zasvojenost Digitalna 22 Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 Na naši šoli se malo po svoje ukvarjamo s šestošolci, pa tudi z ostalimi učenci po malem. V pouk smo vključili spoznavanje digitalne tehnologije, kar je pot k varni uporabi le-te. Varna raba digitalnih medijev v šoli Pri sestavljanju urnika se pri delitvah sku- pin srečujemo s težavo, ko kombiniramo število ur gospodinjstva, kjer zmanjka ena, in tehnike, pri kateri so v učnem načr- tu štiri. Ker starše skrbi za otroke, smo na njihovo željo v urnik 6. razreda dodali uro 'varnega interneta'. V ostalih razredih pri pouku uvajamo uporabo tablic, ki jih ima- mo v mobilni omari. Uporabljajo jih lahko vsi učenci posameznega razreda hkrati. Že- limo, da so v učnem procesu aktivni, tovr- stna popestritev je zanje motivacija za delo. Na voljo imamo 18 ur. Delo poteka v manj- ših skupinah; če je učencev 22 in več, se skupina deli. Ure razporedimo takole: • Uvod v predmet: Učence motiviram, da ni vse v njihovih mobilnih telefonih. Za resno delo so potrebni računalniki; danes ne posvečamo dovolj časa obliko- vanju besedil, ne razvijamo razmišljanja o programiranju, ki, mimogrede, ni kori- stno samo pri računalništvu. Poskušamo jih prepričati, da bodo imeli z znanjem o omenjenem pri zaposlitvi veliko več mo- žnosti. • Sestava računalnika: Danes se učenci ne ukvarjajo več s strojno opremo. Nikogar ne zanima, ali je v računalniku SSD-disk, ali imamo dovolj RAM-a (bralno-pisalni pomnilnik), ali imamo na voljo osemje- drni procesor ... Tudi to, da so obstajale diskete, CD-ji, DVD-ji, še blu-ray (pred- vajalniki), otrok ne gane. Pomembno je, da je računalnik na zunaj lep in kar se da prestižne znamke ter da bo Fortnite (videoigra) delal. Pomembno pa je, da to poznajo. Patrick Pirš, mag. prof. teh., je v šolstvu zaposlen 22 let. Poučuje predmete s področja tehnike. V zadnjih letih več dela tudi na področju računalništva, ureja šolsko spletno stran. Svoje znanje s področja računalništva prenaša tudi na sodelavce in jih tako spodbuja k uporabi IKT v učnem procesu. • KULturni na internetu je s Hipsterjem Bedancem zanimiva tema. Šele ko učen- ci gledajo video, opazijo, kako neprimer- na je pretirana uporaba mobilnih naprav. Danes že pogosto srečujemo odrasle, ki se na javnih mestih, v družbi (s prijatelji …) neprimerno vedejo. V bistvu jih ne uči- mo bontona, ki bi jih ga na tem področju morali. Na šolah jim mobilnike prepo- vedujemo. Včasih dajejo tudi starši prej negativen kot pozitiven zgled ter svojih otrok ne poučijo o primerni rabi. • Družabna omrežja: Učenci so goto- vo 'vpleteni' v vsaj enega od družabnih omrežij, ker imajo pri tej starosti svoj pametni telefon: Snapchat za sporočanje, Instagram za tiste, ki hočejo kaj lepega deliti, Facebook pustijo svojim staršem. Gotovo so že imeli težave, ne poznajo na- stavitev, ne znajo blokirati vsebine in ne vedo, kako prositi za pomoč v primeru nadlegovanja. Nekaj osnovnih stvari po- gledamo skupaj, seveda ob uporabi mo- bilnih telefonov. • E-pošta: V višjih razredih se učenci sre- čujejo z raznimi predstavitvami. Učitelji učence pozovejo, naj izdelek (svoje delo) pošljejo po e-pošti. Kmalu se zgodi, da ni elektronskega naslova, ni pozdrava, ni napisano, kaj sploh pošiljajo; pojavijo se e-poštni naslovi čudnih junakov s spleta, vsebina brez podpisa (sploh ni jasno, kdo elektronsko pošto pošilja in kaj od na- slovnika pričakuje). • Office 365: O tej storitvi se veliko govori. Učenci ga sami po sebi ne bi nikoli upora- bljali. Ko jim pripravimo gesla, se začnejo zanimati zanj. Dokumenti so shranjeni na spletu, z odpiranjem in zaščito šolske- ga računalnika nimamo težav, pridobimo normalno obliko e-poštnega naslova in priložnost, da učenci tudi doma počnejo kaj koristnega. • Word: Programska oprema učencev (iz- birni predmet) že dolgo ne zanima več. Ko morajo narediti nekaj konkretnega – urediti besedilo, ustvariti dokument – uporabljajo presledke, težave imajo pri vstavljanju tabel, da o kazalu in slogih ne govorimo. Osnove so za učence nuj- ne. Ne učimo jih Offica 2016, učimo jih, kako mora izgledati urejen dokument. Uporabo jim poskušamo približati s kon- kretno predstavitvijo (npr. že čez sedem • Spletni nakupi: Učenci si kmalu zaželijo, da bi iz tujine kaj naročili/kupili. Pogosto se ponudi možnost za nakup na družab- nih omrežjih, kjer se zelo velikokrat sre- čujejo s prevarami. Safe.si (spletno mesto) ima veliko videovsebin, ki jih lahko pred- vajamo učencem. Video si radi pogledajo. Na koncu malo pokomentiramo. Učenci zelo radi povedo kaj o svojih izkušnjah. • Varna raba interneta: Razmišljanje učencev, kaj je za njih dobro in kaj ne, je zelo naivno. Kmalu ne pazijo več na na- meščanje na računalnikih; ne zavedajo se, da če je računalnik družinski, imajo lahko starši, ki na njem hranijo občutljive podatke (dokumente, slike, elektronsko bančništvo …), hitro težave. Ob pomanj- kanju časa staršev se to kaj hitro zgodi, čeprav se učenci tega morda niti ne zave- dajo pravi čas. • Bober: To je mednarodno tekmovanje, s katerim učencem pokažemo, kakšno raz- mišljanje je potrebno za računalnikarja. Tako hitro ugotovimo, kdo je nadarjen za računalništvo. Rezultati nas vedno znova presenečajo. Za kakšen vrhunski rezultat je seveda potrebnega več dela, za brona- sto priznanje pa je že nekaj ur dovolj. • Code.org je sicer dobro pripravljeno okolje za razvijanje razmišljanja o pro- gramiranju, ki pa ima pomanjkljivosti. Usmerjanje junakov po določeni poti, vpeljevanje ponavljanja in izbire na učen- cu zelo prijazen način. Bolj prav bi bilo, da se nagibamo k EU Code week, vendar se v njihovem sistemu nekako ne znajde- mo dovolj dobro. zasvojenost Digitalna Vzgoja, marec 2019, letnik XXI/1, številka 81 23 let bodo nekje iskali zaposlitev, zato jim bo poznavanje koristilo). • PowerPoint je pripomoček, ki ga učenci uporabljajo že v osnovni šoli. Res je, da z malo ustvarjalnosti nastanejo zavidanja vredni izdelki. Koliko pa naj bo na enem diapozitivu alinej, slik, kakšna je berlji- vost besedila, kakšno je zadostno število animacij – o tem ravnovesju je treba vsaj nekaj spregovoriti. • Excel: Uporabe opreme jih ne moremo naučiti, lahko pa v njih spodbudimo za- nimanje. Z dobro popotnico (osnovami) bodo začeli orodje uporabljati že v srednji šoli. • Google dokumenti: Učenci za e-pošto večinoma uporabljajo Gmail. Spletna rešitev (uporaba, ustvarjanje in urejanje) Googlovi dokumenti jim ni znana. Upo- raba pri dokumentih, ki jih potrebujejo v šoli, bi bila gotovo lahko koristna. Če dodamo še Spletna mesta, predstavimo Dokumente, Preglednice in Predstavitve, smo naredili korak k temu, da bodo ome- njeno lahko uporabili tudi na tablicah in v drugih operacijskih sistemih. • Zaščita računalnika: Malokdo od učen- cev ve, da je treba računalnik obvezno posodabljati, da ga med posodobitvijo ne smemo ugasniti, da ima antivirusni program in požarni zid. Učencem poka- žemo, da mora imeti Windows Defender Security Center zelene oznake (kljukice), in ko od nas zahteva ukrepanje, si mora- mo zanj vzeti čas. • Brskalniki: Danes večinoma uporabljajo Chrome. Učence zanima samo hitrost in v povezavi z Gmailom je to najboljša iz- bira. Prav je, da spoznajo tudi druge br- skalnike: Mozillo, Opero, Edge, Safari … Zanimati jih morajo hitrost, varnost in razširitve, ki jim lahko pomagajo. Vsako leto se izkažejo prednosti uporabe dru- gega brskalnika – tisti, ki je boljši danes, morda drugo leto ne bo več; vedno se najde tudi kakšna rešitev za počasnejše naprave, kot je npr. Puffin. • Linux: Z operacijskim sistemom z učenci premalo delamo. Na šolah imamo veliko starih računalnikov, ki s kakšno skromno različico Linuxa povsem normalno de- lujejo. Starejši zelo težko preklopijo na kakšen drug operacijski sistem, če ga ne poznajo. Učenci tega skoraj ne opazijo. Z mladimi bi morali današnji monopol vsaj malo uravnotežiti. Naučiti jih mora- mo, da obstajajo odprtokodne stvari, ki so zastonj. Vse, kar je za delo potrebno, lahko naredimo z Linuxom. Glede na to, da mladina ne uporablja več veliko raču- nalnikov, imamo še upanje. Včasih je bilo možno igrati igre samo na enem opera- cijskem sistemu. Danes temu ni tako. • The filter bubble: Učenci ne vedo, da jim spletni brskalnik Google sledi in beleži vsa njihova iskanja. Ne vedo, da lahko posameznika, ki iščeta vsebino z enako zahtevo, besedo, dobita zelo različne za- detke, in da je sledenje še toliko bolj po- drobno, če so na računalniku prijavljeni s spletno pošto. Obsedenost z določeno vsebino se lahko samo še stopnjuje. Pred- stavimo jim spletno stran DuckDuckGo, ki že na začetku obvesti uporabnike, da gre za iskalnik, ki jim ne sledi. Učitelj mora biti zelo dobro pripravljen Danes je zelo veliko govora o računalništvu kot obveznem predmetu v osnovni šoli. Strokovnjaki si na eni strani zelo prizade- vajo za programiranje, na drugi za uporabo programov. Večina si želi obojega. Znotraj neobveznih izbirnih predmetov, med katerimi lahko izbirajo učenci od četrtega do šestega razreda, le-ti zelo radi programirajo v Scratchu. Tudi učence drugih in tretjih razredov hitro prepriča- mo, da začnejo uporabljati program Logo. V tretjem vzgojno-izobraževalnem obdo- bju, v poplavi vseh izbirnih predmetov, žal zanimanje za računalništvo zelo hitro upade. Pri učencih gotovo opažamo, da zgoraj omenjene aktivnosti pripomorejo k ve- čjemu oziroma širšemu računalniškemu znanju. Je pa tudi res, da učenci vedo, da v učnem procesu ne bodo ocenjeni, in dela ne jemljejo vedno tako zelo resno. Na pouk je treba biti zelo dobro pripravljen. Ura mora biti zanimiva in učenci morajo biti tudi sami aktivni. Tu ne sme biti frontalnega dela, učence je treba pogosto vključevati in izhajati iz njihovih izkušenj. Pri odločitvi in izvajanju naštetih dejavno- sti imajo starši pozitivno mnenje. Večkrat povedo, da jih skrbi za njihove otroke in da sami ne znajo ali nimajo dovolj časa, da bi jih poučili o digitalnih napravah. V tem prehodnem ali pa – kako naj reče- mo – prepočasnem odzivu našega šolskega sistema smo učitelji dolžni s svojimi učen- ci spregovoriti tudi o tem. Ocenjujemo, da je opaziti razlike – učenci postajajo vešči uporabe različnih aplikacij, programskih orodij itd. Menimo, da smo pripomogli tudi k temu, da precej otrok že razmišlja o spletnih zlo- rabah in se delno zaveda pomanjkljivosti, ki jih s seboj prinaša uporaba informacijsko- komunikacijske tehnologije. Učenci so za delo z IKT motivirani, pogosto pokažejo več želje in zanimanja za potek tako pripra- vljene ure. Foto: arhiv JVIZ I. OŠ Rogaška Slatina