloga, bratstvo... Gesla, ki jih je slovenski proletariat kot najbolj revolucionarne elemente osvojil kot orožje svoje razredne borbe, ki mu ga je Komunistična partija naučila zmagovito sukati, da si je z njim sam priboril svobodo, bratstvo in enakopravnost, sam rešil čast svojega narodnega imena in povezan z vsemi delovnimi ljudskimi množicami postal zmagovit izvrševalec Prešernove oporoke. Levstika bi imenoval naslednika Prešernove progresivnosti, kajti zedinjena Slovenija in demokracija sta bili rdeča nit vse Levstikove politike, pa najsi je bila le-ta izražena v pesmi, v povesti ali v članku njegove ostre načelne kritike. Vrgel se je z vso odločnostjo Prešernovega zvestega naslednika v boj proti konservatizmu Bleiweisove politične struje. Kardelj pravi o Levstiku: »Levstik je predstavnik in glasnik tistih meščansko-demo-kratičnih revolucionarnih tendenc, ki so bile potlačene v porazu revolucije 1848. leta in so se sedaj v novi obliki, oprte na kmečke in delavske množice, izrazile v Levstikovem prizadevanju. In v tem smislu tvori Levstikovo literarno in splošno politično delo enoto. Tu kakor tam teži za popolno osamosvojitvijo slovenskega naroda.« Ko je bila leta 1896, nekako z nastopom imperialistične dobe, ustanovljena »Jugoslovanska socialno demokratična stranka«, je bilo koj v začetku jasno, da delavstvo ne more uspešno rešiti boja za demokracijo, boja za strmoglavljenje avstrijske monarhistično absolutistične reakcije, ne de bi bilo rešeno narodno vprašanje. Zasluge slovenski socialni demokraciji, ki je gledala na narodno vprašanje kot sestavni del boja za demokracijo, ki ga je mogoče rešiti samo z aktivizacijo širokih ljudskih množic, ni odrekati. Toda narodno vprašanje je v slovenski socialni demokraciji zvodenelo, ker je smatrala narodno vprašanje po načelih avstro-marksistov v glavnem !e kot kulturno vprašanje. Zanimiva je ugotovitev, da je bil v vseh časih slovenske zgodovine slovenski umetnik tisti, ki je vsakokrat bolj napredno, bolj progresivno doumel bistvo slovenskega narodnega vprašanja kot njegovi politični voditelji. Čeprav sam član socialne stranke, je Ivan Cankar ostro nastopal proti vodstvu stranke s tem, da je razgrinjal pred široke ljudske množice revolucionaren program hoja za osvoboditev slovenskega naroda, katerega vodstvo ni videlo, kajti to vodstvo slovenske socialne demokracije, vedno bolj obrnjeno k oportunizmu II. Internacionale, ni bilo povezano ne z zemljo, ne z narodom, kakor je sam Cankar dejal. Ko je pisal Cankar »Hlapca Jerneja«, »Za naro4pv blagor«, »Kurenta«, »Kralja na Betajnovi«, »Martina Kačurja« ter »Hlapce«, je živel na Dunaju v delavskem predmestju tega avstrijskega velemesta. Sam beden proletarec je živel med dunajskimi delavci njim enako življenje. Z njimi vred je trdno verjel, kar sta Marx in Engels učila. Nihče pred njim ni umel v svoj umetniški genij vklesati programa vedno bolj naraščajočega novega razreda proletarcev. Trdno verujoč v moč delovnega ljudstva svojega naroda je dejal: »Edina pot ie boj ljudstva. brezobziren boj, dokler ne pade poslednja barikada, dokler ni dosežen > (£)nahti10Oyt> mu prauu 0po|>i(ts rubofbfž > fTufi fuf« Cbnffufa ptoffim. Fc/Jcfl ftm/U.t« pure to fumy«$ ptfma( mu m$> s&lage xrt€ pst'f* m"P?l6fhfrie)r<3tft«efjujo uredniški odbor Glavni urednik T. Seliškar. — Uredništvo telefon 45" A- v®?, sva 22-11. — V:irava telefon 49-70, Masarykova 14-11. v Ljubljani. — >tek - Mesečna oan-Pitn« din 12.—, — Štev. ček. položnice 8-90603-9. — Tiska v »Ljudske pravice« v Ljubljani