Lucija Grahek Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3/1 Zbirka / Series E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae 3/1 Uredniki zbirke / Editors of the series Jana Horvat, Andrej Pleterski, Anton Velušček Lucija Grahek Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike Recenzenta / Reviewed by Janez Dular, Sneža Tecco Hvala Prevod / Translation Alkemist d. o. o. Jezikovni pregled / Language Editor Urška Kosec Tehnična ureditev in prelom / Technical Editor and DTP Mateja Belak Priprava slikovnega gradiva / Preparation of il ustrations Lucija Grahek, Mateja Belak Izdala in založila / Published by Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC Zanju / Represented by Oto Luthar, Jana Horvat Glavni urednik / Editor-in-Chief Aleš Pogačnik Risba na naslovnici / Front cover drawing Lucija Grahek CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 903(497.4Vir pri Stični)«638«(0.034.2) 738(497.4)«638«(0.034.2) GRAHEK, Lucija Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični. [1], Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike [Elektronski vir] / Lucija Grahek ; prevod Alkemist. - El. knjiga. - Ljubljana : Inštitut za arheologijo ZRC SAZU, Založba ZRC, 2013. - (Zbirka E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae ; 3, 1) Način dostopa (URL): http://iza.zrc-sazu.si/si/e_monografije/Sticna.html Vsebuje tudi: Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični. [2], Katalog, table in podatkovna baza keramike. - (Zbirka E-Monographiae Instituti Archaeologici Sloveniae ; 3, 2) ISBN 978-961-254-442-3 (pdf) 266858240 © 2013, ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo, Založba ZRC Vse pravice pridržane. Noben del te knjige ne sme biti reproduciran, shranjen ali prepisan v kateri koli obliki oz. na kateri koli način, bodisi elektronsko, mehansko, s fotokopiranjem, snemanjem ali kako drugače, brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic. All rights reserved. No part of this publication may be reproduced, stored in a retrieval system or trans-mitted, in any form or by any means, electronic, mechanical, photocopying, recording or otherwise, without the prior permission of the publisher. Železnodobno gradišče Cvinger nad Virom pri Stični Stratigrafija in tipološko-kronološka analiza naselbinske keramike Lucija Grahek LJUBLJANA 2013 VSEBINA 1. ZVEZKA Predgovor ................................................................................................................................................................................ 7 1. Uvod ..................................................................................................................................................................................... 9 2. Stratigrafija najdbnih kompleksov ................................................................................................................................. 13 2.1 Sonde na obodu naselja ............................................................................................................................................ 13 2.1.1 Sonde na jugozahodnem delu (3, 7, 14, 16 in 17) .................................................................................... 13 2.1.2 Sonde na jugovzhodnem delu (4, 6, 12 in 13) .......................................................................................... 24 2.1.3 Sondi na zahodnem delu (1 in 2) ............................................................................................................... 35 2.1.4 Sondi na vzhodnem delu (5 in 8) ............................................................................................................... 38 2.1.5 Sonde na severnem delu (10, 15, 20, 21 in 22) ......................................................................................... 41 2.2 Sonde v notranjosti naselja ...................................................................................................................................... 47 2.2.1 Sonde na prečnem nasipu (9, 18 in 19) ..................................................................................................... 47 2.2.2 Sonda na severozahodni terasi (11) .......................................................................................................... 52 3. Keramične najdbe iz naselja v Stični .............................................................................................................................. 55 3.1 Splošen oris ................................................................................................................................................................ 55 3.2 Ohranjenost najdb .................................................................................................................................................... 55 3.3 Način izdelave in tehnološke značilnosti keramike .............................................................................................. 59 3.3.1 Način izdelave ............................................................................................................................................... 59 3.3.2 Zrnavost in sestava lončarske mase ........................................................................................................... 59 3.3.3 Način žganja .................................................................................................................................................. 60 3.3.4 Trdota ............................................................................................................................................................. 62 3.3.5 Obdelava in barva površine keramike ....................................................................................................... 62 3.4 Tipološka razvrstitev keramike .............................................................................................................................. 63 3.4.1 Posodje .......................................................................................................................................................... 65 3.4.1.1 Pitosi ...................................................................................................................................................... 65 3.4.1.2 Lonci ...................................................................................................................................................... 66 3.4.1.3 Lonci s stožčastim vratom ................................................................................................................... 87 3.4.1.4 Buče ........................................................................................................................................................ 88 3.4.1.5 Ciboriji ................................................................................................................................................... 88 3.4.1.6 Vrči ......................................................................................................................................................... 90 3.4.1.7 Glinenke ................................................................................................................................................ 91 3.4.1.8 Pokali ..................................................................................................................................................... 94 3.4.1.9 Lončki .................................................................................................................................................... 95 3.4.1.10 Ročke ................................................................................................................................................... 97 3.4.1.11 Latvice .................................................................................................................................................. 97 3.4.1.12 Skodele in sklede .............................................................................................................................. 104 3.4.1.13 Posebne oblike posodja ................................................................................................................... 109 3.4.1.14 Pokrovi .............................................................................................................................................. 109 3.4.1.15 Dna ..................................................................................................................................................... 110 3.4.1.16 Noge ................................................................................................................................................... 118 3.4.2 Ognjiščni predmeti .................................................................................................................................... 120 3.4.2.1 Pekve .................................................................................................................................................... 120 3.4.2.2 Pladnji .................................................................................................................................................. 124 3.4.2.3 Prenosne pečke in ognjiščne rešetke .............................................................................................. 126 3.4.2.4 Ognjiščne koze .................................................................................................................................... 128 3.4.2.5 Svitki .................................................................................................................................................... 128 3.4.3 Drugi predmeti ........................................................................................................................................... 128 3.4.3.1 Uteži ..................................................................................................................................................... 128 3.4.3.2 Vretenca in črepinjske ploščice ........................................................................................................ 129 3.4.3.3 Motki .................................................................................................................................................... 130 3.5 Analiza okrasa ......................................................................................................................................................... 159 3.5.1 Nebarvni okras keramike ......................................................................................................................... 159 3.5.1.1 Plastični okras ..................................................................................................................................... 159 3.5.1.2 Vrezani okrasi ..................................................................................................................................... 169 3.5.1.3 Vtisnjeni okrasi ................................................................................................................................... 175 3.5.1.4 Gubanje in fasetiranje ........................................................................................................................ 179 3.5.2 Keramika z barvnim okrasom ................................................................................................................. 180 3.6 Kronološka podoba stične z vidika naselbinske keramike ............................................................................... 185 3.6.1 Stratigrafsko-kronološka opredelitev keramičnih tipov: splošen oris ................................................ 185 3.6.2 Kronološka opredelitev keramičnih tipov glede na plasti pozameznih stopenj stične .................... 189 3.6.2.1 Keramika halštatskih stopenj Stične ................................................................................................ 189 3.6.2.2 Keramika latenske stopnje Stične ..................................................................................................... 201 3.6.2.3 Rimska keramika ................................................................................................................................ 213 4. Primerjava keramike iz Stične z drugimi naselji Dolenjske skupine ....................................................................... 217 5. Sklep ................................................................................................................................................................................. 221 5.1 Summary ................................................................................................................................................................. 228 6. Seznami ............................................................................................................................................................................ 229 6.1 Seznam slik .............................................................................................................................................................. 229 6.2 Literatura ................................................................................................................................................................. 235 VSEBINA 2. ZVEZKA 7. Katalog ................................................................................................................................................................................ 7 8. Table ................................................................................................................................................................................... 89 9. Dodatek (podatkovna baza keramike) ......................................................................................................................... 185 PREDGOVOR Predmet obravnave pričujočega dela je naselbinska keramika iz Stične. Gre za malodane nespremenjeno dok-torsko disertacijo, kot sem jo predložila januarja 2010. Moj zaključek obravnave keramičnih najdb z gradišča Cvinger nad Virom pri Stični je tako nekako sovpadal z 90. jubilejem akad. prof. dr. Staneta Gabrovca in 35. obletnico zaključka njegovih izkopavanj v Stični. Delo, ki je nastalo pod mentorstvom akad. prof. dr. Bibe Teržan (FF, Univerza v Ljubljani) in zn. svet. dr. Janeza Dularja (IzA, ZRC SAZU), podprla pa ga je tudi Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (št. pogodbe 3311-02-831740) sem zagovarjala 16. junija 2010 na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani pred komisijo v sestavi: prof. ddr. Mitja Guštin, doc. dr. Peter Turk, akad. prof. dr. Biba Teržan in zn. svet. dr. Janez Dular. Tekom mojega študija sta mi neomejen dostop do vsega stiškega gradiva in celotne terenske dokumentacije, ki ju hrani Narodni muzej Slovenije v Ljubljani, omogočila doc. dr. Peter Turk in dr. Neva Trampuž-Orel. Dopolnjene risbe je v tušu izrisala Dragica Knific-Lunder (IzA, ZRC SAZU); skenirala pa Martina Knavs. Oblikovanje in tehnično urejanje e-publikacije je opravila Mateja Belak (IzA ZRC SAZU). Vsem iskrena hvala. Posebna zahvala za vse nasvete, pomoč, spodbudo in dragocene, poučne razprave gre tudi mag. Idi Murgelj in Barbari Jerin (obe NmS, Ljubljana) ter dr. Primožu Pavlinu, dr. Sneži Tecco Hvala, dr. Draganu Božiču in dr. Jani Horvat (vsi IzA, ZRC SAZU). Neizmerna, srčna zahvala za vso potrpežljivost in nesebično podporo pa gre moji družini, Robertu, Tjaši in Aljažu, ki jim posvečam to objavo. Lucija Grahek Ljubljana, september 2012 7 1. UVOD Stiško prazgodovinsko naselje Cvinger nad Virom za utemeljitev orisa kronološkega mesta in stopenj stiške s pripadajočimi gomilnimi grobišči sodi med najobsežnaselbine (Gabrovec 1994, 166, t. 8–11). nejša železnodobna najdišča v Sloveniji. Z mogočnim obzidjem obdano naselje predstavlja enega od centrov Manjši izbor keramike, predvsem nekaj bolje dolenjske halštatske kulture (Gabrovec 1994; Dular, ohranjenih keramičnih posod in predmetov iz sond Tecco Hvala 2007, 165 ss), ki je bilo neprekinjeno 3, 6 in 7, je bilo pred izidom monografske publikacije poseljeno tudi v mlajši železni dobi. Naselje leži na šiobjavljenih že v predhodnem poročilu o naselbinskih rokem grebenu, ki se pri zaselku Vir dviga 30 do 50 m izkopavanjih v Stični (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, nad ravnino. Ima nepravilno obliko in je dolgo 800 ter 177 ss; isti 1970, 12 ss). Tako sta bili ognjiščni kozi iz široko do 400 m, njegova površina pa meri nekaj nad 21 sonde 7 lahko deležni še posebne obravnave kmalu po ha ( sl. 1). V celotnem obsegu je bilo obdano z obzidjem, tem, ko sta bili najdeni (Flotiny 1970, 158 ss); skupaj ki je opazno še danes. Prazgodovinsko naselje se loči v z njima najdena prenosna pečka pa je bila vključena dva dela: v razširjeni spodnji, južni in gornji, severni del, v novejšo, specializirano študijo tovrstnih keramičnih ki ju razmejuje okrog 5 m visoka ježa. Kot so pokazala predmetov (Romsauer 2003, 139, t. 39: 5). izkopavanja je bilo na njej šele v poznolatenskem času Pred izidom monografije o naselbinskih izkopavapostavljeno prečno obzidje. Za razliko od pretežno ravnjih v Stični je bila v primerjavi s halštatsko deležna celo ninskega južnega dela naselja, ki je bil gosto naseljen, je nekoliko več pozornosti latenskodobna keramika. Tako severni, gozdni del močno zakrasel in ima le malo ravnih je bil večji izbor latenske keramike predvsem iz sonde površin. Večja je le terasa v severozahodnem delu, ki je 5 objavljen v orisu latenske poselitve Dolenjske (Frey, bila v poznolatenskem obdobju ograjena z obzidjem Gabrovec 1969, 7 ss). Podobno je bila še pred zaključkom (Gabrovec 1994, 30 ss; Dular, Tecco Hvala 2007, 165 ss). sistematičnih izkopavanj posebne obravnave deležna Stiško naselje je bilo raziskano s sistematičnimi latenska keramika z žigosanim okrasom (Schwappach izkopavanji z mednarodno soudeležbo v letih 1967 do 1970, 237 ss). 1974. V tem obdobju je bilo izkopanih 22 sond ( sl. 1), s katerimi so v prvi vrsti želeli raziskati obrambni sistem Vse najdbe iz stiških naselbinskih izkopavanj hrani in sicer tako zunanje obzidje kot tudi utrditev z zidovi Narodni muzej Slovenije v Ljubljani. Celotno keramično v notranjosti naselja ( sl. 2). gradivo je bilo selekcionirano, oštevilčeno in popisano s strani izkopavalcev. Odbrane so bile dobro ohranje­ Rezultati izkopavanj obsežnega stiškega gradišča so ne posode, ki so jih lahko restavrirali, vsi tipološko že bili objavljeni (Gabrovec 1994). Gre za celovito objavo opredeljivi fragmenti (npr. vsa ustja, dna, ročaji ipd.), raziskav naselbine, njenega obrambnega sistema in sledi dobro ohranjeni predmeti (npr. vretenca, uteži ipd.) in poselitve tik za obzidjem. Poleg pregleda zgodovine okrašeni fragmenti. Odbrana keramika je bila označena raziskovanj (ib., 14 ss) in geografskega orisa (ib., 30 ss) z lastno številko (npr. 6701/79–1 ali 6913/7–2). Najdbe vsebuje monografija tudi objavo drobnega gradiva, najso tako označili z letom izkopa (npr. tiste, izkopane leta denega v naselbini. Katalog vseh kovinskih predmetov, 1967 s 67, tiste iz leta 1969 pa z 69), oznako sonde (npr. izdelkov iz stekla, kosti ter kamna (ib., 166 ss) dopolsonda 1 z 1 ali sonda 13 s 13) in številko t. i. kompleksa njujeta analiza železne žlindre (ib., 186 ss) in analiza (npr. kompleks 79 ali 7). Zadnji del ob popisu podeljene živalskih kosti (ib., 190 ss). V tem delu keramično gra­ številke je označeval vrsto predmeta ali odsek posode, divo praviloma ni bilo objavljeno (ib., 12). Brez kataloga zato se je posamezna oznaka v okviru posameznega je bila izjemoma objavljena le najznačilnejša keramika kompleksa lahko ponovila. S številko 6701/79–1 je bilo iz sond, izkopanih na prečnem nasipu (Teržan 1994, tako lahko označenih več npr. fragmentov ustij iz kom120 ss, t. 1–7) in dodaten izbor tiste keramike, potrebne pleksa 79. Zato je bil pri tokratnem pregledu keramike 9 LUCIJA GRAHEK Sl. 1: Stična. Načrt prazgodovinskega naselja z vrisanimi sondami 1 – 22 (Gabrovec 1994, sl. 1). 10 1. UVOD leto obseg raziskav 1967 sonde 1 – 4: sondi 1 in 2 na Z, sonda 3 na JZ obodu naselja in sonda 4 na J obodu naselja 1968 sonde 2, 5 – 8: dokončanje sonde 2 na Z obodu naselja; izkop sond 5 in 8 na V, sonde 6 na JV, sonde 7 na JZ obodu naselja 1969 sonde 4b, 9 – 15 ter med sondama 7 in 14: sonda 4b na J pobočju naselja; sondi 12 in 3 na JV, sonda 14 na JZ, sondi 10 in 15 na S obodu naselja; sonda 9 na prečnem nasipu in sonda 11 na SZ terasi v notranjosti naselja 1970 sondi 16A in 16B: sondi 16 na JZ obodu naselja: sonda 16 A v notranjosti, sonda 16 B na zunanjem pobočju 1971 sonda 17 na JZ obodu naselja 1972 sondi 18 in 19 na prečnem nasipu v notranjosti naselja 1973 sonda 20 na S obodu naselja 1974 sonde 20–22: dokončanje sonde 20 in izkop sond 21 ter 22 na S obodu naselja Sl. 2: Preglednica poteka naselbinskih izkopavanj v Stični. zadnji del lastne številke zamenjan z zaporedno številko Gre za katalog naselbinske keramike, ki je predmet v okviru posameznega najdbnega kompleksa. S številko obravnave in ga vse dosedanje delne objave niso vse6913/7–2 je sedaj označen drugi opredeljiv in obravnabovale. Sami obravnavi, to je tehnološki, tipološki in van fragment keramike iz kompleksa 7 v sondi 13. kronološki analizi v katalogu predstavljene keramike je posvečen osrednji del. Ker je za tovrstno obravnavo Kljub uvodoma omenjenim objavam posameznih in ovrednotenje keramike ključnega pomena jasna kosov stiške naselbinske keramike, ta še ni bila deležna stratigrafska umeščenost posameznih kosov, je prvi del celovite obravnave in ovrednotenja. Temu je posvečeno posvečen ponovni obravnavi rezultatov sistematičnih pričujoče delo, ki je sestavljeno iz treh osnovnih delov, izkopavanj in podrobnemu orisu stratigrafije najdbnih pri čemer naj najprej izpostavim tretji ali zadnji del. kompleksov. 11 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Za ovrednotenje posameznega kosa keramike je Osnovno vodilo pri označevanju plasti in nato tudi poleg številke sonde ključna oznaka kompleksa. Naselbin- kompleksov je odnos do obzidja, sestavljenega iz ruše- ska izkopavanja v Stični so bila namreč organizirana na vin treh zidov (Gabrovec 1994, 10 in 214 ss). Plasti in način kopanja po planih oziroma stratih (Gabrovec 1962, komplekse tako povezujem s posameznimi halštatskimi 74 ss; isti 1974, 25 ss).1 Tovrstno izkopavanje je takoj po zidovi (npr. iz plasti k zidu I ), od halštatskih mlajše plasti zaključku sezonskih izkopavanj zahtevalo celovit pregled, in iz njih izhajajoče najdbne komplekse pa obravnavam pri katerem so bili opredeljeni najdbni kompleksi. Ti pod skupno oznako “latenske plasti”. Če je bilo v sondi vsebujejo gradivo, ki sodi v isti kulturni sloj ali isti objekt odkritih več plasti k posameznemu zidu, so te označene s kot npr. jama, stavba ipd. (Gabrovec, 1974, 27). Osnovo črkami a, b, c itd. Pri tem bo kompleks npr. iz plasti a za analize naselbinske keramike iz Stične predstavlja dobro zidom I vseboval najdbe iz najspodnejše oz. stratigrafsko poznavanje umeščenosti kompleksov glede na stratigraf- najstarejše plasti, kompleks iz plasti c za zidom I pa iz ski redosled v posameznih sondah. Pri vsaki sondi tako najzgornejše oz. stratigrafsko najmlajše plasti k zidu I v najprej na kratko povzemam rezultate terenskih raziskav obravnavani sondi. in jih poskušam dopolniti s stratigrafskimi podatki, ki so nujno potrebni za razumevanje posameznih kompleksov Pri orisu stratigrafije bom najprej obravnavala in jih prva objava ne vključuje v celoti. Čeprav temelji oris sonde na obodu naselja. Pregled pričenjam s sondami, stratigrafije na že objavljenih profilih (Gabrovec 1994, izkopanimi na južnem delu, in sicer s sklopom sond, ki priloge 1–31), je bila pri analizi opredelitve kompleksov so bile izkopane na jugozahodnem (sonde 3, 7, 14, 16 upoštevana vsa terenska dokumentacija (dnevniki, teren- in 17) in jugovzhodnem delu zunanjega obzidja (sonde ske risbe, predhodna poročila idr.), ki jo hrani Narodni 4, 6, 12 in 13). Sledi obravnava posameznih sond na muzej Slovenije v Ljubljani. zahodnem (sondi 1 in 2), vzhodnem (sondi 5 in 8) in Pri analizi stratigrafskega mesta najdbnih kom- severnem delu naselja (sonda 10 ter sonde 15, 20, 21 in pleksov sem v profile najprej projicirala posamezne 22). Na koncu bodo obravnavane sonde izkopane v no- izkopavalne strate oziroma nivoje ( pril. 1), ki so bili tranjosti naselja; to so sonde na prečnem nasipu (sonde dokumentirani z izrisom planumov (Gabrovec 1962, 75 9, 18 in 19) ter sonda 11 s terase na severozahodnem delu ss; isti 1974, 25 ss), in skupaj s koordinatnimi podatki ter gradišča, saj te zahtevajo nekoliko prilagojeno obravnavo morebitnimi globinami omogočajo lokaliziranje komple- stratigrafije in kompleksov. ksov. Te sem projicirala v profile (prim. pril. 1 in 2), vendar so projekcije najdbnih kompleksov v profile ponekod le shematične, saj profili ne prikazujejo celotne situacije v 2.1 SONDE NA OBODU NASELJA notranjosti izkopnega polja. Opisi stratigrafije in kompleksov so pri sondah, 2.1.1 SONDE NA JUGOZAHODNEM izkopanih na zunanjem obzidju, strukturirani tako, DELU (3, 7, 14, 16 IN 17) da so vedno najprej obravnavani deli sond, ki segajo v notranjost naselbine. Sem vključujem tudi sam predel Na jugozahodnem naselbinskem robu je bilo izko- obzidja, ki je bil dobro analiziran v prvi objavi (Gabro- panih pet sond: 3, 7, 14, 16 in 17 (Svoljšak 1994, 86), pri vec 1994), in ga tu posebej ne obravnavam. Sledi oris čemer je bila prva, to je sonda 3, izkopana že 1967. leta, stratigrafije in pregled kompleksov z zunanjega pobočja, zadnja sonda 17 pa leta 1971. Ker se je z izkopavanjem to je predelov pobočja izven obzidja. vsake naslednje sonde razširilo poznavanje ter s tem tudi razumevanje stratigrafije in strukture stiškega naselja 1 Za analizo in oceno uporabljene izkopavalne tehnike oz. njenega robnega dela, bom posamezne sonde obrav- ter način dokumentiranja glej tudi Turk 1991, 4 ss. navala v obratnem vrstnem redu kot so bile izkopane. 13 LUCIJA GRAHEK 2.1.1.1 SONDA 17 ( t. 1–11) 29 izvira iz najstarejše kulturne plasti in izravnalne plasti nad njo tik za zidom I. Najdbe iz plasti nekdanje površine Z izkopavanjem sonde 17 so bili odkriti ostanki na prehodu v najstarejšo kulturno plast med x = 4 m do najstarejšega zidu (zid I) in naslednjega halštatskega zidu 8 m združuje kompleks 12. (zid II), medtem ko je bilo od najmlajšega halštatskega Od kompleksa 16a je bil ločen kompleks 27. Ta skoraj obzidja (zid III) ohranjenih le nekaj kamnov ( pril. 2; v celoti zajema najdbe iz vseh ruševinskih plasti najstarejše Svoljšak 1994, 98). hiše. Teh ni več mogoče podrobneje razdeliti, čeprav so bile med seboj ločene z dvema plastema izravnalne ilovice; najdbe iz njih so bile združene v kompleks 28. Vendar pa je 2.1.1.1.1 Notranjost naselbine iz terenske dokumentacije vodje izkopavanj moč razbrati, da večina najdb kompleksa 27 pripada tretji ali najmlajši Zid I fazi hiše. Kompleksa 27 in 28 torej vsebujeta najdbe iz plasti b, to je osrednjih plasti za zidom I. Zid I je bil postavljen na nekdanjo površino ( pril. S kompleksom 27 sta tesno povezana kompleksa 2; Svoljšak 1994, 86). Gre za zelenkasto ilovnato plast, 25 in 24. Oba namreč vsebujeta najdbe iz vrhnjega dela na kateri se je odložila siva bolj zemljena plast. To je ruševinske plasti hiše, kompleks 25 med x = 1 m do najstarejša kulturna plast, ki so ji kljub prekinitvi okoli 4 m, kompleks 24 pa predvsem med x = 2 m do 3 m. x = 3,50 m lahko sledili vse do konca izkopa pri x = 8 m. Najdbe iz vrhnje ali najmlajše ruševinske plasti morda Okoli x = 6 m jo je zaključevala večja zaplata hišnega vsebuje tudi kompleks 26, ki sicer izvira predvsem iz ometa in ožgane zemlje. Ob koncu hišnega ometa je bil izravnalne plasti ob koncu zidu I med x = –0,80 m do pri x = 5,55 m do 4,95 m dokumentiran vkop, ki je bil 1,50 m. Kompleksi 24, 25 in 26 tako vsebujejo najdbe iz zapolnjen z manjšo zaplato hišnega ometa ter s poseda- najzgornejših ali stratigrafsko najmlajših plasti, zato jih njem najstarejše kulturne plasti. povezujem s plastjo c za zidom I. Prelomnico plasti nekdanje površine in najstarejše kulturne plasti je predstavljal vkop med x = 3 m in 4 m Tako z zidom I kot tudi z II povezujem najdbe iz (Svoljšak 1994, 90). To je vkop za neporavnano vrsto ka- kompleksov 20, 17 in 10. Prva dva zaobsegata predvsem mnov, ki so zamejevali hodnik za zidom (Svoljšak 1994, najdbe ob vkopu pri x = 3 m do 4 m, pri čemer združuje 90, priloga 19). Tudi v prostoru za zidom je zelenkasto kompleks 17 od kompleksa 20 višje ležeče najdbe. Ker ilovico prekrivala siva najstarejša kulturna plast, na kateri sta bila kompleksa določena na podlagi horizontalnih je bil zid I tudi zgrajen. Vendar pa se je tu najstarejša kul- planumov, verjetno zajemata še najdbe iz ruševinskih turna plast le težko ločevala od najmanj treh ruševinskih plasti najstarejše hiše in morda tudi najdbe iz rumenka- plasti, ki so bile najverjetneje nanesene iz najstarejše hiše.2 ste izravnalne plasti ter plasti nad njo, ki pa v tem delu V omenjeni ruševini so se pojavljali tudi večji kamni, ki najverjetneje pripada zidu II. so pričali o obnovi ali popravilu zidu I (Svoljšak 1994, 90). Kompleks 10 je bil opredeljen med x = 5 m do 8 m. Najstarejšo kulturno plast in tri ruševinske plasti za Poleg posameznih najdb še iz najstarejše kulturne plasti zidom so med seboj vsaj delno ločevale tri lečaste plasti vsebuje tudi najdbe iz izravnalne plasti ter plasti nad njo. izravnalne rumenkaste ilovice. Najvišja, to je četrta plast rumenkaste izravnalne ilovice, ki je vsebovala le malo najdb (Svoljšak 1994, 92), je malodane v celoti prekrila Med zidom I in II plasti, ki so nastale ob zidu I in so jim lahko sledili po vsej notranjosti sonde. Za zidom do x = 1,20 m je izravnalno ilovico prekri- vala izrazita žganinska plast. Gre za ostanke kratkotrajne Z najstarejšim halštatskim zidom I lahko povežem lesene konstrukcije, ki je bila v uporabi v času po razrušitvi najdbne komplekse 12, 16 in 16a, 17, 24, 25, 27, 28 ter zidu I in pred izgradnjo zidu II (Svoljšak 1994, 92, sl. 87). 29. Pri tem lahko s stratigrafsko najstarejšo plastjo, to je plastjo a za zidom I, povezujem kompleksa 16 in 16a. Iz plasti med zidom I in II izhajata kompleksa 23 in Kompleks 16 namreč vsebuje najdbe iz plasti nekdanje 22. Čeprav obsegata oba tudi vrhnji del izravnalne plasti površine med x = 4 m do 8 m in y = 16,50 m do 20,50 nad zidom I, vsebujeta predvsem najdbe iz žganinske m, kompleks 16a pa med x = 0 m do 1 m. S plastjo a za plasti nad njo. Prvi je obsegal kvadrante med x = –1 m zidom I povezujem tudi kompleksa 29 in 12. Kompleks do 1,80 m, kompleks 22 pa med x = –1 m do 0 m. 2 Z izjemo vrste kamnov za obzidjem pri izkopavanju sonde izrazite stavbne ostaline niso bile odkrite (Svoljšak Zid II 1994, 88, 90). Omenjena vrsta kamnov je na eni strani za- mejevala hodnik za obzidjem, na drugi pa so ti lahko služili tudi kot temeljni kamni bivanjskega objekta pomaknjenega v Žganinsko plast je kot ostalina gradnje zidu II notranjost sonde oz. naselja. prekrila tanka plast kamnitega grušča, ki je segala vse 14 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV do x = 1,4 m. Na grušču se je odložila še rjava kulturna s kompleksom 6, ki vsebuje najdbe, izkopane med x plast, ki pa ji niso mogli slediti dlje v notranjost (Svoljšak = 1 m do x = 6,50 m. Kompleks 11 izvira iz prsti med 1994, 96). Grušč zidu II in kulturna plast na njem sta kamni zidu III, kot kompleks 7 pa so bile opredeljene povezana s stavbnimi ostalinami, ki so bile razpoznavne najdbe iz dela kulturne plasti omenjenega zidu pri x = tudi na severozahodnem profilu (Svoljšak 1994, 96, sl. –1 m do –1,50 m. Zadnji kompleks, ki ga povezujem 88). Gre za drobce oglja in zaplate hišnega ometa, ki so z zidom III, je kompleks 5. Ta izvira iz najmlajše hal- bile odkrite predvsem med x = 7,30 m do 7,90 m in y = štatske plasti pri x = 6 m do 8 m. 17,40 m do 18 m (Svoljšak 1994, 96, op. 12). Na rjavo kulturno plast je bila okoli x = 1 m polo- žena vrsta kamnov, ki zamejuje hodnik za zidom II in Latenske plasti tako predstavlja mlajši naselbinski del k zidu II ( pril. 2; Svoljšak 1994, 96, priloga 19). Nad plastjo grušča in hišnega ometa, ki ju zagoto- vo lahko povezujemo s III. halštatskim zidom, je bila Na zid II se vežejo kompleksi 21, 35, 8 in najver- vse do humusa izkopana barvno in strukturno enotna jetneje tudi 15. Kompleks 21 obsega najdbe iz kulturne rjava zemljena plast. Latenskodobna poselitev se je na plasti nad plastjo grušča, ki je povezan z gradnjo zidu II. halštatskodobne plasti namreč tako navezala, da niso Najdbe iz grušča kot ostaline omenjene gradnje vsebuje bile dokumentirane kakšne jasne ločnice. Vseeno je tudi kompleks 35, ki izvira nad zidom I med x = –2 m bilo v latenskodobni plasti, ki se je začenjala neposre- do –1 m. Kompleks 8 pa izvira iz stavbnih ostalin ob dno pod humusom, moč slutiti dve stopnji, mlajšo in zidu II ob severozahodnem profilu. starejšo. Prva je bila od starejše latenskodobne poseli- Ob vkopu pri x = 4 m do 3 m so bili opredeljeni tvene stopnje ločena s slojem drobirja (Svoljšak 1994, kompleksi 20, 17 in 15. Ti poleg dela najdb iz izravnalne 98), ki je bil nekoliko izrazitejši predvsem med x = –1 plasti vsebujejo predvsem najdbe iz rjave zemljene plasti, m do 0,50 m ( sl. 4). ki poteka vse do kamnov, ki omejujejo prazen prostor ob zidu II. S sledmi latenskodobne poselitve povezujem kom- plekse 4, 2 in 3, pri čemer izhaja slednji iz stratigrafsko Kompleksa 19 in 18 vsebujeta najdbe iz ruševinske najmlajšega dela latenske plasti. plasti zidu II in iz plasti iz časa gradnje zidu III. Prvi je bil opredeljen nad kompleksom 15 med x = 1 m do 4 m, drugi pri x = –1,50 m do 1,50 m. Najdbe iz obeh kom- 2.1.1.1.2 Zunanjost naselbine pleksov tako lahko sodijo bodisi k II. bodisi k III zidu. Zaradi neločljivosti najdb, ki sodijo deloma k zidu II in Nasip k zidu I deloma k zidu III, povezujem z obema še kompleks 36. Ta vsebuje najdbe iz prsti med oziroma nad kamni V zunanjem delu sonde 17 se je nad sterilno zidu II pri x = –2 m do –3 m. ilovnato plastjo, ki je v vrhnjem delu prehajala v bolj zemljeno sivkasto plast nekdanje površine, odložila svetlo rjava zemljena plast. Gre za zemljen nasip k zidu Zid III I, ki je segal vse do x = –5 m do –6 m. Tu je bil nasip zamejen z nekakšnim kamnitim zidcem (Svoljšak 1994, S skromnimi ostanki zidu III lahko povezujemo 88, priloga 19). plast grušča, ki se je začenjala nekje pri vrsti kamnov hodnika k zidu II in je segala nad kamne samega zi- Najdbe iz prvega zemljenega nasipa vsebujejo du II. Gre za plast grušča, ki je nastala med gradnjo kompleksi 34, 32 in 33. Pri tem kompleks 34 izvira tako najmlajšega halštatskega zidu (Svoljšak 1994, 98). S iz samega zemljenega nasipa zidu I kot tudi še iz prve slednjim lahko povežemo še zaplato hišnega ometa in kulturne plasti, na kateri zid in nasip stojita, kompleks ožgane gline, ki je bila izkopana med x = 6,80 m do 8 33 pa ni bil povsem jasno omejen, zato lahko vsebuje m ( pril. 2). tudi deloma pomešane najdbe. Z zidom III povezujem najdbne komplekse 13, 14, 6, 9, 11, 7 in 5. Prvi izvira iz grušča in kulturne plasti, Nasip k zidu II ki pripada zidu III pri x = –2 m do 1,50 m, kompleks 14 pa je iz predela pri x = –0,50 m do 0,50 m in tako Nad prvim zemljenim nasipom je bil ob izgradnji izvira iz gruče kamenja oz. ruševine za zidom, ki je zidu II nasut še nov zemljeni nasip nekoliko temnejše bila sem najverjetneje naložena ob gradnji zidu III. barve (Svoljšak 1994, 96), ki na profilu ni najbolje Kompleks 9 obsega najdbe iz starejše naselbinske plasti razviden. k zidu III med x = 0,5 m do 5 m in je močno povezan 15 LUCIJA GRAHEK Sl. 3: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz sonde 17. Kompleks 1, ki vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti tako iz notranjega kot tudi zunanjega dela sonde 17, je izpuščen. Najdbe, ki so bile večinoma pobrane pri izkopavanju pasu drobirja na x = 3 m je ta izginila. Nad drobirjem drugega zemljenega nasipa, vsebujeta kompleksa 31 in 30. se je odložila druga kulturna plast, ki je bila na vrhu zaključena z novim drobnim pasom drobirja, ki ga lahko povezujemo z obnovo ali popravilom zidu I (Svoljšak 2.1.1.2 SONDA 16 ( t. 12–19) 1994, 90). Od x = 3 m proti notranjosti se je druga kul- turna plast nekoliko dvignila. Na vrhu jo je zaključeval Stiško obzidje je bilo v svojem jugozahodnem pas rdeče ožgane ilovice in hišnega ometa. Gre za osta- delu v celoti presekano z izkopavanjem sonde 16. Ta je lino požara (Svoljšak 1994, 92), ki je bila najizrazitejša skupno merila kar 40 m v dolžino in je bila razdeljena na x = 6,30 m do 6,90 m in je bila mestoma prekrita z na dela A in B. Sonda 16A je tako obsegala notranji del drobnim pasom rumenkaste izravnalne ilovice. Druga naselja skupaj s samim obzidjem (Svoljšak 1994, 86, op.1, kulturna plast od x = 4 m proti notranjosti v svojem priloga 13)3, pobočje zunaj obzidja pa je obsegala sonda vrhnjem delu ni bila najbolje ločljiva in je bila večkrat 16B (Svoljšak 1994, 86, priloga 20).4 pomešana s plastjo nad njo. Z najstarejšim zidom povezujem komplekse 14, 2.1.2.1 Notranjost naselbine – Sonda 16A 15, 16, 18 do 25 in 29. Pri tem lahko s samim začetkom zidu I povežem najdbna kompleksa 24 in 25. Oba na- Podobno kot v sondi 17 je bilo z izkopavanjem mreč izvirata iz najstarejše kulturne plasti, to je plasti sonde 16A odkrito predvsem I. in II. obzidje, od zidu a za zidom I; kompleks 24 med x = 1,50 m do notranje III pa je bilo ohranjenih le nekaj kamnov notranje fronte fronte zidu I, kompleks 25 pa od vrste kamnov pri x = ( pril. 3; Svoljšak 1994, 98). 3 m do 3,80 m do konca izkopa pri x = 8 m. K plasti a za zidom I prištevam tudi kompleks 16. Ta vsebuje najdbe iz t. i. jame 2. Pri odstranjevanju najstarejše kulturne Zid I plasti sta bili v njenem spodnjem delu namreč zapaženi dve rahli sivi lisi, interpretirani kot ostanka vkopov v Zid I je bil postavljen na zelenkasto ilovico, ki je sterilno ilovico, ki so ju poimenovali jama 1 in 2. Jama proti vrhu prehajala v bolj zemljeno sivkasto plast. Gre 1, ki poleg drobcev oglja ni vsebovala drugih najdb, je za do 10 cm debelo najstarejšo kulturno plast, ki je bila ležala na x = 3,60 m do 4,40 m, y = 12,30 m do 13,10 m, identificirana po vsej notranjosti sonde. Okoli x = 4,80 m jama 2 pa pri x = 6,30 m do 7 m, y = 12,70 m do 13,40 m. je najstarejša kulturna plast pričela padati do kamnov Iz stratigrafsko mlajših plasti za zidom I, to je iz hodnika za obzidjem pri x = 3,80 m do 3 m ter naprej plasti b, izhajajo kompleksi 20, 22 in 23. Slednjega pred- vse do temeljnih kamnov zidu I (Svoljšak 1994, priloga stavlja lonček, ki je bil najden ob notranji fronti zidu I v 18). Od x = 3 m do 1 m je najstarejšo kulturno plast vrhnjem delu rumenkaste izravnalne ilovice, ki ločuje pokrival pas drobirja, ki je nastal ob gradnji zidu ( pril. najstarejšo kulturno plast od druge kulturne plasti. Del 3; Svoljšak 1994, 90). omenjene izravnalne ilovice med x = 1 m do –0,90 m, Najstarejšo kulturno plast je skoraj v celoti prekri- ki najdbe vsebuje le izjemoma, je bil izkopan skupaj z vala sterilna, izravnalna ilovica rumenkaste barve. Pri ostanki najstarejše bivanjske stopnje. Te najdbe so bile združene v kompleks 22. Preostalo gradivo, izkopano 3 Sonda 16A je sicer segala vse do x = –6 m in tako od- v plasti spodnjega in zgornjega pasu drobirja, vsebuje krila tudi del plasti zunaj obzidja, ki pa jih bom obravnavala kompleks 20. v okviru sonde 16B. Kompleksi 14, 15, 18 in 19 obsegajo najdbe iz druge 4 Sonda 16B je segala vse do x = –32 m, jugovzhodni pro- kulturne plasti, to je plasti c ali najmlajše plasti za zidom I. fil pa je objavljen le do x = –20 m. Ker neobjavljeni del profila ne prinaša dodatnih informacij, se celovita objava profila tudi Vsi so bili opredeljeni predvsem med x = 2 m do 4 m. Ker nam ne zdi potrebna. se v tem delu kulturne plasti v odnosu do plasti, nanesenih 16 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV v hodnik za zidom, najstarejše bivanjske stopnje močno Nad pogoriščem je bila med x = 1,60 m do 3 m dvignejo, strati pa so bili kopani horizontalno, vsebujejo nanesena plast rumenkaste izravnalne ilovice. Ta plast ti kompleksi tako najdbe iz obeh kulturnih plasti kot tudi je sicer segala vse do konca izkopa pri x = 8, vendar pa vmesnih pasov izravnalne ilovice. Pri tem kot stratigrafsko v notranjosti sonde ni bila več tako izrazita kot v ome- najstarejše obravnavam najdbe iz kompleksa 19, saj je ta njenem delu, in tako na profilu med x = 4 m do 6,50 m med x = 2 m do 3,50 m najgloblji. Nad njim sta bila nekje sploh ni bila identificirana. Na vrhu je bila zaključena z med x = 2 m do 4 m opredeljena kompleksa 18 in 15, ter bolj ali manj sklenjenim pasom kamnitega drobirja, ki nad slednjim med x = 2 m do 5 m še kompleks 14. ga je prekrivala neizrazita kulturna plast. V njej so pri S koncem zidu I povezujem kompleksa 21 in 29. x = 1,60 m do 1 m v neporavnani vrsti ležali kamni, ki so Prvi obsega najdbe iz izravnalne ilovice vrh zidu I pri x zamejevali okoli 1,80 m širok hodnik za samim obzidjem = –1 m do 1,50 m, kompleks 29 pa vsebuje najdbe, ki so (Svoljšak 1994, 96, priloga 18). Kulturna plast k zidu II bile izkopane med samimi kamni zidu I ter v izravnalni je bila na površini zapečatena s plastjo ožgane ilovice in plasti tik nad njim. ometa, ki je bila jasno razpoznavna v profilu in je z nekaj prekinitvami segala vse od x = 1,60 m do 8 m. Kompleksa 7, ki izvira iz kvadrantov med x = 4 m in 8 m, ni možno povezati izključno z zidom I. Kom- Z zidom II povezujem komplekse 9, 12, 26 in 28, pleks 7 namreč združuje tako najdbe iz druge kulturne slednji pri tem vsebuje najdbe, ki so bile izkopane prav plasti k zidu I kot tudi najdbe iz zaplat ožgane ilovice med kamni zidu. Kompleks 26 vsebuje najdbe, ki so bile in hišnega ometa nad njim. Slednje lahko sodijo v čas, pobrane predvsem okoli kamnov hodnika pri x = 1,50 m. ko je stiško naselje brez obzidja, še verjetneje pa jih gre Večji del najdb iz kulturne plasti k zidu II je bil združen povezovati z zidom II. v kompleks 12. Ta je bil nekoliko nejasno opredeljen med x = 1,50 m in 6 m in je povezan s kompleksom 9, ki je opredeljen nad njim. Kompleks 9 vsebuje predvsem Med zidom I in II najdbe iz zaplat ožgane ilovice med x = 3,50 m do 6 m.5 Nad drugo kulturno plastjo k zidu I je bila na x = Najdbe tako iz plasti k zidu II kot tudi zidu III 1,80 m do –1,10 m odkrita nova izravnalna plast rumen- vsebujeta kompleksa 6 in 10. Slednji je bil opredeljen kaste ilovice, ki je bila tja nanesena že po opustitvi zidu nad kompleksom 12 med x = 1,50 m do 4 m in združuje I. Na njej so ležali ostanki najizrazitejšega pogorišča, ki tako najdbe iz kulturne plasti k zidu II kot tudi najdbe iz tako kot plast izravnalne ilovice sega nad najstarejši zid. kulturne plasti k zidu III. Kompleks 6 vsebuje predvsem Pri pogorišču med x = 1,0 m do –1 m gre najverjetneje najdbe, ki so bile izkopane med x = 4 m do 8 m.6 Gre za ostanke kratkotrajne lesene konstrukcije, ki je bila v tako za najdbe iz zaplat hišnega ometa k zidu II kot tudi uporabi v času, ko je bilo stiško naselje brez kamnitega najdbe iz kulturne plasti k zidu III. obzidja ( pril. 3; Svoljšak 1994, 92). V notranjosti lahko pogorišče povežemo kvečjemu z rdečimi zaplatami glinastega ometa, ki so bile doku- Zid III mentirane nad drugo kulturno plastjo na x = 2,20 m do 3,10 m, x = 3,50 m do 4 m, x = 5 m do 6 m in na x = Najmlajši halštatski zid je bil v sondi 16 A zelo 6,30 m do 6,90 m. skromno ohranjen ( pril. 3; Svoljšak 1994, 98). V profilu je bil dokumentiran le z enim manjšim kamnom na x = Najdbe iz močne žganinske plasti med zidom I in –1,20 m. Ob njem se je začenjal droben pas drobirja, ki II so združene v kompleks 17. Del najdb, ki lahko sodijo je ležal nad zidom II in segal vse do x = 1,60 m. Nad ka- še k najdbnemu kompleksu 17, vsebuje tudi kompleks mnitim drobirjem je ležala svetlorjava kulturna plast, ki 27. Ta obsega najdbe izpod kamnov zidu II, ki so gotovo pa je niti med samim izkopavanjem niti v profilu ni bilo starejše od samega zidu II. moč jasno ločevati od naslednjih latenskodobnih plasti. Z zidom III lahko povežem komplekse 3, 11, 13 in Zid II najverjetneje tudi 8. Kompleksa 11 in 13 združujeta najdbe iz ruševinske plasti zidu III med x = –1,80 m do 2 m, pri Močno pogorišče med zidom I in II je prekrival čemer kompleks 11 vsebuje najdbe iz zgornjega, kompleks pas ostrega drobirja, ki je povezan z gradnjo zidu II 13 pa iz spodnjega dela plasti. V notranjosti sonde je bil ( pril. 3; Svoljšak 1994, 96). Nad pasom drobirja med x = 1,60 m do –1 m, ki na objavljenem profilu ni najbolje 5 Kompleks 9 vsebuje tudi nekaj najdb, ki so bile kot lo- razviden, je ležala temnorjava zemljena kulturna plast. nec 7016A/009–016 ( t. 16: 5) najdene med dvema zaplatama Prekrival jo je nov pas drobirja, ki je bil v primerjavi s hišnega ometa pri x = 7 m. 6 spodnjim manj izrazit. H kompleksu 6 je bil pridan tudi del najdb izkopanih nad kompleksom 26 med x = 1 m do 1,50 m. 17 LUCIJA GRAHEK Sl. 4: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 16A. Izpuščene so najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki so bile vse združene v kompleks imenovan “profil”. Ker posameznih najdb ne moremo več povezati s podrobnejšimi podatki o njihovi legi v profilu, jih obravnavam kot neopredeljive. opredeljen kompleks 3. Ta vsebuje najdbe iz najmlajše pavalec je sicer zapisal, da je nasip segal čez omenjeno halštatske plasti, predvsem med x = 6,20 m do 8 m. Neko- vrsto kamnov (Svoljšak 1994, 88), vendar pa v terenski liko nejasno je opredeljen kompleks 8. Ta naj bi združeval dokumentaciji večkrat zasledimo, da se prvi nasip ni dal najdbe, ki so bile izkopane v mladohalštatski plasti med x ločevati od drugega. Ker se je slednji zaključil ob vrsti = 3,50 m do 6 m, to je med najdbnimi kompleksi 9, 6 in 3. kamnov, to predpostavljam tudi za prvi nasip. Najdbe iz vrhnjega dela mladohalštatske kulturne Najdbe iz prvega nasipa vsebujejo kompleksi 31, plasti, ki se po svoji konsistenci in barvi ne razlikuje 32 in 33 iz sonde 16A. Kompleks 33 vsebuje najdbe iz od latenskodobnih plasti, vsebujeta kompleksa 2 in 5. spodnjega dela nasipa, tik nad plastjo nekdanje hodne Prvi združuje najdbe, ki so bile izkopane okoli x = 6 m, površine od x = –4 m do vrste kamnov pri okoli x = –6 kompleks 5 pa je bil opredeljen med x = –1,30 m do m. Nad kompleksom 33 je bil med x = –3 m do –6 m 4 m. Kompleksa 2 in 5 torej združujeta tako najdbe, ki opredeljen kompleks 32, najdbe iz vrhnjega dela prvega sodijo še k najmlajšemu halštatskemu zidu III kot tudi nasipa pa vsebuje kompleks 31. latenskodobne najdbe. Nasip k zidu II Latenske plasti Z izgradnjo zidu II je povezan drugi nasip. Tega v Z latenskim obdobjem povezujem kompleksa 1 profilih ni bilo moč povsem jasno oddeliti od prvega nasi- in 4. Oba obsegata najdbe iz celotne notranjosti sonde pa, segal pa je vse do x = –12,50 m do –13,15 m (Svoljšak 16 A, pri čemer so v kompleks 4 združene najdbe iz 1994, 96). Tu je bil zamejen z vrsto kamnov, postavljenih spodnjega dela latenskodobne plasti. Kompleks 1 poleg na sterilno zelenkasto ilovico ( pril. 4). Sestavni del zidu najdb iz vrhnjega dela latenskodobne plasti vsebuje tudi II predstavlja tudi stojka ob zunanji fronti zidu, ki je bila del najdb iz humusa. vkopana v prvi nasip pri x = –3,60 m do –4,05 m in y = 11,90 m do 12,30 m (Svoljšak 1994, 96, priloga 18). 2.1.1.2.2 Zunanjost naselbine – Sonda 16B Najdbe iz drugega nasipa vsebujejo kompleksi 2, 3 in 4.8 Kompleks 2 je bil opredeljen v vrhnjem delu Z izkopom sonde 16B7 je bilo dobro raziskano zu- nasipa med x = –6 m do –13 m, kompleks 3 pa vsebuje nanje pobočje jugozahodnega dela stiškega obzidja. Tega najdbe iz spodnjega dela nasipa v tem delu sonde 16B. lahko delimo na t. i. nasipni in tlakovani del ( pril. 4). Kompleks 4 vsebuje najdbe iz grušča pred vrsto kamnov ob koncu drugega nasipa pri x = –13 m. Nasip k zidu I Kompleks 30 iz sonde 16 A vsebuje najdbe, izko- pane okoli stojke za zunanji opornik zidu II., ki pa so Na tanko sivo plast prvotne hodne površine, ki združene z najdbami iz ruševin zidu III na pobočju. prekriva sterilno zelenkasto ilovico in so ji lahko sledili do x = –9,50 m, je bila ob izgradnji zidu I nasuta svetlor- 8 Najverjetneje lahko z zidom II povežem tudi najdbe iz java plast kompaktne ilovice ( pril. 4; Svoljšak 1994, 88). kompleksa “profil”. Gre za najdbe, ki so bile pobrane iz nasipa Prvi nasip je najverjetneje zamejevala neporavnana vrsta pri čiščenju profila med x = –6 m do –12 m. kamnov, postavljenih na sivo plast prve hodne površine Glede na najdiščne podatke gre z nasipom k zidu II pove- nekje pri x = –5,80 m (Svoljšak 1994, priloga 18). Izko- zovati tudi kompleks “nasip”, ki pa ni vseboval opredeljivih in s tem oštevilčenih ter v nadaljevanju obravnavanih fragmen- 7 Glej op. 4. tov keramike. 18 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 5: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz sonde 16B ter kompleksov iz zunanjega dela sonde 16A. Najdbni kompleksi 1, 5 in 17 iz sonde 16 B so obravnavani kot neopredeljivi in zato izpuščeni. Kompleksa 1 in 5 namreč zdru- žujeta nestratificiran material iz humusa; vse najdbe, pobrane pri čiščenju profilov pa so bile združene v kompleks 17. Pravtako sta izpuščena kompleksa “nasip” in “profil” (Glej op. 8). Latenske plasti 2.1.1.3 SONDA 14 ( t. 20–25) Že v latenskem obdobju so del zunanjega pobočja Z izkopavanjem sonde 14 je bil raziskan notranji tlakovali s kamnito prevleko (Svoljšak 1994, 98). Gre za predel tik ob obzidju. Odkriti so bili ostanki temeljnih t. i. tlakovani del, ki so ga sestavljali trije tlaki. Tlak 1 kamnov zidu hodnika za zidom I in zidom II ( pril. 5; je bil sestavljen iz plasti drobirja, debele do do 0,80 m. Svoljšak 1994, sl. 89, prilogi 12 in 17). Pravzaprav gre za ruševinsko plast zadnje halštatske faze, s katero so zapolnili jarek med živimi skalami nekje med x = –16 m in –18 m ( pril. 4). Nad njim je ležal iz večjih Zid I kamnov sestavljen tlak 2. Ta je bil od tlaka 1 ločen s težko ločljivo tanko temnorjavo zemljeno plastjo, ki v profilu Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico in ni bila vidna. Drugemu tlaku so lahko sledili vse od x = skalnato osnovo je ležala zelenkasta ilovnata plast. To je –16 m do –31,60 m (ib., 98). Od tlaka 3 je bilo v profilu plast nekdanje površine ( pril. 5; Svoljšak 1994, 86), ki je ohranjenih le nekaj kamnov in sicer pri x = –20,50 m do v vrhnjem delu prehajala v sivkasto prvo kulturno plast. –22,50 m. Tudi tlak 3 je bil od pod njim ležečega tlaka Čeprav je bila ta plast tanka in je bila ob večji živi skali na 2 ločen s tanko zemljeno plastjo. x = 3,50 m prekinjena, ji je bilo moč slediti vse do x = 9. Okoli x = 3,50 m se je začel vkop za vrsto kamnov, ki so S prvim tlakom povezujem kompleksa 9 in 10. zamejevali hodnik za obzidjem (Svoljšak 1994, 92, sl. 70 Kompleks 10 vsebuje najdbe iz spodnjega dela ruševinske in 71, prilogi 12 in 17). Kamni hodnika so bili postavljeni plasti, ki tvori tlak 1 predvsem med x = –16 m do –18 m. na pas grušča, ki med x = 0 m do 2 m ločuje najstarejšo Najdbe iz zgornjega dela tlaka 1 so združene v kompleks 9. kulturno plast od nanesenih ruševinskih plasti prve bivanj- Najdbe iz tlaka 2 vsebujejo kompleksi 8, 13, 18 in 15. ske stopnje (Svoljšak 1994, 92). Gre za vsaj dve ruševinski Kompleks 8 je bil opredeljen med x = –16 m do –20 m, plasti, ki sta ju od najstarejše kulturne plasti in med seboj kompleks 13 pa med x = –18 m do –24 m. Na kompleks 13 ločevali lečasti plasti rumene izravnalne ilovice. Vrhnji del se navezujeta še kompleksa 18 in 15. Prvi je bil opredeljen nanesenih ruševinskih plasti prve bivanjske stopnje je segal med x = –23 m do –26 m. Deloma leži nad njim kompleks vse nad kamne hodnika do približno x = 3 m. Tu se je zopet 15, ki vsebuje najdbe iz tlaka 2 med x = –23 m do –31,60 m. pojavil drobir, ki kot v sondi 17 in 16 lahko kaže na obnovo Z drugim tlakom lahko najverjetneje povežem ali popravilo zidu I. V ruševinski plasti so se pojavljale tudi komplekse 7, 16 in 6. Prvi vsebuje najdbe, ki so bile tudi zaplate ožganega glinastega ometa, kot pri x = 0,80 m izkopane v zemljeni plasti z razmeroma redkim gruščem do 1,50 m, ki jih povezujemo z mlajšo oziroma zaključno pred samim strnjenim kamnitim tlakom med x = –14 stopnjo poselitve za zidom I (Svoljšak 1994, 90, op. 4). m do –16 m, kompleks 16 pa vsebuje najdbe, pobrane Plasti za zidom I je prekrivala izravnalna plast pred živo skalo pri x = –22 m. Kompleks 6 združuje rumene ilovice ( pril. 5; Svoljšak 1994, 92), ki so ji lahko tako najdbe iz plasti nad samim tlakom kot tudi najdbe sledili vse do x = 9 m. iz humusa med x = –16 m do –20 m. Najdbe tako iz tlaka 2 kot tudi že iz tretjega tlaka Najdbe iz plasti za zidom I vsebujejo kompleksi 20 vsebujeta kompleks 14 in kompleks “tlak”. Prvi združuje do 27 in 18. Pri tem lahko s plastjo a za zidom I povežem najdbe iz grušča med x = –18 m do –20,50 m, drugi pa komplekse 18, 22, 27 in 26. Ti vsebujejo najdbe iz plasti med x = –20,50 m do –29 m. nekdanje površine in prve kulturne plasti; kompleks 27 Najdbe iz tlaka 3 vsebuje kompleks 12, ki je bil oprede- pri x = 0,50 m do 2,25 m, kompleks 22 med x = 3,20 in ljen med x = –19 m do –22 m. Med x = –18 m do –29 m je 6 m, kompleks 18 pa deloma nad kompleksom 22 pri x bil opredeljen še kompleks 11. Ta združuje tako najdbe, ki = 4 m do 6 m. Najdbe iz najstarejše kulturne plasti med so bile izkopane nad tlakom 3, kot tudi najdbe iz humusa. x = 0,50 in 2 m vsebuje kompleks 26. 19 LUCIJA GRAHEK Osrednji del plasti za zidom I predstavlja v vkop Zid II za kamni hodnika nanesena ruševinska plast b. Najdbe iz te plasti vsebuje predvsem kompleks 24. Ta je bil Ostanke lesene konstrukcije med zidovoma I in II opredeljen med x = 0,50 in 2,50 m ter je povezan s prekriva nova izravnalna ilovica, ki pa je od x = 2 m pa vse kompleksoma 25 in 23. Prvi namreč vsebuje najdbe iz do x = 3 m ni bilo moč jasno ločevati od izravnalne ilovi- spodnje leče izravnalne ilovice med x = 0,50 in 1,80 m, ce, ki je prekrivala plasti za zidom I. Na samem začetku drugi pa združuje tako najdbe iz druge leče izravnalne izkopnega polja sonde pri x = 0,50 m so bili na izravnalno ilovice kot tudi iz vrhnjega dela ruševinske plasti pri x = ilovico postavljeni kamni hodnika za zidom II, ki se niso 0,50 m do 1,80 m. Kompleksi 24, 25 in 23 tako izhajajo nadaljevali v profil (Svoljšak 1994, 96, prilogi 12 in 17). iz plasti b za zidom I. V profilu je bila plast izravnalne ilovice nad plast- Z najmlajšo plastjo ali plastjo c za zidom I povezujem mi za zidom I in II pri x = 3 m prekinjena z mlajšim kompleksa 21 in 20. Oba sta iz vrhnjega dela ruševinske vkopom. Vse od tega vkopa pa do x = 9 m je izravnalno plasti, kjer se pojavljajo zaplate ožgane gline. Prvi tako ilovico prekrivala druga, to je kulturna plast ob zidu II, zajema najdbe, izkopane med x = 1 in 4 m, najdbe, izko- ki so jo mestoma prekrivale zaplate izravnalne ilovice kot pane nad kamni hodnika za zidom pri približno x = 2 m sta bili dokumentirani v profilu pri x = 5 m do 6,50 m do 3,50 m, pa so zbrane v kompleks 20.9 K najdbam iz in x = 8,20 m do 9 m ( pril. 5). vrhnjega dela plasti za zidom I sodi tudi večina najdb iz Od x = 9 m pa do konca izkopa pri x = 12 m druga kompleksa 14. Ta je bil opredeljen med x = 2 m do 6 m in kulturna plast ni bila več ohranjena. združuje tako najdbe iz najstarejše kulturne plasti kot tudi najdbe iz ruševinske plasti in izravnalne ilovice nad njima. Z zidom II lahko povežem kompleksa 15 in 13. Prvi Najdbe iz vrhnjega dela ruševinske plasti vsebuje vsebuje najdbe, ki so bile izkopane v plasti izravnalne ilo- kompleks 19, ki je bil opredeljen tako, da obsega pred- vice nad žganinsko plastjo med zidovoma I in II pri x = vsem najdbe iz plasti izravnalne ilovice med x = 0,50 0,50 m do 2 m, kompleks 13 pa je bil opredeljen med x = m in 3 m. Kompleks 19 tako združuje najdbe iz plasti c 4 m do 5,50 m in vsebuje najdbe iz druge kulturne plasti. za zidom I kot tudi tiste, ki so iz plasti med zidom I in Deloma vsebuje najdbe iz plasti izravnalne ilovice II. Prav tako vsebuje najdbe iz plasti izravnalne ilovice nad ostanki lesene konstrukcije med zidovoma I in II kompleks 17. Ta je bil opredeljen med x = 0,50 m do 4 m kompleks 12. Ta je bil opredeljen med x = 0,50 m do 6 m in poleg omenjenih vsebuje še najdbe iz prve kulturne in vsebuje tudi najdbe iz druge kulturne plasti ter plasti plasti za zidom I kot tudi najdbe iz vrhnje izravnalne nad njo. Zaradi premešanosti najdb iz plasti za zidom ilovice, ki jo že povezujem z zidom II. II z mlajšimi moramo kompleks 12 povezovati tako z Deloma vsebujeta najdbe iz plasti za zidom I še zidom II kot tudi III. Z zidovoma II in III povezujem tudi kompleksa 10 in 8. Prvi je bil opredeljen med x = 6 m najdbe iz kompleksa 5. Ta je bil opredeljen med x = 9 m do 9 m in podobno kot kompleks 8, opredeljen med do 12 m in vsebuje najdbe iz vrhnjega dela splanirane x = 8 m do 10 m, združuje najdbe tako iz prve kot tudi plasti nekdanje površine ter plasti nad njo. druge kulturne plasti ter izravnalne ilovice med njima. Kompleksa 10 in 8 združujeta torej najdbe iz plasti za zidom I s tistimi iz kulturne plasti za zidom II. Zid III Med x = 0,50 m do x = 1,50 m se je nad izravnalno Med zidom I in II ilovico za zidom II v spodnjem delu rjave zemljene plasti pojavljalo več grušča. Tega gre povezovati z zidom III, ki v Na izravnalni rumeni ilovici je bila tudi v sondi 14 sondi tako kot tudi zidova I in II ni bil raziskovan. Pri x = odkrita skromnejša ostalina zoglenele lesene konstruk- 1,50 m se je nad izravnalno ilovico za zidom II začela tanka cije, ki je na profilu razpoznavna kot plast ožgane ilovice žganina, ki jo je prekrivala nova tanka plast izravnalne med x = 0,50 m do 1,60 m ( pril. 5; Svoljšak 1994, 92). ilovice. Obema so lahko sledili vse do x = 5 m, pri čemer je obe v profilu okoli x = 3 m presekal mlajši vkop ( pril. 5). Najdbe iz žganinske plasti, ostankov kratkotrajne Pri x = 3 m do 5 m je bila med drugo kulturno pla- lesene konstrukcije, ki je bila v uporabi po opustitvi zidu stjo in žganino ter izravnalno plastjo še rjava zemljena I in pred izgradnjo zidu II, vsebuje kompleks 16. plast. Gre za kulturno plast za zidom III, ki je od x = 5 m pa do konca izkopa niso mogli več ločevati od mlajših, latenskih plasti ( pril. 5; Svoljšak 1994, 98). Z zidom III povezujem komplekse 7, 11 in 9. Slednji 9 Glede na najdiščne podatke sodi k najdbam iz kom- je bil opredeljen med x = 6 m do 8 m in vsebuje najdbe iz pleksa 20 tudi dno lonca, hranjenega pod oznako 6914/B ( t. 20: 16). Kljub drugačni identifikacijski številki, je dno lonca v rjave zemljene plasti nad drugo kulturno plastjo. Najdbe nadaljevanju obravnavano v okviru tega kompleksa. iz te rjave zemljene plasti vsebuje tudi kompleks 7, ki je 20 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 6: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 14. Kompleks 29 je izpuščen, ker iz celotne dokumentacije ni razvidno ali je ta sploh bil opredeljen, niti ni nobenih najdb z oznako kompleks 29. bil opredeljen med x = 0,50 m do 4 m. Kompleks 7 tako Zid I vsebuje tudi najdbe iz žganine ter izravnalne ilovice nad njo, ki so bile izkopane med x = 0,50 m do 4 m. Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico je Najdbe iz žganine in izravnalne ilovice nad njo vsebuje bila med x = 0,20 m do 1,75 m odkrita lečasta plast še kompleks 11, ki je bil opredeljen pri x = 4 m do 5 m. sivkaste ilovice z ostanki žganine, nad njo pa plast ze- Glede na skromne najdiščne podatke, ki kažejo, lenkaste ilovice ( pril. 6). da gre morda celo za takšne najdbe kot so tiste, ki so Slednjo je pri x = 4 m do 0 m prekrivala siva kul- združene v kompleks 7, je z zidom III najverjetneje turna plast, v kateri je bila med x = 3 m in 4 m izkopa- povezan tudi kompleks 28. na vrsta kamnov, ki je zamejevala hodnik za zidom I Kompleksa 3 in 6 vsebujeta najdbe iz rjave zemljene (Svoljšak 1994, 92, priloga 16). Kulturno plast je pri x plasti. Kompleks 3 je bil opredeljen pri x = 6 m do 12 m, = 0 m do 1,50 m prekrivala zaplata prežgane gline, nad kompleks 6 pa med x = 6 in 0,50 m. Ker rjave zemljene katero se je odložila druga zelenkasta ilovnata plast. plasti v celotnem izkopnem polju ni bilo mogoče ločevati Prekrivala jo je svetlorjava kulturna plast, ki so ji lahko od mlajših, latenskih plasti, vsebujeta kompleksa tako sledili vse do x = 4,20 m. V vrhnjem delu svetlorjave najdbe iz plasti, povezane z najmlajšim halštatskim kulturne plasti so bile predvsem pri x = 0,80 m do 2 zidom, kot tudi mlajše. m odkopane zaplate prežgane gline oziroma požarna ostalina, ki je zaključevala mlajšo stopnjo poselitve k zidu I ( pril. 6; ib., 92). Latenske plasti V notranjosti od vrste kamnov hodnika sta bili v času zidu I izkopani dve jami. Gre za v tlorisu pravo- Z latenskim obdobjem lahko povežemo vkop pri kotna vkopa v mrtvico, katerih zasip ni bil homogen x = 3 m, ki je presekal plasti iz časa najmlajšega halštat- ( pril. 6; ib., 92). skega zidu. Vkop je zapolnjevala rjava zemljena plast, ki je bila v celotnem izkopnem polju odkrita pod humusom Najdbe iz plasti ob zidu I vsebujejo kompleksi 74 in so jo le deloma lahko ločevali od halštatskih plasti do 76 in 78. Pri tem so v kompleks 74 združene najdbe ( pril. 5; Svoljšak 1994, 98). iz jame I, ki je bila izkopana med x = 8,80 m do 10 m, Rjava zemljena plast je zapolnjevala tudi latenski v kompleks 75 pa iz jame II, ki je bila vkopana med x vkop pri x = 7,50 m do 7,90 m, ki v profilu ni viden, saj = 4,40 m in x = 8 m. Kot kompleks 76 so opredeljene je ležal pri y = 8,60 m do 8,90 m. najdbe, ki so bile izkopane ob vrsti kamnov pri x = 2,20 m do 4,80 m v sivkasti plasti. Najdbe iz druge Najdbe iz latenskodobnih plasti vsebujeta komple- plasti zelenkaste ilovice pri x = 0 m do 2,20 m vsebuje ksa 2 in 4. Prvi namreč vsebuje najdbe iz vrhnjega dela kompleks 78. rjave zemljene plasti, kompleks 4 pa iz latenskega vkopa Najdbe tako iz plasti k zidu I kot tudi zidu II vse- pri x = 7,50 m do 7,90 m. bujeta kompleksa 77 in 80. Prvi vsebuje vse najdbe, ki so bile izkopane v najstarejših plasteh med začetkom izkopnega polja in kamni zidu hodnika za zidom II. 2.1.1.4 SONDA 7 ( t. 26–29) Deloma vsebuje najdbe iz plasti k zidu II še kompleks 80. Ta združuje predvsem najdbe iz svetlorjave plasti Z izkopavanjem sonde 7 je bil raziskan notranji predel in zaplat ožgane gline ob koncu poselitve k zidu I med stiškega naselja tik ob obzidju, saj izkopno polje samega x = 0 m in 4,30 m, pri čemer so najdbe od začetka iz- obzidja gradišča ni zajelo. Kot v sondi 14 so bili z izkopa- kopnega polja pa do vrste kamnov hodnika za zidom vanjem odkriti temeljni kamni kamnitega zidu hodnikov I opredeljene kot kompleks 80A. za zidovoma I in II ( pril. 6, Svoljšak 1994, priloga 16). 21 LUCIJA GRAHEK Najdbe iz svetlorjave plasti vsebuje predvsem kom- pleks 8410, ki ga tako povezujem z zidom III. Kompleks 85 vsebuje tako najdbe iz plasti k naj- mlajšemu halštatskemu zidu kot tudi latenske najdbe, ki so bile izkopane v temnorjavi plasti in humusu. Sl. 7: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 7. Kot neopredeljive obravnavam najdbe združene v kompleksu 2.1.1.4.1 Blok med sondama 7 in 14 81, ki je zato na tabeli izpuščen. Pri njem je bilo namreč že v preteklosti ugotovljeno, da je izgubljen del dokumentacije, Ker se je ob izkopavanju sonde 14 porušil del ne- same najdbe pa so vsaj deloma pomešane. Glede na ohranje- izkopanega bloka med sondama 7 in 14, je bil prostor no dokumentacijo je kompleks 81 združeval najdbe iz zaplat ožgane gline in žganine pod rumenorjavo plastjo k zidu II. med obema sondama nato izkopan v celoti. Ob odstra- njevanju porušenega dela in nadaljnem izkopavanju so bile najdbe sicer razvrščene v 14 kompleksov, vendar jih zaradi pomešanosti vse obravnavam kot neopredeljive. Zid II Obe veliki jami in del svetlorjave plasti k zidu I je 2.1.1.5 SONDA 3 ( t. 30–34) prekrivala tanka sivkasta plast, ki je bila izkopana vse od x = 10 m do 2 m ( pril. 6). Od x = 2 m do začetka iz- Z izkopavanjem sonde 3 je bilo raziskano obzidje kopnega polja so se na vrhu svetlorjave plasti pojavljale in predel tik ob njem v notranjosti stiškega naselja. Ob zaplate ožgane gline in žganina, ki glede na primerjavo s izkopavanju obzidja je bil odkrit zid I (Svoljšak 1994, sondami 14, 16 in 17 lahko kažejo na ostanke plasti med 86 ss, sl. 89), nad katerim je bilo ohranjenih tudi nekaj zidom I in II (Svoljšak 1994, 92). Zaplate ožgane gline kamnov zidu II ( pril. 711). in sivkasto plast je nato prekrivala rumenorjava plast. Od x = 10 m pa vse do približno x = 4,50 m je omenjena plast vsebovala veliko glinastega ometa in kose oglja. Gre Zid I za ostanke hiše, ki je bila odkrita z izkopavanji v sondi 3 (Svoljšak 1994, 98; Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 189 Nad skalnato osnovo in rumeno marmorizirano ss; isti 1970, 26 ss; Foltiny 1970). ilovnato mrtvico, na katero je bil postavljen zid I, je bila Pri x = 1 m so bili v rumenorjavi plasti v nizu ka- v notranjosti izkopana izravnalna plast rumene ilovice. mni, ki so zamejevali hodnik za zidom II (Svoljšak 1994, Ta je bila v profilu dobro vidna pri x = –1 m do 2 m in 96, sl. 89). Nad vrsto kamnov so ležali tudi ruševinski pri x = 5,20 m do 8 m ( pril. 7). Nad njo je bila zelenka- ostanki k zidu II (Svoljšak 1994, 98). sta ilovnata plast, ki je bila v vrhnjem delu pri x = 5,30 m do 8 m že bolj svetlorjave barve. Okoli x = 4 m so v Z zidom II lahko povežem kompleksa 82 in 83. Prvi plasti zelenkaste ilovice ležali kamni hodnika za zidom I vsebuje najdbe iz rumenorjave kulturne plasti, kompleks (Svoljšak 1994, 92, priloga 13). Nad njimi so se pri x = 2 83 pa združuje najdbe, ki so bile izkopane ob kamnih m do 5,50 m v obliki intenzivne žganine in prežgane ilo- hodnika za zidom II. vice pojavljale prve stavbne ostaline (Svoljšak 1994, 92). Del najdb ob zidu II vsebuje še kompleks 79. Ta je Z zidom I povezujem komplekse 32 do 34, 36, 42, bil opredeljen med x = 0 m in 2 m in združuje najdbe 43 in 61, pri čemer vsebuje zadnji najdbe, pobrane pri iz ruševin k omenjenemu zidu, predvsem pa najdbe iz podiranju samega zidu. svetlorjave plasti nad njimi, ki že sodi k zidu III. Komplekse 32 do 34, 36 in 42 povezujem s starejšim delom plasti za zidom I ali plastjo a. Kompleksa 32 in 42 namreč izvirata iz plasti rumene ilovice, kjer je bil Zid III prvi opredeljen pri x = –0,10 m do 2 m, drugi pa pri x = 4,20 m do 8 m. Najdbe iz rumene ilovice, predvsem Nad rumenorjavo plastjo in ruševino nad kamni pa zelenkaste plasti nad njo, združujeta kompleksa 33 hodnika k zidu II, ki na profilu sicer ni vidna, je bila izkopana svetlorjava plast ( pril. 6). Gre za kulturno plast 10 Najdbe iz te plasti, ki so bile izkopane med x = 0 m in ob zidu III, ki vsebuje številne zaplate ožgane gline in 2 m vsebuje tudi kompleks 79. žganine (Svoljšak 1994, 98). 11 Na prvotno objavljenem profilu (Svoljšak 1994, prilo- ga 11) so globine napačno označene in bi morale biti za 1 m višje. Pri x = 8 m vrh profila tako sega nekoliko čez z = 0,00 m oz. 370 m n.m.v. 22 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 8: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 3. Kompleksa 45 in 57 sta izpuščena, ker ni nobenih najdb z njuno oznako. Najverjetneje sta bile te kasneje pridružene najdbam iz kompleksov 44 in 55. in 34. Prvi je bil opredeljen pri x = –0,20 m do 2,20 m, Z zidom II povezujem najdbne komplekse 37, 39, kompleks 34 nad njim pa pri x = –1 m do 3 m. Najdbe 40, 44, 46, 47, 49 do 52 in 55, pri čemer lahko z najsta- iz plasti zelenkaste ilovice vsebuje še kompleks 36, ki je rejšo plastjo a za zidom II povežem kompleksa 44 in bil opredeljen pri x = 1 m do 3,50 m. 46. V večjem delu enako opredeljena kompleksa 44 in Z mlajšo plastjo b za zidom I povezujem kompleks 46 namreč vsebujeta najdbe iz rumenorjave plasti nad 43. Ta je bil opredeljen med x = 2 m in 8 m in vsebuje plastmi za zidom I; in sicer prvi pri x = 3 m do 6 m, predvsem najdbe iz žganinske plasti nad zelenkasto drugi pa pri x = 2 m do 6 m. plastjo in kamni hodnika za zidom. Najdbe iz ruševin hiše vsebujeta kompleksa 47 in 49. Prvi je bil opredeljen v spodnjem in drugi v zgornjem Najdbe tako iz plasti k zidu I kot tudi II vsebujejo delu ruševin pri x = 3 m do 8 m. Med njima je bil pri kompleksi 35, 38 in 41. Kompleks 35 je bil namreč opre- x = 4 m do 4,50 m opredeljen kompleks 52, ki vsebuje deljen nad kompleksom 34 med x = –1 m do 3,60 m in najdbe iz leče rumene ilovice. Komplekse 47, 49 in 52 združuje najdbe iz zelenkaste plasti za zidom I ter najdbe povezujem z osrednjimi plastmi za zidom II ali plastjo b. iz izravnalne ilovice, ki je bila odložena pred izgradnjo Iz najmlajše plasti c k zidu II izvirajo kompleksi 37, zidu II. Deloma vsebujeta najdbe iz zelenkaste plasti 39, 40, 50, 51 in 55. Kompleks 37 in nad njim opredeljen tudi kompleks 38 in nad njim višje ležeče opredeljen kompleks 39 vsebujeta najdbe iz svetlorjave kulturne kompleks 41. Prvi zajema najdbe iz plasti pri x = 1 m do plasti k zidu II pri x = –1 m do 1 m. Najdbe iz vrhnjega 3,5 m, drugi pri x = 1,20 m do 4,50 m. Kompleksa tako dela te plasti vsebuje še med x = –1 m in 2 m oprede- združujeta najdbe iz žganinske plasti nad kamni hodnika ljen kompleks 40. Pri x = 1,60 m opredeljen kompleks za zidom I ter najdbe iz rumenorjave plasti ob zidu II. 50 pa vsebuje najdbe iz leče rumene ilovice, ki je bila izkopana v vrhnjem delu svetlorjave plasti. Najdbe iz svetlorjave plasti vsebujeta še kompleksa 51 in 55, ki sta Zid II bila opredeljena nad ostanki hiše; prvi pri x = 2 m do 4 m in drugi pri x = 3 m do 8 m. Ostaline zidu I je prekrivala plast rumene ilovice, ki je med x = –0,60 m in –2,40 m ležala pod rjavkasto Deloma vsebujeta najdbe iz svetlorjave kulturne z gruščem pomešano osnovo zidu II ( pril. 7; Svoljšak plasti za zidom II še kompleksa 56 in 58. Prvi je bil 1994, 92). Z gruščem pomešani rumenorjavi plasti je bilo opredeljen nad kamni zidu hiše pri x = 5,50 m, y = 1 m, lahko slediti tudi v notranjem delu med x = 0,80 m do drugi pa pri leči rumene ilovice v vrhnjem delu svetlor- 8 m. Med x = 3 m do 8 m jo je prekrivala siva kulturna jave plasti nad ruševinami hiše pri x = 5,60 m. Ker oba plast zapolnjena s kosi žganine in ožgane ilovice. Gre kompleksa združujeta tudi najdbe iz ruševin k zidu III, za ostaline hiše, katere zid oz. njegov kamniti temelj ju povezujem tako z zidom II kot tudi III. je bil izkopan med y = 0 m in 1 m (Svoljšak 1994, 96 ss, prilogi 11 in 13; Gabrovec 1967a, 84; isti 1967b, 32; Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 189 ss; isti 1970, 26 ss). Zid III in latenske plasti Nad ruševinami hiše je bila ugotovljena še svetlorjava plast, ki so ji lahko sledili vse od x = 8 m pa do skromnih Nad ruševinami zidu II ter kamni hodnika za njim ostankov zidu II pri x = –1,20 m (Svoljšak 1994, priloga je bila temnorjava plast, ki se le malo razlikuje od vrhnje 11). Pri x = 1 m so v omenjeni plasti ležali tudi kamni, humusne plasti. Pri x = –1 m in 0,40 m je bil v njej od- ki so zamejevali hodnik za zidom II (Svoljšak 1994, 96, krit sloj večjega kamenja, ki lahko sodi k najmlajšemu priloga 15). latenskemu obdobju (Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 188, op. 55; isti 1970, 24, Anm. 55). 23 LUCIJA GRAHEK Poleg dela temnorjave plasti nad ruševinami zidu II 2.1.2.1.1 Notranjost naselbine sodijo v čas najmlajšega halštatskega obzidja, ki v sondi 3 sicer ni bilo ohranjeno, še zaplate ožgane ilovice nad Zid I svetlorjavo kulturno plastjo k zidu II. Gre za ruševine pogorelih objektov ( pril. 7; Svoljšak 1994, 98), ki so na Zid I je bil postavljen na rumeno marmorizirano profilu vidni predvsem pri x = 3 m do 8 m. ilovnato mrtvico oziroma neposredno na prvotna tla ( pril. 8; Frey 1994, 74).13 Za zidom je bila odkrita do Z zidom III povezujem komplekse 48, 53, 54 in 59. meter debela zelenkasta ilovnata plast. Ta je vsebovala Slednji je bil opredeljen pri x = 4 m do 8 m in vsebuje več kulturnih slojev, ki pa med seboj niso bili jasno najdbe iz zaplat ožgane ilovice nad svetlorjavo plastjo ločljivi. V spodnjem delu je bila plast delno pomešana k zidu II. Kompleksi 48, 53 in 54 pa izvirajo iz dela z rumeno ilovico in je bila do okrog x = 6 m spodaj temnorjave plasti nad ruševinami zidu II vse do sloja in zgoraj zamejena s pasom kamnitega drobirja, ki ga kamenja, ki lahko sodi že v latensko obdobje. Kompleks povezujemo s samo izgradnjo zidu. Od x = 6 m pa do 48 je bil tako opredeljen pri x = –1,50 m do 2 m. Nad konca izkopnega polja pri x = 8 m so bile odkopane njim sta bila opredeljena še kompleksa 53 in 54, prvi vsaj štiri plasti ožgane ilovice s koščki oglja, ki so naj- pri x = 1,50 m do 2,50 m in drugi pri x = –1 m do 3 m. verjetneje ostanki uničenih hiš. Najnižja plast ožgane ilovice, ki je dobro vidna tudi na objavljenem profilu Z latenskim obdobjem povezujem kompleks 60. ( pril. 8;), je tako ležala neposredno nad rumeno ilov- Ta sicer združuje najdbe, ki so bile izkopane v vrhnjem nato mrtvico. delu temnorjave plasti pod humusom s tistimi, ki so že bile izkopane v humusu samem.12 S prvim zidom povezujem najdbne komplekse 1–11 ter najdbe, pobrane pri čiščenju profilov iz kompleksov 21, 22, 26–28 in 30. Pri tem lahko z najstarejšo plastjo 2.1.2 SONDE NA JUGOVZHODU za zidom I ali plastjo a povežem komplekse 1–5, 6 in NASELJA (4, 6, 12 IN 13) 28. Kompleksi 1–5 namreč izhajajo iz spodnjega dela plasti zelenkaste ilovice, ki je zgoraj in spodaj zamejena Obzidje na jugovzhodnem delu naselja je bilo že prvo s pasom drobirja ter delno pomešana z rumeno ilovico. leto sistematičnih raziskovanj, to je leta 1967, raziskovano Pri tem je bil najnižje za zidom opredeljen kompleks 1, z izkopom sonde 4. Vzpodbudni rezultati so botrovali nad njim pa kompleks 2. Temu sta pri x = 3,50 m do odločitvi za nadaljevanje raziskav še na neposredno sever- 5,50 m sledila še kompleksa 3 in nad njim opredeljen nem območju, kjer je bila naslednje leto izkopana sonda 6. kompleks 4. Kompleks 5 izhaja iz vrhnjega pasu dro- Leta 1969 so raziskovano območje sonde 6 z izkopavanji v birja okoli x = 5,0 m. Nad kompleksoma 4 in 5 je bil od sondah 12 in 13 razširili proti jugu (Frey 1994, 74). notranje fronte zidu I pa vse do konca izkopnega polja V okviru jugovzhodnih sond bom najprej obrav- opredeljen kompleks 6, ki vsebuje predvsem najdbe iz navala samostojno izkopano sondo 4, ki ji bo sledil še najspodnejše plasti ožgane ilovice pri x = 6 m do 8 m. sklop preostalih treh. Te bodo obravnavane v obratnem Iz najspodnejše plasti ožgane ilovice v jugovzhodnem vrstnem redu, kot so bile izkopane, to je od sond 13 in profilu izhajajo tudi najdbe kompleksa 28. 12 do sonde 6. Nad kompleksom 6 je bil opredeljen kompleks 8. Sledila sta mu kompleksa 9 in 7, pri čemer kompleks 9 vsebuje najdbe, izkopane med x = 3 m in 6 m, kompleks 2.1.2.1 SONDA 4 ( T. 35–38) 7 pa od x = 6 m do 8 m. Obema je sledil med x = 3 m in 8 m opredeljen kompleks 11, nad katerim je pri x = Izkopno polje leta 1967 raziskovane sonde 4 je spr- 6 m do 8 m izhajal še kompleks 10. Vsi ti kompleksi va zajemalo le obzidje in notranji predel tik za njim, pri vsebujejo najdbe iz plasti zelenkaste ilovice, pri čemer čemer je bil zaključni izkop obzidja dokončan leta 1968. so najdbe iz kompleksov 10 in 11 vsaj stratigrafsko naj- Z izkopavanjem sonde so bili tako odkriti ostanki vseh mlajše. Najdbe iz plasti zelenkaste ilovice vsebujejo še treh halštatskih zidov, pri čemer je bil najbolje ohranjen kompleksi 21, 22, 26–27 in 30 iz profilov. Kompleksu 8 najstarejši, to je zid I ( pril. 8; Frey 1994, 74 ss). tako ustrezata kompleksa 22 in 30 iz jugozahodnega ter kompleks 27 iz severovzhodnega profila. Kompleksu 11 ustrezata kompleksa 21 in 26 iz severovzhodnega profila. Komplekse, ki torej vsebujejo najdbe iz plasti zelenkaste ilovice, povezujem s plastjo b za zidom I. 12 Ob keramiki opredeljeni kot kompleks 60 manjka del 13 Predhodna poročila o izkopavanjih v sondi 4 so bila dokumentacije z najdiščnimi podatki, vendar so ti že bili za- pred izdajo monografije o naselbinskih raziskavah v Stični že beleženi kmalu po samem zaključku izkopavanj ob popisu večkrat objavljena. Glej: Gabrovec 1967a, 84; isti 1967b, 31 s; vseh kompleksov in gradiva iz sonde 3. Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 184 ss; isti 1970, 21 ss. 24 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 9: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 4. Kompleks 18, ki v večini vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti, je izpuščen. Z zidom I povezujem še kompleks 19. Ta vsebuje Zid III najdbe, ki so bile izkopane med kamni zidu pri x = 0 m do 1 m. Od neposredno nad zidom II postavljenega zidu III je bilo jasno ugotovljeno le notranje lice ( pril. 8; Frey Med zidom I in II 1994, 76). Od notranje fronte zidu je nad svetlorjavo kulturno plastjo k zidu II ležala plast drobirja, ki so ji Nad zidom I je bila še pred postavitvijo zidu II lahko sledili približno do x = 4 m. Nad drobirjem je nasuta plast rumenkaste ilovice, ki je bila v notranjem bila vse do mlajšega vkopa, ki je segal tudi še v kulturno predelu bolj rjavkaste barve ( pril. 8; Frey 1994, 74). plast za zidom II, odkrita rjava zemljena plast. To je Najdbe iz izravnalne plasti rumenkaste ilovice vse- prekrival nov pas drobirja. Gre že za ruševino zidu III, buje kompleks 12. Ta vsebuje tudi najdbe, ki so bile leta saj se je omenjeni pas drobirja začenjal že nad frontnimi 196814 izkopane že izven obzidja in v večini izhajajo iz kamni zidu. te nasutine. Najdbe iz rumene ilovice pod kamni zidu II Nad ostanki zidu III je bila izkopana le še neraz- pri x = –0,50 m vsebuje kompleks 15, pri x = –0,30 m pa členjena temnorjava humozna plast. kompleks 31. Iz rumene ilovice v jugozahodnem profilu izhaja kompleks 23. Najdbe iz odkritih ostankov zidu III oziroma iz plasti k temu zidu so bile pridružene najdbam iz humusa, ki so bile opredeljene kot kompleks 18. Zid II Zid II je bil postavljen na plast rumene izravnalne 2.1.2.1.2 Zunanjost naselbine ilovice. Ob vznožju notranje fronte zidu je bila nad ru- meno ilovico, do okrog x = 4 m izkopana plast ostroro- Prvotni izkop sonde 4 je segal do x = –2 m in je bega drobirja, ki ga je prekrivala s kosi sežganega hišnega zajemal le malo območja izven obzidja. Pobočje na zu- ometa in številnimi ostanki oglja prepredena svetlorjava nanji strani obzidja, ki ga lahko delimo na t. i. nasipni kulturna plast. Čeprav je bila kulturna plast pri x = 5 m in tlakovani del, je bilo tako raziskano šele leta 1969 z presekana z mlajšim vkopom, so ji lahko sledili vse do izkopavanjem podaljška sonde 4 ( pril. 8; Frey 1994, 74). konca izkopa pri x = 8 m ( pril. 8; Frey 1994, 74 s). Ta je bil poimenovan tudi sonda 4b, pri izkopavanju Najdbe iz plasti za zidom II vsebujejo kompleksi odkrite najdbe pa so bile pod oznako 6904b razvrščene 13–14, 16–17, 24–25 in 29. Kompleks 13 zajema najdbe, v komplekse 78 do 89. izkopane vse od x = 3 m pa do konca izkopa pri x = 8 m. V kompleks 13 so tako združene predvsem najdbe iz plasti grušča ter svetlorjave kulturne plasti za zidom II, Nasip k zidu I manjši del najdb pa lahko izhaja tudi še iz izravnalne plasti rumenkaste ilovice, to je iz plasti med zidom I Ob izgradnji prvega zidu je bila na rumeno marmo- in II . Nad njim so bili med x = 5 m in 8 m opredeljeni rizirano ilovnato mrtvico nasuta plast rumene ilovice. Ta kompleksi 14, 16 in 17, ki vsi zajemajo najdbe iz sve- je bila v profilu vidna od x = –0,30 m in je segala vse do tlorjave plasti, pri čemer je bil kompleks 14 opredeljen x = –12 m. Nad njo je bil nasut zemljen nasip svetlorjave kot najnižji, kompleks 17 pa kot najvišji. Najdbe iz barve, vrh katerega je med x = –2 m in –5,50 m ležala svetlorjave plasti v severovzhodnem profilu vsebuje še tanka plast ožgane ilovice. Tako kot plast rumene ilovice kompleks 25, medtem ko vsebujeta najdbe iz te plasti v je tudi zemljen nasip segal vse do x = –12 m. Tu sta bili jugozahodnem profilu kompleksa 24 in 29. obe nasutji k zidu I zamejeni z vrsto kamnov ( pril. 8; Frey 1994, 76). Nad zemljenim nasutjem zidu I je bila do x = 14 Zatorej ima del najdb iz kompleksa 12 oznako 68; npr. –4,80 m odkrita plast rumene ilovice, ki je bila odložena 6804/12 ( dodatek, 74–76). pred postavitvijo zidu II in je prekrivala ruševine zidu 25 LUCIJA GRAHEK I. Od x = –4,80 m do –12 m je bila nad nasipom odko- pana temnorjava zemljena plast. Gre za plast, ki je vse do humusa ni bilo moč več razločevati in je prekrivala tudi plast rumene ilovice med zidom I in II. Z nasipom k zidu I povezujem kompleks 20, ki vsebuje najdbe iz leta 1967 izkopanega dela sonde 4. Kompleks izhaja iz zemljenega nasutja, izkopanega med Sl. 10: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov x = –1 m in zunanjo fronto zidu I. iz zunanjega dela sonde 4. V letu 1969 izkopanem podaljšku sonde 4 vsebujeta Poleg kompleksov 81, 86 in 87, ki bodisi ne vsebujejo opre- deljivih kosov keramike, bodisi so ti zamešani ali pa gre za najdbe iz zemljenega nasutja še kompleksa 79 in 78. Oba nestratificirane najdbe iz humusa, je izpuščen še kompleks sta bila opredeljena med x = –2 m in –12 m, pri čemer 89. Kot kompleks 89 so bile namreč opredeljene vse najdbe, najdbe iz spodnjega dela zemljenega nasutja zajema pobrane pri čiščenju profilov sonde 4b. kompleks 79. Ta združuje tudi redke najdbe še iz nasutja rumene ilovice, medtem ko vsebuje kompleks 78 najdbe iz vrhnjega dela zemljenega nasipa, ki so bile najdene S tlakovanim delom zunanjega pobočja povezujem večinoma v plasti ožgane ilovice. še kompleksa 85 in 81. Kompleks 85 je bil opredeljen Z nasipom zidu I lahko najverjetneje povežem tudi med vrsto kamnov pri x = –12 m in x = –14 m in tako kompleks 88. Ta vsebuje najdbe, ki so bile izkopane okoli vsebuje najdbe iz spodnjega dela temnorjave zemljene vrste kamnov pri x = –12 m. Kljub temu da ti kamni plasti, v kateri se začenjajo kamniti tlaki. Nad kamnitim zamejujejo nasutje rumene ilovice in zemljeni nasip k tlakom pri x = –13,50 m izhaja tudi kompleks 81. Ker zidu I, jih je izkopavalec opredelil za “mlajše kot zid I” ta ne vsebuje opredeljivih najdb, ga v nadaljevanju ne (Frey 1994, 76). bom upoštevala. Najdbe iz plasti izravnalne rumene ilovice med Vse najdbe, ki so bile izkopane v temnorjavi plasti zidom I in II, ki je bila odkrita v podaljšku sonde 4, naj nad nasipnim in tlakovanim delom zunanjega pobo- bi združeval kompleks 86.15 Ker ta vsebuje le en opre- čja, so bile skupaj z najdbami iz humusa združene v deljiv fragment keramike ( dodatek: ID 69046/086-001), kompleks 87. ki pa je bil očitno zamešan, kompleksa v nadaljevanju ne obravnavam. 2.1.2.2 SONDA 13 ( t. 39–44) Latenske plasti Z izkopavanjem sonde 13 so bili raziskani vsi trije zidovi halštatskega obzidja, pri čemer sta bila zid I in Od vrste kamnov pri x = –12 m pa do konca iz- III slabo ohranjena. Dobro so bile raziskane tudi plasti kopa pri x = –28 m je bila nad rumeno marmorizirano v notranjosti naselja, tik za obzidjem (Frey 1994, 76 ss, mrtvico odkrita temnorjava zemljena plast. Ta je od x = prilogi 8 in 9).16 –13 m do –25 m v spodnjem delu vsebovala številno kamenje. Gre za tri sloje kamnitega tlaka, ki jih med seboj niso vedno mogli povsem jasno razločevati in jih Zid I gre najverjetneje povezovati z latenskodobno utrdbo tega dela stiškega naselja ( pril. 8; Frey 1994, 76). Izkopani skromni ostanki zidu I so razkrili, da je Nad t. i. tlakovanim delom zunanjega pobočja bil ta v tem delu naselja deležen kasnejšega popravila je bila temnorjava zemljena plast. Gre za plast, ki je (Frey 1994, 76 ss, prilogi 8 in 9). Za njim se je na rume- prekrivala tudi zemljeni nasip k zidu I in plast rumene ni marmorizirani ilovnati mrtvici odložila zelenkasta ilovice med zidom I in II. ilovnata plast. Gre za nehomogeno kulturno plast, ki je bila mestoma bolj sivkasto obarvana, v vrhnjem delu Najdbe iz najspodnejšega kamnitega tlaka ali tlaka pa je vsebovala zaplate hišnega ometa in žganine ( pril. 1 vsebuje kompleks 80. Nad njim je bil opredeljen kom- 9; Frey 1994, 80). pleks 82, ki vsebuje najdbe, pobrane nad samim tlakom Zunaj pred zidom I je bila odkrita svetlorjava ze- 1 ter tiste, ki so bile izkopane v tanki zemljeni plasti med mljena nasipna plast. V njej se pojavljajo ostanki oglja, tlakom 1 in 2. Najdbe, pobrane pri raziskovanju drugega posamezni kosi ilovnataga ometa in kamniti drobir, ki je tlaka so združene v kompleks 83, medtem ko vsebuje bil dobro viden v severovzhodnem profilu ( pril. 9; Frey kompleks 84 najdbe iz najvišjega tlaka, to je tlaka 3. 16 Rezultati izkopavanj v sondi 13, deloma tudi v sondah 15 Glej še v okviru notranjega dela sonde 4 obravnavan 12 in 10, so bili predstavljeni že leta 1970 na mednarodnem kompleks 12. simpoziju v Smolenicah na Slovaškem. Glej: Frey 1974, 151 ss. 26 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV 1994, 80) in kaže, da je bil s samim zidom popravljan Najdbe iz očitno v požaru uničene zgradbe med tudi zunanji nasip. zidom I in II vsebuje kompleks 50. Ta je bil opredeljen Najdbe iz kulturne plasti za zidom I so bile zdru- med x = 0 m do 3 m in je tesno povezan s kompleksom žene v komplekse 54, 69, 71–72, 75, 77–79, 81 ter 74. Tudi kompleks 74 namreč vsebuje najdbe, ki so bile 86–89. Neposredno za zidom, kjer je bila kulturna plast izkopane še v žganinski plasti pod večjim kamnom pri najdebelejša, so bili tako opredeljeni kompleksi 89, 88, x = 2,90 m. 87, 86 in 79. Najgloblje opredeljen kompleks 89 vsebuje Z zgradbo med zidom I in II lahko najverjetneje najdbe, izkopane med x = 1 m in 4 m. Nekoliko višje so povežem tudi najdbne komplekse 59, 63 in 64. Ti vse- bile med x = 2,50 m in 3,50 m izkopane najdbe kom- bujejo najdbe, pobrane v plasti tik nad žganino in sicer pleksa 88, nad njim pa je bil med x = 0,50 m do 3,0 m pri x = 0,50 m do 1,50 m kompleks 64, pri x = 1,50 m opredeljen kompleks 87. V vrhnjem delu kulturne plasti do 3,20 m kompleks 63 in nad njim pri x = 0,20 m do tik za zidom I je bil pri x = 0 m do 1,50 m opredeljen še 1 m kompleks 59. kompleks 86, že med kamni zidu pri x = 0 m in 0,50 m Poleg najdb iz žganinskih ostankov zgradbe so bile pa kompleks 79. Bolj v notranjosti sonde so bile najdbe med zidom I in II izkopane tudi najdbe, združene v kom- iz zelenkaste kulturne plasti razvrščene v komplekse plekse 67, 68, 73 in 76. Gre za najdbe, ki izhajajo iz plasti 81, 78 in 77, 75, 69 ter 71. Povsem na dnu plasti pri rumenkaste izravnalne ilovice, nasute vrh plasti k zidu I. x = 3 m do 5 m izvira kompleks 81. Nad njim je bil pri Kompleksa 76 in 68 tako združujeta najdbe iz izravnalne x = 1 m do 5 m opredeljen kompleks 78. Sledila sta mu ilovice pod žganino zgradbe, prvi pri x = 1 m do 3 m, nad kompleksa 77 in 75. Prvi izvira iz predela od x = 3 m njim opredeljen kompleks 68 pa pri x = 0 m do 2 m. Nad do 4 m, kompleks 75 pa vsebuje najdbe, izkopane med kompleksom 76 je bil opredeljen kompleks 67, ki prav x = 4 m in 6 m. Najdbe iz vrhnjega dela plasti, izkopane tako izhaja še iz plasti izravnalne ilovice pod žganino pri x = 4 m do 4,30 m, so bile združene v kompleks 69, pri x = 2,40 m do 3 m, vendar pa ne vsebuje opredeljivih ostale najdbe iz tega dela plasti med x = 4,30 m in 5 m kosov keramike in ga zato v nadaljevanju ne obravnavam pa v kompleks 71. Vse do konca izkopa sonde pri x = več. Tik za žganinskimi ostanki zgradbe je bil opredeljen 8 m sta bila v zelenkasti kulturni plasti opredeljena še kompleks 73, ki vsebuje najdbe iz plasti izravnalne ilovice kompleksa 72 in 54. Kot kompleks 72 so bile opredeljene med x = 3 m in 3,80 m. Pri x = 3,60 m do 4 m mu sledi najdbe, izkopane med x = 5 m in 6,50 m, kompleks 54 kompleks 70, ki prav tako izhaja iz izravnalne plasti. Proti pa izvira med x = 6 m in 8 m. koncu izkopa sonde so bile najdbe iz izravnalne plasti Najdbe, pobrane pri izkopavanju ostankov samega rumenkaste ilovice združene še v kompleksa 51 in 44. zidu I so bile združene v kompleks 100. V vrhnjem delu Prvi je bil opredeljen pri x = 4 m do 5 m, kompleks 44 pa ruševine je bil opredeljen še kompleks 94, ki tako zdru- izhaja iz te plasti med x = 6 m in 8 m. žuje najdbe iz popravljanega dela zidu. Iz tega dela zidu Iz izravnalne ilovice vrh ruševin zidu I izhajajo izhaja tudi kompleks 85, ker pa ta ne vsebuje opredeljivih najdbe kompleksa 82. Ker med njimi ni opredeljivih kosov keramike, ga v nadaljevanju ne bom obravnavala. kosov keramike, kompleksa 82 v nadaljevanju ne V nadaljevanju ne obravnavam niti kompleksov 83, 91, obravnavam. 101 in 102. Ti podobno kot kompleks 85 ne vsebujejo opredeljivih najdb, izhajajo pa bodisi še iz same ruševine zidu, lahko pa tudi že iz zunanjega nasipnega dela. Zid II Z zidom I lahko najverjetneje povežem tudi kom- Z izgradnjo zidu II je povezan pas kamnitega dro- pleks 53. Ta je bil opredeljen med x = 5 m in 6 m, kjer birja, ki so mu lahko sledili tako izven kot tudi znotraj rumenkasta nasutina, ki je ločevala plasti k zidu I in samega zidu. V notranjosti obzidja je bil pas drobirja II, ni bila jasno ločljiva in tako ni povsem jasno, ali vse dokumentiran do x = 3 m. Tu se je zaključil ob vrsti najdbe kompleksa 53 dejansko izvirajo iz vrhnjega dela velikih kamnitih blokov ( pril. 9; Frey 1994, 82, sl. 61, zelenkaste kulturne plasti za zidom I. priloga 8), ki so podobno kot v sondah, izkopanih na jugozahodnem robu stiškega naselja, zamejevali hodnik za zidom II. Med zidom I in II Nad pasom drobirja se je med samim zidom II Ruševino zidu I oziroma njegovo popravilo je in kamni hodnika odložila svetlorjava zemljena plast. prekrila nasutina rumene ilovice. Ta je prekrivala tudi Ta je bila na vrhu zamejena z novim pasom drobirja, kulturno plast za zidom, le da je bila v notranjosti sonde povezanega z izgradnjo zidu III. Od kamnov hodnika bolj rjavkaste barve. Med x = 0 m in 3 m jo je prekrivala pa do konca izkopa pri x = 8 m kulturna plast k zidu močna žganinska plast ( pril. 9; Frey 1994, 80, priloga II ni bila povsem jasno ugotovljena. V tem delu je bila 8). Gre za ostanke zgradbe, ki je bila uničena že pred ob postavitvi kamnov hodnika lahko celo deloma od- izgradnjo zidu II. nešena plast izravnalne ilovice med zidom I in II (Frey 27 LUCIJA GRAHEK 1994, 82, prilogi 8 in 9). Predvsem z žganino in drobci so bile pobrane ob notranji fronti zidu pri x = 0 m. Iz- hišnega ometa zapolnjene vglobitve, ki so nastale pri tej pod kamnov notranje fronte zidu II izhajajo tudi najdbe poravnavi, pa je prekrivala svetlorjava zemljena plast. kompleksa 95, medtem ko so bile najdbe, pobrane med kamni zidu pri x = 0 m do –1 m, združene v kompleks Med samim zidom II in kamni hodnika so bili 98. Iz ruševin zidu že na zunanjem pobočju so kompleksi opredeljeni kompleksi 35, 40, 45, 46, 55, 56–57 in 60. 90, 96 in 92. Kompleks 90 tako vsebuje najdbe, pobrane Kompleksa 56 in 57 ter nad njima opredeljen kompleks pri x = –3 m, kompleks 96 pri x = –3,50 m, kompleks 92 60 tako izhajajo iz pasa drobirja povezanega z izgradnjo pa je bil opredeljen pri x = –3 m do –4 m. Ker je ob najd- zidu. Ker kompleks 57 ne vsebuje opredeljivih kosov bah kompleksa 92 shranjen tudi listek, ki jih pripisuje keramike, je izpuščen iz nadaljnje obravnave. sondi 14 in njihov izvor tako ni povsem zanesljiv, tega Deloma vsebujejo najdbe iz pasu drobirja, pred- najdbnega kompleksa v nadaljevanju ne obravnavam. vsem pa iz svetlorjave zemljene plasti nad njim, tudi kompleksi 35, 40, 43, 45, 46 in 55. Kompleks 45 tako izhaja iz plasti nad drobirjem pri x = 0,50 m do 2 Zid III m. Ker ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, ga v nadaljevanju ne upoštevam več. Večina najdb iznad Zid III je bil skromno ohranjen. Z njegovo izgra- pasu drobirja je bila sicer pobrana prav pri x = 2 m in dnjo je povezan pas drobirja z žganimi ostanki, ki so opredeljena kot kompleks 46. Tega nadaljuje kompleks mu v notranjosti lahko sledili vse do x = 3 m. V seve- 55, opredeljen med x = 2 m in 2,50 m. Nad njim je bil rovzhodnem profilu je s prežganim glinastim ometom opredeljen kompleks 43 ter še višje kompleks 40, med prepreden pas drobirja segal čez kamne hodnika za x = 1,40 m in 2 m pa izhaja kompleks 35. zidom II, v jugozahodnem delu sonde pa je bil dvojen Zagotovo lahko z zidom II povežem še komplekse ( pril. 9; Frey 1994, 82, priloga 8). 49, 62, 65 in 80. Vsi ti kompleksi namreč vsebujejo Pas drobirja je sicer ležal v svetlorjavi zemljeni najdbe, izkopane pod oziroma ob kamnih hodnika, plasti, ki se vse do temnorjave zemljene plasti pod humu- vendar pa kompleksa 65 v nadaljevanju ne bom obrav- som ni dala členiti. V plasti je bilo odkopanih več zaplat navala, saj ne vsebuje opredeljivih kosov keramike. Prav glinastega ometa in žganinskih pasov, ki omogočajo tako ne bom več obravnavala kompleksa 93. Po popisu ločevanje plasti za zidom III od starejših. ob zaključku izkopavanj naj bi tudi te najdbe izvirale izpod kamnov hodnika, vendar pa je dokumentacija Med kamni zidu III pobrane najdbe vsebuje kom- kompleksa 93 danes založena in tako ni moč preveriti pleks 97; kompleksi 27, 29, 36, 37 in 61 pa najdbe, ki so najdiščnih podatkov teh najdb. bile pobrane med gruščem v notranjosti. Iz spodnjega Med kamni hodnika in koncem izkopa pri x = 8 m grušča tako izhaja kompleks 61 ter nad njim opredeljena lahko z zidom II povežem komplekse 34, 38–39, 41–42, kompleksa 36 in 37. Nad kompleksom 36 je bil pri x = 0 47–48, 52 in 66, ki izhajajo iz vrha, v tem delu delno od- m do 1,40 m opredeljen še kompleks 29. Ker kompleksa stranjene, izravnalne plasti rumenkaste ilovice med zido- 29 in 37 ne vsebujeta opredeljivih kosov keramike, ju v voma I in II. Med x = 3 m in 3,50 m je bil tako opredeljen nadaljevanju ne obravnavam. kompleks 66. Nad njim so bili opredeljeni kompleks 48 Najdbe iz zgornjega pasu grušča, ki je bil izkopan pri x = 3 m do 5 m oziroma pri x = 3 m do 4 m še kom- predvsem v jugozahodnem delu sonde, vsebujeta kom- pleksa 52 in 42. Kompleks 42 se pri x = 4,50 m do 6 m pleksa 13 in 27. Slednji je bil opredeljen med x = –0,30 nadaljuje s kompleksom 41. Najdbe, pobrane v poglobitvi in 0,60 m, višje nad njim pri x = –0,30 m do 0,30 m pa pri x = 7 m do 7,50 m, so bile opredeljene kot kompleks zajema najdbe kompleks 13. 47, najdbe iz poravnanega dela plasti rumenkaste ilovice, Deloma vsebuje najdbe iz spodnjega grušča še ki je že bila pomešana s svetlorjavo zemljeno plastjo med kompleks 28, ki pa je bil opredeljen predvsem v plasti x = 3 m in 6 m, pa vsebuje kompleks 39. Nad njim je bil nad gruščem pri x = 0,50 m do 2,80 m. Nad njim so bili opredeljen še kompleks 34, ki združuje najdbe iz zaplate v svetlorjavi zemljeni plasti nad gruščem opredeljeni hišnega ometa pri x = 3 m do 4 m. Med x = 6 m in 8 m še kompleksi 26, 19 in 20. Pri x = 1,10 m do 2 m je bil je pa bil nad kompleksom 47 opredeljen še kompleks 38. tako izkopan kompleks 26, ki mu pri x = 0,30 m do Tudi tega lahko najverjetneje še povezujem z zidom II. 1,60 m sledi kompleks 19 in pri x = 1,60 m do 2,50 m Najdbe kompleksa 38 namreč izhajajo iz vrhnjega dela še kompleks 20. rumenkaste ilovice, ki je bila že dobro pomešana z nad Bolj proti notranjosti sonde so bili nato opredeljeni njo ležečo svetlorjavo zemljeno plastjo. kompleksi 9, 18, 23 in 24. Med x = 3,20 in 4 m opredeljen Z izgradnjo zidu II lahko povežem tudi kompleks kompleks 24 izhaja iz grušča in zaplate hišnega ometa, 99. Ta vsebuje najdbe, ki so bile pobrane med pasom ki sta prekrivala kamne hodnika za zidom II. Najdbe, grušča na zunanjem pobočju pri x = –1,80 m do –2,50 izkopane nad kompleksom 24, že v svetlorjavi zemljeni m. Iz same ruševine zidu II izhajajo kompleksi 58, 90, plasti med x = 3 m in 4 m, so bile združene v kompleks 92, 95, 96 in 98. Pri tem vsebuje kompleks 58 najdbe, ki 23, nad katerim je bil opredeljen še kompleks 18. Najdbe 28 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 11: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 13. Poleg kompleksov, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 29, 37, 45, 57, 65, 67, 82–83, 85, 91, 101 in 102), so izpuščeni še najdbni kompleksi 1, 2, 11, 92, 93 in 103. Medtem ko za komplekse 11, 92 in 93 nimamo zanesljivih najdiščnih podatkov (glej zgoraj), vsebujeta kompleksa 1 in 2 nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti. Ker vsebuje iz profilov pobrane najdbe, ki zahtevajo individualno obravnavo, je izpuščen tudi kompleks 103. iz vrhnjega dela svetlorjave zemljene plasti med x = 2 m Latenske plasti in 4 m pa vsebuje kompleks 9. Najdbe iz svetlorjave zemljene plasti med x = 4 m V temnorjavi zemljeni plasti, ki je prekrivala ruše- do 6 m so bile razvrščene v komplekse 12, 16, 17 in 22. vino zidu III in plast za njim, so bili tik pod humusom Pri tem izhaja iz vrhnjega dela plasti kompleks 12, najdbe izkopani večji kamni. Gre za ostanke zidovja iz latenske- iz spodnjega dela plasti pa vsebuje kompleks 22. Ta je bil ga obdobja ( pril. 9; Frey 1994, 82, priloga 8). opredeljen nad kompleksom 33, ki vsebuje najdbe iz sa- Z latenskim obdobjem povezujem predvsem kom- mega, od žganinskih ostankov bolj sivkasto obarvanega, plekse 3–6, 8 in 84, ki vsi izhajajo iz temnorjave zemljene najspodnejšega dela svetlorjave zemljene plasti. Med x = plasti. Kompleksi 3, 4, 5 in 8 so bili tako opredeljeni med 6 m in 8 m je bila namreč na dnu svetlorjave zemljene x = 0,30 m do 2 m, pri čemer so bile najdbe kompleksa plasti izkopana večja žganina. V tem delu plasti pobrane 8 izkopane najnižje, najdbe kompleksa 3 pa najvišje. najdbe so bile razvrščene v komplekse 31, 32 in 30. Nad Kompleks 6 vsebuje najdbe, izkopane pri x = 2 m do 4 žganino je bila pri x = 6,70 m do 7,70 m izkopana manjša m, vendar je bila tu keramika najdena nad kamni ho- jama, iz katere izhaja kompleks 25. Preostale najdbe, ki dnika za zidom II, ki so mestoma segali vse do humusa, so bile izkopane nad žganino v svetlorjavi zemljeni plasti izločena in opredeljena kot kompleks 84. med x = 6 m in 8 m, pa so bile razporejene v komplekse 10, 15 in 21. Pri tem vsebuje najdbe iz spodnjega dela Najverjetneje je z latenskim obdobjem povezan plasti kompleks 21, tiste iz zgornjega pa kompleks 10. tudi kompleks 11, ki izhaja iz jame, vkopane v svetlor- V delu svetlorjave zemljene plasti, kjer so bile pobrane javo zemljeno plast pri x = 7 m. Kompleks danes sicer najdbe kompleksa 15, je bila pri x = 7 m izkopana še ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, a je iz terenske manjša jama, zapolnjena z gruščem. Najverjetneje lahko dokumentacije razvidno, da je bilo v jami najdeno dobro z zidom III povezujem tudi najdbe iz omenjene jame, ki ohranjeno dno lonca. Zelo verjetno gre za dno lonca so zbrane v kompleksu 14. ( dodatek: ID ? (6913/011)), ki je v muzeju shranjeno brez Kompleks 7 deloma vsebuje najdbe iz svetlorjave oznake kompleksa, ker pa tega ne moremo z gotovostjo zemljene plasti med x = 4 m in 8 m. Opredeljen je bil potrditi, kompleksa 11 v nadaljevanju ne obravnavam. tako, da poleg omenjenih združuje še najdbe iz vrhnje temnorjave zemljene plasti in ga zato povezujem tako z zidom III kot tudi že z latenskim obdobjem. 2.1.2.2.1 Blok med sondama 12 in 13 Ob zaključku izkopavanj na jugovzhodnem delu stiškega gradišča je bil izkopan še blok med sondama 12 in 13 (Frey 1994, 76). V tem delu izkopane najdbe 29 LUCIJA GRAHEK Sl. 12: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz bloka med sondama 12 in 13. Najdbe, izkopane v bloku med sondama 12 in 13, vsebuje tudi kompleks 106 iz sonde 12. Ker so bili natančni najdiščni podatki že med izkopavanji izgubljeni, najdbe obravnavam kot stratigrafsko neopredeljene. so bile tako razvrščene v najdbne komplekse S1 do S29, 2.1.2.3 SONDA 12 ( t. 45–50) pri čemer so bile najdbe kompleksa S14 v preteklosti pridružene najdbam kompleksa 50 iz sonde 13.17 Sonda 12 je bila izkopana le 1 m severno od sonde 13 in tako v monografski objavi terenskih raziskav stiškega Kompleksi S26, S27 in S29 vsebujejo najdbe iz ze- gradišča ni bila posebej predstavljana (Frey 1994, 76 ss). lenkaste plasti za zidom I, medtem ko vsebuje kompleks Kot v sondi 13 so bile tudi v sondi 12 odkrite ruševine S28 najdbe, pobrane prav med kamni zidu. vseh treh halštatskih zidov, pri čemer ostankov zidu II in Iz žganinskih ostankov zgradbe med zidovoma I III vsaj v profilih ni bilo moč povsem jasno ločiti ( pril. 10). in II izhaja kompleks S25, ki popolnoma ustreza kom- pleksu 50 iz sonde 13. Nad najintenzivnejšo žganino so bile izkopane najdbe iz kompleksa S24, pod gruščem k Zid I zidu II pa je bil opredeljen kompleks S17. Iz plasti med zidom I in II izhajata kompleksa S18 in S22. Najdbe iz Dobro ohranjen zid I je bil postavljen na rumeno kompleksa S18 so bile najdene v rumeni ilovici vrh zi- marmorizirano ilovnato mrtvico. Tudi v sondi 12 je bilo du I, iz plasti rumenkaste izravnalne ilovice v notranjosti razvidno, da je bil zid po postavitvi popravljan z mlajšo jarka pa izhaja kompleks S22. gradnjo. Ob tem popravilu je bila notranja fronta zidu V poravnanem delu rumenkaste ilovice, ki ga pomaknjena vsaj za pol metra bolj v notranjost ( pril. povezujemo z zidom II, so bile izkopane najdbe iz 10; Frey 1994, 80). kompleksov S20, S21 in S23. Pri tem je bil kompleks Na pobočju za zidom I je bila nasuta svetlorjava S21 opredeljen pri vrsti kamnov hodnika za zidom II. zemljena plast, v notranjosti pa je bila nad mrtvico Med zidom in kamni hodnika je bil na izravnalni ilovi- odkrita zelenkasta kulturna plast. Ta je v vrhnjem delu ci izkopan pas drobirja. V tem delu sta bila v plasti za prehajala v bolj zemljeno sivkasto plast, v kateri je bilo zidom II tako opredeljena kompleksa S19, S16 in nad tudi več lis žganine in zaplat glinenega ometa, dobro njima še kompleks S15. vidnega tudi v profilu ( pril. 10). Med gruščem, ki ga povezujemo z izgradnjo zidu III, so bile izkopane najdbe iz kompleksov S13 in S12, Najdbe, pobrane med kamni zidu I so bile oprede- kjer slednji ne vsebuje opredeljivih kosov keramike. Iz ljene kot kompleksa 93 in 99. Čeprav vsebuje kompleks svetlorjave zemljene plasti za zidom izhaja kompleks 99 najdbe iz spodnjega, kompleks 93 pa iz zgornjega dela S11. Kompleksa S7 in S10, ki lahko vsebujeta najdbe že zidu, ni zanesljiva povezava prvega z osnovnim zidom, iz vrhnje temnorjave zemljene plasti, pa sta bila opre- drugega pa z njegovo nadgradnjo ob popravilu. deljena nad samo ruševino zidu III. V okviru plasti za zidom I pa lahko s plastjo a pove- Najdbe iz latenske temnorjave zemljene plasti vse- zujem komplekse 83–87, 90–92, 94–95, 100 in 101. Vsi ti bujejo kompleksi S3 do S6, pri čemer so najdbe komple- kompleksi namreč izhajajo iz zelenkaste kulturne plasti, ksa S6 stratigrafsko najstarejše, tiste iz kompleksa S3 pa pri čemer vsebujeta najdbe iz najspodnejšega dela pri x so bile izkopane tik pod humusom. Ob skupini kamnov = 0,50 m kompleks 100 ter nato vse do x = 4 m kompleks pod humusom sta bila opredeljena še kompleksa S8 in 101. Nad njima je bil med x = 0,50 m in 5 m opredeljen S9, nad samimi kamni pa kompleks S2. kompleks 95. Proti vrhu so mu sledili pri x = 0,50 m do 2 Nestratificirane najdbe iz humusa vsebuje kom- m kompleks 94, pri x = 2 m do 3 m kompleks 92, pri x = pleks S1. 3 m do 4 m kompleks 91 in pri x = 4 m do 6 m kompleks 90. Še nekoliko višje izhajajo iz zelenkaste kulturne plasti kompleksi 83 do 87. Pri tem sta bila kompleksa 86 in 87 opredeljena pri x = 0,50 m do 3 m, kompleks 85 pri x = 3,10 m do 5 m, kompleks 84 pri x = 5 m do 6 m in pri x = 17 Ker so bile ob združitvi vse označene z oznako sonde 13, jih ne moremo več prepoznavati kot najdbe, izkopane v 6 m do 8 m kompleks 83. Ker ta ne vsebuje opredeljivih bloku med sondama 12 in 13. kosov keramike, bo izpuščen iz nadaljnje obravnave. 30 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Iz zelenkaste plasti za zidom I najverjetneje izhaja 78, 80, 82 in 103. Slednji, torej kompleks 103, izhaja iz še kompleks 107, ki je bil pobran pri čiščenju severo- izravnalne plasti med x = 0,50 m do 2,50 m. V tem delu vzhodnega profila pri x = 3,40 m. plasti je bila med x = 1,30 in 2,00 m izkopana manjša poglobitev, zapolnjena z gruščem. Najdbe, pobrane Komplekse, ki izhajajo tako iz sivkasto obarvanega med gruščem, tvorijo kompleks 82. Nad njim je bil v vrhnjega dela kulturne plasti za zidom I, kot tudi tiste, plasti izravnalne ilovice med x = 1 m do 3 m oprede- ki vsebujejo najdbe iz v tem delu ležečih lis žganin in ljen kompleks 78, ki se proti notranjosti nadaljuje s pri zaplat glinastega ometa, povezujem s plastjo b za zi- x = 3 m do 4 m opredeljenim kompleksom 80 ter nad dom I. Vendar pa plasti b neposredno ne povezujem s njim izkopanim kompleksom 59. Proti koncu izkopa popravilom zidu I, ki ga je izkopavalec imenoval zid Ib izhajata iz plasti izravnalne ilovice pri x = 4 m do 6 m še (Frey 1994, 80). kompleksa 49 in 48, pri x = 6 m do 8 m pa kompleks 46. Najdbe iz plasti b za zidom I vsebujejo kompleksi Najdbe iz žganinskih ostankov zgradbe, ki so bili 47, 57, 64, 66–67 in 69. Kompleks 69 je bil tako oprede- najbolje ohranjeni med x = 1 m in 4 m, vsebujejo kom- ljen v sivkasti plasti pri x = 5 m do 7 m, a ker ne vsebuje pleksi 50, 71, 73–74, 76 in 81. Med x = 0,50 m in 1 m, kjer opredeljivih kosov keramike, ga ne bom več obravnavala. žganina ni bila tako intenzivna, je bil opredeljen kompleks Nekoliko višje nad njim so bile pri x = 5 m izkopane 76 ter nad njim še kompleks 74 . Med x = 1 m in 2,50 m najdbe, ki tvorijo kompleks 67, najdbe, pobrane med x = nato izhaja kompleks 73, ki se delno ujema z med x = 1 m 5 m in 6 m pa vsebuje kompleks 66. Tega proti koncu do 1,50 m opredeljenim kompleksom 71 ter kompleksom izkopa nadaljuje kompleks 64, ki tako kot kompleks 69 81, ki izhaja med x = 2 m in 2,50 m. Najdbe iz žganine pri ne vsebuje opredeljivih kosov keramike in je izpuščen x = 4 m vsebuje kompleks 50. Deloma vsebujeta najdbe iz iz nadaljne obravnave. Iz lise žganine v sivkasti plasti žganine še kompleksa 72 in 68, ki sicer zajemata najdbe pri x = 6 m do 8 m izhajata še kompleks 57 in nad njim predvsem iz svetlorjave plasti nad njo. Kompleks 72 je bil kompleks 47. tako opredeljen pri x = 0,50 m do 1 m, kompleks 68 pa Iz lise žganine v sivkastem, to je stratigrafsko mlaj- pri x = 1 m do 2 m. šem delu plasti za zidom I izhaja tudi fragmentiran lonec ( t. 50: 4), ki je bil pobran pri čiščenju severovzhodnega profila pri x = 3,55 m. Lonec je bil sicer shranjen v okviru Zid II najdbnega kompleksa 102, ki vsebuje še druge najdbe iz profilov, pri čemer za vse niso znani točni podatki o Skoraj neposredno nad notranjo fronto popra- mestu najdbe. vljenega dela zidu I je ležala fronta zidu II. Ob njegovi izgradnji je nastala tanka plast grušča, ki so ji v notra- Najdbe iz stratigrafsko mlajšega dela plasti za zi- njosti lahko sledili vse do vrste kamnov okoli x = 2 m. dom I ter tiste, ki so bile že pobrane v plasti izravnalne Ob postavitvi teh kamnov hodnika za zidom II je bila ilovice med zidom I in II, združujejo kompleksi 58, podobno kot v sondi 13 delno odstranjena ter tako po- 65, 70, 75 in 77. Kompleks 77 tako združuje najdbe ravnana plast izravnalne ilovice med zidom I in II (Frey iz omenjenih plasti, izkopanih pri x = 0,50 m do 3 m, 1994, 82). Nad poravnanim delom te plasti se je nato kompleks 75 pri x = 3 m do 5 m oziroma pri x = 4 m odložila svetlorjava zemljena plast ( pril. 10). do 5 m kompleks 70. Nad slednjim sta bila pri x = 4 m do 6 m opredeljena še kompleksa 65 in 58, ki prav Iz ruševin II zidu izhajajo kompleksi 96 do 98. Najd- tako združujeta najdbe iz izravnalne ilovice in sivkaste be kompleksa 96 tako izhajajo iz spodnjega dela ruševine, plasti pod njo. tik nad rumeno ilovico nad zidom I, medtem ko so bile najdbe kompleksov 97 in 98 pobrane nekoliko višje. Iz plasti grušča, povezane z izgradnjo zidu, izvirajo Med zidom I in II kompleksi 35, 79, 88 in 89. V spodnjem delu grušča je bil tako pri x = 0 m do 1 m opredeljen kompleks 88, Ruševine zidu I in plasti za njim je prekrivala vendar so bile najdbe, pobrane pri x = 0,80 m, oddelje- rumena izravnalna ilovica, ki je bila kot v sondi 13 v ne in združene v kompleks 89. Najdbe iz vrhnjega dela notranjem delu bolj rjavkasto obarvana. Na njej je bila grušča pri x = 0,50 m vsebuje kompleks 35 ter nato vse vse od notranje fronte zidu Ib pa do x = 4 m odkrita do x = 1 m še kompleks 79. žganinska plast, ki je bila zelo izrazita v severovzhodnem Z zidom II povezujem tudi komplekse 30, 33–38, profilu ( pril. 10; Frey 1994, 80). Gre za ostanke zgradbe 40–43, 51–56 in 60–63. Ti izhajajo bodisi iz svetlorjave najdene tudi v sondi 13. zemljene plasti nad pasom grušča med notranjo fronto zidu in kamni hodnika za njim bodisi iz poravnanega Najdbe iz rumene ilovice vrh ruševin zidu I vsebu- dela izravnalne ilovice med zidom I in II, ki ga je prav je kompleks 105, tiste, ki so bile izkopane v izravnalni tako prekrivala svetlorjava zemljena plast. Nad pasom ilovici v notranjosti sonde, pa kompleksi 46, 48–49, 59, grušča so bili opredeljeni kompleksi 61 do 63, pri čemer 31 LUCIJA GRAHEK Sl. 13: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 12. Poleg kompleksov, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 15, 30, 34, 41, 54, 55, 61, 64, 69 in 83), so iz nadaljnje obravnave izpuščeni še kompleksi 1, 2, 102, 104 in 106. Kompleksi 1, 2 in 104 vsebujejo namreč nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti, kompleks 102 pa najdbe iz profilov, ki zahtevajo individualno obravnavo. Kompleks 106 je bil zamešan. Vsebuje namreč najdbe, izkopane v bloku med sondama 12 in 13, ki so bile sicer obravnavane v okviru sonde 13 (glej podnapis sl. 12). obsega najdbe, pobrane med x = 0 m do 1 m, kompleks plasti izravnalne ilovice ter svetlorjave zemljene plasti 63, med x = 1 m in 2 m kompleks 62 in med x = 2 m do 3 nad njo pri x = 6 m do 8 m. m kompleks 61. Ker slednji ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, ga v nadaljevanju ne obravnavam. Najdbe, ki so bile izkopane neposredno nad kompleksoma 62 in Zid III 61, vsebujeta kompleksa 56 in 54. V tem delu svetlorjave plasti je bila pri x = 1,50 m izkopana manjša poglobitev, Skromne ruševine zidu III so ležale neposredno iz katere izvira kompleks 55. Ker kompleksa 54 in 55 ne nad zidom II. Za zidom je bil proti notranjosti v svetlor- vsebujeta opredeljivih kosov, sta izpuščena iz nadaljnje javi zemljeni plasti izkopan pas drobirja. Ob izgradnji obravnave. Z zidom II je najverjetneje povezan tudi zidu odloženi pas drobirja tako kot sama ruševina zidu nad kompleksom 54 opredeljen kompleks 42, ki obsega v profilih nista bila najbolj jasno izražena ( pril. 10). najdbe iz žganinske lise med x = 2,50 m in 3 m. Najdbe iz poglobitve v žganinsko plast pri x = 3,15 m do 3,70 m, Iz ruševine zidu III izhaja kompleks 11, iz plasti ki je nastala ob postavitvi kamnov hodnika za zidom II, grušča med x = –1 m do 1 m pa kompleks 19. Deloma vsebuje kompleks 60. Nad njim sta bila med x = 3 m in vsebuje najdbe iz grušča še kompleks 45, ki je bil opre- 4 m v že poravnanem delu žganine in izravnalne ilovice deljen med x = 0,50 m in 1,60 m. Preostali kompleksi, ki opredeljena kompleks 52 ter nad njim kompleks 51. V jih povezujem z zidom III, izvirajo iz svetlorjave zemljene vrhnjem delu poravnanih plasti je bila pri x = 3 m do 4 plasti. Nad kompleksom 45 sta bila tako pri x = 0 m do m še tanka žganinska lisa, iz katere izvira kompleks 40. 1 m opredeljena kompleksa 31 in 23 ter pri x = 1 m do Od njega je bil ločen del najdb, pobranih pri x = 3,50 m, 2 m kompleks 32. Nekoliko višje so bile pri x = 1,20 m ki so bile opredeljene kot kompleks 41. Ker med njimi ni izkopane najdbe kompleksa 26 ter kompleks 25, ki je segal opredeljivih kosov keramike, kompleksa 41 v nadaljevanju vse do x = 3 m. Torej je bil kompleks 25 opredeljen tudi ne obravnavam. Proti notranjosti sonde med x = 4 m in 6 nad kompleksom 44, ki vsebuje najdbe, izkopane med x = m je bil v poravnanem delu izravnalne ilovice opredeljen 1,60 m in 3 m. Proti notranjosti sonde povezujem z zidom kompleks 38 ter nad njim še kompleks 39. Pri tem tvorijo III kompleksa 24 in 22. Kompleks 24 vsebuje najdbe, po- najdbe, pobrane v manjši poglobitvi pri x = 5,80 m do 6 brane pri x = 3,20 m, in se tako ujema s kompleksom 22, m, kompleks 53, najdbe, pobrane vrh poravnave pri x = ki izhaja iz svetlorjave plasti med x = 3 m in 5 m. Najdbe 4,20 m, pa kompleks 43. Kot kompleks 43 izvirajo iz tega iz vrhnjega dela svetlorjave zemljene plasti med x = 2 m dela plasti še kompleksi 30, 33 in 34, pri čemer kompleksa do 4 m vsebuje kompleks 18. Do x = 6 m izvirajo iz te 30 in 34 ne vsebujeta opredeljivih kosov keramike ter tako plasti še kompleksi 29, 27 in 20. Pri tem je bil v spodnjem v nadaljevanju nista obravnavana. Z zidom II povezujem delu plasti pri x = 4,50 m do 6 m opredeljen kompleks 29, še kompleksa 36 in 37, ki izhajata iz poravnanega dela nad katerim so bile pri x = 4 m do 5 m pobrane najdbe 32 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV kompleksa 27 ter nad njim še najdbe kompleksa 20. Sle- je bilo s podaljšanjem sonde 6 navzven raziskano tudi dnji se proti koncu izkopa nadaljuje v kompleks 21, ki je pobočje pred obzidjem ( pril. 11). bil opredeljen nad kompleksom 28. Ta namreč vsebuje najdbe iz spodnjega dela svetlorjave zemljene plasti med x = 6 m in 8 m, medtem ko so bile najdbe, izkopane v 2.1.2.4.1 Notranjost naselbine vrhnjem delu tamkajšnje plasti združene v kompleks 10. Zid I Deloma vsebujejo najdbe iz svetlorjave zemljene plasti še kompleksi 9, 12–14 in 16–17. Ker vsebujejo tudi Na rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico posta- že najdbe iz mlajših plasti jih povezujem tako z zidom vljen zid I, ki je bil v sondi 6 skupaj z nekoliko mlajšim, III kot tudi z latenskim obdobjem. Med x = –0,50 m in popravljenim delom ohranjen do 1 m višine, je imel 2,50 m opredeljen kompleks 17 tako združuje najdbe, dobro ohranjeno notranjo fronto. Za njo se je odložila pobrane med gruščem za zidom III z najdbami, ki že zelenkasta kulturna plast, ki je bila v vrhnjem delu bolj izhajajo iz vrhnje temnorjave zemljene plasti. Podobno sivkasto obarvana ( pril. 11, Frey 1994, 78 ss). združujeta najdbe kompleksa 12 in 13, pri čemer vsebuje kompleks 12 najdbe, izkopane pri x = –0,50 m do 0,50 m, Med kamni zidu I so bile izkopane najdbe kom- kompleks 13 pa pri x = 0,50 m do 1,50 m. Iz svetlorjave pleksa 47. Te so bile v večini pobrane v vrhnjem, to je ter nad njo ležeče temnorjave zemljene plasti izvirajo popravljenem delu zidu. kompleksi 9, 14 in 16. Kompleks 16 vsebuje najdbe, S stratigrafsko starejšim delom plasti za zidom I, ki izkopane med x = 2 m do 4 m, nekoliko višje nad njimi ga imenujem plast a k zidu I, povezujem kompleksa 25 pa so bile med x = 1,50 m in 4 m izkopane najdbe kom- in 63, ki izhajata iz zelenkastega dela plasti. Kompleks pleksa 14. Iz mejnega dela rjavih zemljenih plasti pri x 25 tako vsebuje najdbe, izkopane med x = 8 m do 10 m, = 4 m do 6 m izhaja kompleks 9. preostale najdbe iz zelenkaste plasti pa so bile združene v kompleks 63. Z mlajšim, sivkasto obarvanim delom plasti za Latenske plasti zidom I ali plastjo b povezujem komplekse 24, 54–55 in 59. Kompleks 59 tako vsebuje najdbe iz spodnjega dela Neposredno pod humusom je bila izkopana te- sivkaste plasti pri x = 1,60 m do 4 m. Nekoliko višje pri x mnorjava zemljena plast, v kateri je bila odkrita skupina = 0 m do 3 m izhaja kompleks 55 in pri x = 2 m do 5 m kamnov. Ti v profilu niso bili jasno izraženi ( pril. 10), še kompleks 54. Najdbe iz sivkaste plasti med x = 5 m in predstavljajo pa ostanke neke konstrukcije iz latenskega 7 m vsebuje kompleks 24. Najverjetneje lahko z zidom Ib obdobja (Frey 1994, 82, sl. 65). povežem tudi kompleksa 56 in 61. Kompleks 61 namreč vsebuje najdbe iz manjše jame v sivkasti plasti pri x = 0,50 Najdbe iz mlajšega vkopa še v svetlorjavo zemljeno m, v kamnitem drobirju na vrhu sivkaste plasti ob notra- plast pri x = 3 m vsebuje kompleks 15. Ker med njimi nji fronti zidu pa so bile izkopane najdbe kompleksa 56. ni opredeljivih kosov keramike, ga bom izpustila iz na- daljnje obravnave. Obravnavala bom le komplekse 3–8, Deloma vsebujejo najdbe iz sivkaste plasti za zi- ki vsi izhajajo iz latenske temnorjave zemljene plasti. V dom I še kompleksi 38, 48 in 53. Kompleks 53 vsebuje spodnjem delu plasti so bili tako opredeljeni kompleks tako najdbe, izkopane med gruščem, ki je pri x = 0 m do 6 pri x = –1 m do 1 m, pri x = 1 m do 2 m kompleks 7 in 1 m prekril sivo plast ob razrušenju zidu, kot tudi najdbe pri x = 2 m do 4 m kompleks 8. Že tik pod humusom so iz plasti rumenkaste ilovice med zidom I in II. Najdbe z bile izkopane najdbe kompleksa 5. Ta vsebuje najdbe iz vrha sive plasti za zidom I kot tudi tiste iz plasti rumen- temnorjave zemljene plasti okoli skupine kamnov pri x kaste ilovice med zidom I in II vsebujeta še kompleksa = 0 m do 1 m. Podobno so bile tik pod humusom pri x 38 in 48. Pri tem je bil kompleks 48 opredeljen pri x = = 1 m do 6 m izkopane še najdbe kompleksa 4 oziroma 0 m in 3 m, najdbe, izkopane med x = 3 m in 5 m, pa pri x = 6 m do 8 m kompleksa 3. vsebuje kompleks 38. 2.1.2.4 SONDA 6 ( t. 51–58) Med zidom I in II Z izkopom sonde 6 so se začele raziskave večjega Zid I in plasti za njim je prekrivala nasutina ru- območja na jugovzhodnem delu obzidja. V notranjosti menkaste ilovice. V njej je bila žganinska plast, ki se sonde so bili tako odkriti ostanki vseh treh halštatskih je vlekla vse od notranje fronte zidu I do okoli x = 4 m zidov, za katerimi so se odložile posamezne kulturne (Frey 1994, 80 ss). Gre za ostanke zgradbe, ugotovljene plasti, ki so bile nato dobro raziskane še z izkopom sond tudi v sondah 12 in 13, ki pa v profilu ni bila najbolj 12 in 13. Poleg samega obzidja in plasti tik za njim pa jasno izražena ( pril. 11). 33 LUCIJA GRAHEK Sl. 14: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 6. Izpuščen je kompleks 29, ki ne vsebuje najdb in najverjetneje sploh ni bil opredeljen. Poleg kompleksov 5, 11, 13 in 36, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike, so na tabeli iz notranjega dela sonde izpuščeni še kompleksi 1, 2, 4, 58, 62 in 72. Kompleksi 1, 2 in 4 namreč vsebujejo nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusa; kompleksi 58, 62 in 72 pa najdbe iz profilov, katerih lega v profilu ni podrobno poznana. Najdbe iz žganinskih ostankov zgradbe med zidom Proti notranjosti sonde povezujem z zidom II I in II vsebujejo kompleksi 33, 45, 49, 51 in 60. Večina najdbne komplekse 19, 26, 30–32 in 40–42. Pri tem vse- najdb, izkopanih v žganini vse od x = 0 m do 5 m, je bila buje najdbe, pobrane vrh grušča do x = 1 m kompleks 41, združena v kompleks 33. Kot kompleks 49 je bil tako medtem ko preostali kompleksi izhajajo iz poravnanega opredeljen le del najdb, pobranih pri x = 2 m, komplek- dela plasti rumenkaste ilovice. Med x = 1 m in 3 m sta sa 45 in 60 pa vsebujeta najdbe, pobrane v žganini pod bila tako opredeljena kompleks 31 in nad njim kompleks večjimi kamni okoli x = 3 m. Najdbe, izkopane okoli 30, med x = 3 m in 5 m kompleks 26 in pri x = 8 m do 10 ognjišča pri x = 3 m do 4 m, vsebuje kompleks 51. m kompleks 32. Iz poravnanega dela rumenkaste ilovice izhaja še kompleks 35, ki je bil opredeljen pri x = 3,60 m V vrhnjem delu žganinske plasti oziroma nad do 3,80 m. Najdbe kompleksa 42 so bile pobrane v vrh- samo žganino med zidom I in II sta bila opredeljena še njem, poravnanem delu rumenkaste ilovice pri x = 6 m kompleksa 37 in 39. Najdbe, pobrane tik nad žganinsko v jugozahodnem profilu. Preostale najdbe iz rumenkaste plastjo pri x = 3 m do 5 m, vsebuje kompleks 39, nekoliko ilovice, ki v večini izhajajo iz dela plasti, poravnanega za višje nad njim pa je bil opredeljen kompleks 37. zidom II, vsebujeta kompleksa 19 in 40. Najverjetneje izhaja iz žganinske plasti med zidom I in II še kompleks 72, ki izvira iz severovzhodnega profila. Zid III Zid II Na ruševini zidu II so bili odkriti skromni ostanki zidu III in pas grušča, ki mu je bilo moč slediti do x = 1,50 Z izgradnjo zidu II povezujemo pas grušča, ki je m. Nad njim je bila svetlorjava zemljena plast ( pril. 11). bil vse do x = 2 m odkrit vrh rumenkaste ilovice. Na plasti rumenkaste ilovice so ležali tudi kamni hodnika Z zidom III povezujem komplekse 11–13, 17–18, za zidom II. Ob njihovi postavitvi je bila poravnana tudi 20–23, 27 in 34. Kompleks 34 vsebuje najdbe iz pasu med zidom I in II nasuta plast rumenkaste ilovice, kar grušča do x = 1 m, preostali izhajajo iz svetlorjave ze- je bilo delno razvidno tudi v profilu ( pril. 11). mljene plasti. Med x = 0 m in 3 m je bil tako opredeljen kompleks 27, ki sta mu proti vrhu plasti med x = 1 m in Z izgradnjo zidu II povezujem komplekse 36, 43, 3 m sledila še kompleksa 23 in 21. Kompleks 11 vsebuje 44 in 50. Kompleks 50 namreč vsebuje najdbe, izkopane najdbe, izkopane pri x = 3,80, m, vendar med njimi ni tik pod kamni notranje fronte zidu, kompleksa 36 in 44 opredeljivih kosov keramike, ki bi bile predmet obravna- pa najdbe iz pasu grušča vrh rumenkaste ilovice. Ker ve v nadaljevanju. V spodnjem delu svetlorjave zemljene kompleks 36 ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, ga plasti pri x = 5 m do 8 m so bile izkopane najdbe kom- v nadaljevanju ne obravnavam. Najdbe iz vrhnjega dela pleksa 18, tiste iz vrhnjega dela plasti pri x = 5 m do 7 grušča vsebuje še kompleks 43, medtem ko kompleks 46 m pa so bile združene v kompleks 17. Iz spodnjega dela vsebuje najdbe, pobrane med kamni zidu II. plasti okoli x = 6,70 m izhajajo najdbe kompleksa 22 in pri x = 9 m kompleks 20. Iz svetlorjave zemljene plasti 34 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV med x = 8 m in 9 m izhaja še kompleks 13, ki pa vsebuje Latenske plasti samo neopredeljive kose keramike. Nad njim je bil med x = 6 m in 10 m opredeljen kompleks 12. Vse od x = –12 m pa do konca izkopa je bila na pobočju odkrita večja količina kamenja. Gre za več Tako z zidom III kot tudi že z latenskimi plastmi nivojev kamnitega tlaka, ki je bil do x = –15 m delno povezujemo kompleksa 14 in 28. Med x = 3 m in 6 m uničen z recentno teraso. opredeljen kompleks 14 namreč združuje najdbe iz svetlorjave zemljene plasti za zidom III z najdbami iz Najdbe, pobrane med kamnitim tlakom, vsebujejo vrhnje temnorjave plasti, kompleks 28 pa vsebuje najdbe kompleksi 68–71, med katerimi vsebuje opredeljive kose iz ruševin zidu III ter tiste, ki so bile izkopane nad njimi. keramike le kompleks 71. Ta vsebuje najdbe, pobrane v najspodnejšem tlaku pri x = –19 m. Latenske plasti 2.1.3 SONDI NA ZAHODNEM DELU Na vrhu skrbno odstranjenega zidu III so bili (1 IN 2) ohranjeni trije kamniti bloki. Gre za ostanke mlajše kon- strukcije, ki so ležali v temnorjavi zemljeni plasti. V tej je 2.1.3.1 SONDA 1 ( t. 59–62) bila tik pod humusom odkrita še ena skupina kamnov, ki lahko predstavljajo ostanke latenskega zidu ( pril. 11, Frey Na zahodni strani gradišča, v severnem delu nje- 1994, 82, sl. 64; isti 1969, 11 ss; Frey, Gabrovec 1969, 12). govega razširjenega spodnjega dela, je bila prvo leto raziskovanj stiškega naselja, leta 1967, izkopana sonda 1. Iz temnorjave plasti izhajajo kompleksi 5–10 in V njej so bili odkriti ostanki vseh treh halštatskih zidov 15–16. V spodnjem delu te plasti pri x = 0 m do 4 m je ( pril. 12; Gabrovec 1994, 100, priloga 22). bil opredeljen kompleks 16 in nad njim kompleks 9. Pri x = 4 m do 6 m so bile izkopane najdbe iz kompleksa 10, nad katerim je bil med x = 4 m in 7 m opredeljen še 2.1.3.1.1 Notranjost naselbine kompleks 8. Nad njim so bile pri x = 5,20 m izkopane najdbe kompleksa 5, med katerimi pa ni bilo opredeljivih Zid I kosov keramike. Proti vrhu temnorjave zemljene plasti je bil med x = 0 m in 6 m nato opredeljen kompleks 15 ter Zid I je bil postavljen na rumeno marmorizirano nad njim še kompleks 6. Iz vrhnjega dela plasti med x = ilovnato mrtvico. Skromne ostanke zidu sta prekrivala 6 m in 10 m izhaja kompleks 7. žganina in drobno kamenje, kar kaže, da je bil zid I pred postavitvijo zidu II porušen skoraj do tal ( pril. 12; Ga- brovec 1994, 100). Splanirane in vsaj delno odstranjene 2.1.2.4.2 Zunanjost naselbine so bile tudi kulturne plasti za zidom. V notranjosti za zidom je bila tako ugotovljena le blaga poglobitev, ki je 20 m po pobočju navzdol, izven obzidja segajoč segala do x = 6 m in jo glede na situacijo v sondah na izkop sonde 6 je dal le omejene rezultate, saj je bila tu vse jugozahodnem delu naselja morda lahko povezujemo do x = –15 m ugotovljena recentna terasa ( pril. 11; Frey z ostanki hodnika za zidom (Svoljšak 1994, 90 ss, sl. 1994, 84; isti 1969, 13, Anm. 27; Frey, Gabrovec 1969, 89). V poglobitvi je bila odkopana svetlorjava zemljena 14, op. 27). Najdbe, izkopane v tem delu sonde, tvorijo plast, v kateri so se pojavljale zaplate ožgane ilovice komplekse 64, 65, 66 in 67, ki pa jih tako kot najdbe iz in hišnega ometa. Nekoliko temneje obarvani rjavi humusa na pobočju, ki so bile zbrane v kompleksu 3, zemljeni plasti so nato proti notranjosti sonde lahko obravnavam kot nestratificirane in neopredeljive. sledili vse do x = 11,40 m. S skromnimi ostanki zidu I povezujem najdbne Nasip k zidu I komplekse 77, 78 in 80. Pri tem vsebuje kompleks 77 najdbe, pobrane ob kamnih notranje fronte zidu med Deloma je bil za zidom I še odkrit svetlorjav ze- x = 1,30 m in 2,30 m. Najdbe iz svetlo rjave zemljene mljen nasip, ki pa je bil v nadaljevanju preoblikovan v plasti v poglobitvi za zidom vsebuje kompleks 78, ki recentno teraso ( pril. 11). je bil opredeljen med x = 2,5 m in 7 m. Do okoli x = 11,50 m ga nadaljuje kompleks 80, ki vsebuje najdbe iz V zemljenem nasipu ob zunanji fronti zidu so bili rjave zemljene plasti v notranjem delu sonde. opredeljeni kompleksi 52, 57 in 73, pri čemer vsebuje Z zidom I lahko vsaj delno povežem še kompleksa opredeljive kose keramike le kompleks 73. 81 in 82, ki izhajata iz vrhnjega dela poglobitve za zidom in lahko vsebujeta tudi že najdbe iz žganinske plasti 35 LUCIJA GRAHEK Sl. 15: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 1. Poleg kompleksa 85, ki je bil pridružen kompleksu 100 in ga danes ne moremo več rekonstruirati, sta izpuščena kompleksa 92 in 99. Kompleks 92 vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti tako iz notranjega kot tudi zunanjega dela sonde 1, kompleks 99 pa združuje vse najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki jih ne moremo več natančneje locirati. med zidom I in II. Kompleks 81 tako združuje najdbe, pa so združene v kompleksu 84. Ta je bil opredeljen izkopane pri x = 3 m do 4 m, kompleks 82 pa pri x = med x = 4 m in 8 m in se vse do x = 11 m nadaljuje v 4 m do 5,5 m. kompleks 86. Med zidom I in II Zid III in latenske plasti Tako samo ruševino zidu I kot tudi zemljeno plast Notranja fronta nad ruševinami zidu II, posta- v poglobitvi za samim zidom je prekrival sloj žganine, vljenega ob zid III, je bila delno vkopana v sivkasto ki so mu s posameznimi prekinitvami lahko sledili vse kulturno plast k zidu II in je ležala pri x = 4 m. Za njo do x = 10 m. Kot npr. v sondah 6, 12–13, 16 in 17 gre za proti notranjosti sonde je bila odkrita rjava zemljena pogoriščne ostanke lesenih objektov postavljenih med plast, ki so jo vse do humusa težko ločevali. Že v njenem zidom I in II ( pril. 12; Gabrovec 1994, 100, sl. 96: a). spodnjem delu so se od x = 4 m pa do konca izkopnega polja pojavljali pasovi grušča in posamezni večji kamni, Najverjetneje sta s pogoriščem med zidom I in II ki jih je izkopavalec povezal z latenskimi ruševinami povezana le kompleksa 98 in 101. Oba vsebujeta najdbe, ( pril. 12; Gabrovec 1994, 102). Prav tako je z latenskim pobrane v žganini med kamni zidu I in II pri x = 0 m do obdobjem povezal pri x = 11,40 m do 13 m vkopano 3 m, pri čemer je bil kompleks 98 opredeljen nekoliko jamo, ki pa je lahko tudi starejša in sodi k zidu III. V višje kot kompleks 101. Preostale najdbe iz žganine rumenkasto mrtvico vkopana jama je namreč presekala med zidom I in II so bile pridružene bodisi najdbam tudi sivkasto kulturno plast k zidu II, ki od x = 13 m pa iz plasti za zidom I (kompleksa 81 in 82), lahko pa so do konca izkopa pri x = 16 m ni bila odkrita (Gabro- združene tudi z najdbami iz plasti za zidom II v okviru vec 1994, 102, priloga 2118). V tem delu je bila tik nad kompleksov 84 in 86. rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico odkrita rjava zemljena plast, ki je prekrivala tudi samo jamo. Zid II Z zidom III sta povezana kompleksa 88 in 89. Kompleks 89 vsebuje najdbe iz jame pri x = 11,40 m Med x = 3 m do 6 m je bil nad žganinsko plastjo do 13 m. Ob robu jame je bila tik nad mrtvico pri x = odkrit pas grušča, ki je bil odložen ob izgradnji zidu II. 13,50 m odkrita še skupina kamnov, med katerimi so Odkrit je bil neposredno nad ruševino zidu I ali nad njo bile pobrane najdbe kompleksa 88. ležečo žganinsko plastjo med zidom I in II. V notranjosti Iz rjave zemljene plasti s pasovi grušča in posame- za zidom je bila nad žganinsko plastjo odkrita še sivkasta znimi večjimi kamni, ki jo povezujemo tako z zidom III kulturna plast, ki pa je bila v veliki meri splanirana ( pril. kot tudi z latenskim obdobjem, izhajajo kompleksi 87, 12; Gabrovec 1994, 100 ss, priloga 22). Gre za kulturno 94–97 in 100. Kompleks 97 vsebuje najdbe iz spodnjega plast za zidom II, ki je prekrivala tudi ob gradnji zidu dela plasti, tik nad ruševinami zidu II in III pri x = 2 m odložen pas grušča in je segala vse do x = 11,40 m. Tu do 8 m. Nad njim sta bila opredeljena pri x = 0 m do 6 je bila presekana z mlajšim vkopom. m kompleks 96 in pri x = 6 m do 8 m kompleks 94. Med x = 8 m in 13 m je bil v rjavi zemljeni plasti nad sivkasto Z zidom II so povezani kompleksi 79, 83–84 in kulturno plastjo k zidu II in jamo k zidu III opredeljen 86. Najdbe iz pasu grušča in sivkaste kulturne plasti kompleks 87. Pri tem so bile najdbe, pobrane pri x = tik za notranjo fronto zidu pri x = 3 m do 4 m vsebuje 9,50 m, izločene kot kompleks 85, ki je bil kasneje pri- kompleks 83. Iz pasu grušča pri x = 4 m do 5,50 m izhaja 18 kompleks 79, najdbe iz sivkaste kulturne plasti nad njim Severni profil ni bil objavljen v celoti, saj se stratigrafija odkritih plasti od x = 13 m do x = 16 m ni spremenila. 36 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV družen kompleksu 100. Od kompleksa 87 nekoliko višje vrhu rjave zemljene plasti sta mu nato sledila kompleksa opredeljen kompleks 100 tako izhaja iz rjave plasti pri 63 in 64. x = 9,50 m do 12 m. Najdbe iz rjave plasti nad mrtvico Najdbe iz povsem vrhnjega dela kulturne plasti k pri x = 13 m do 16 m vsebuje kompleks 95. zidu I vsebuje še kompleks 65. Ker ta vsebuje tudi najdbe iz nad njo odkrite sivorjave plasti, ga povezujem tako Z latenskim obdobjem lahko povežem kompleksa z zidom I kot II. 90 in 93, ki vsebujeta najdbe iz povsem vrhnjega dela rjave zemljene plasti tik pod humusom. Pri tem je bil kompleks 90 opredeljen pri x = 10 m do 11,50 m, kom- Zid II in III pleks 93 pa pri x = 4 m do 8 m. Zid II je bil postavljen na sivkasto ilovnato plast, pomešano z drobci oglja, ki je bila nad rumeno marmo- rizirano ilovnato mrtvico odkrita vse od zunanje fronte zidu pa do x = 5 m. Pri x = 4 m je bila sivkasta plast 2.1.3.1.2 Zunanjost naselbine presekana z vkopom za notranjo fronto zidu. Med x = 5 m in 8 m je bila nato odkrita v mrtvico vkopana jama, Nasip k zidu II zapolnjena z ruševinami, ki skupaj s sivo ilovnato plastjo pod kamni zidu II kaže na obstoj zidu I tudi na območju Na pobočju izven obzidja je rumeno mrtvico prekri- izkopa sonde 2. Jamo, vkopano tik pred izgradnjo zidu II, vala tanka rjavkasta plast nekdanje površine z lisami žga- je prekrivala sivorjava kulturna plast, ki ji v objavljenem nine, ki jo povezujemo še z zidom I. Nad njo je bilo nato profilu lahko sledimo od x = 7 m do konca izkopa pri izkopano do 0,60 m debelo nehomogeno zemljeno nasutje x = 12 m ( pril. 13; Gabrovec 1994, 104 ss). ob zidu II ( pril. 12; Gabrovec 1994, 100 ss, priloga 22). Čeprav ostanki najmlajšega halštatskega zidu v sondi niso bili odkriti, je iz terenske dokumentacije Najdbe iz plasti nekdanje površine za zidom I in razvidno, da lahko z zidom III morda povezujemo vrhnji nasipa k zidu II vsebuje kompleks 91. del sivorjave kulturne plasti. Sivorjava kulturna plast za zidom II je bila namreč pri x = 9 m do 12 m s pasom kamnitega drobirja razčlenjena v dva sloja. Gornji sloj je 2.1.3.2 SONDA 2 ( t. 63–66) na vrhu zaključeval nov pas drobirja, nad katerim je bila odkrita že latenska plast ( pril. 13; Gabrovec 1994, 106). V severozahodnem delu naselja je bila že leta 1967 izkopana sonda 2, v kateri so bili odkriti le ostanki zidu Z zidom II povezujem kompleksa 66 in 67, ki II. Raziskovanje v sondi 2 se je nadaljevalo leta 1968, vsebujeta najdbe iz spodnjega dela sivorjave kulturne ko je bil dokončan izkop na pobočju izven obzidja med plasti. Kompleks 66 vsebuje najdbe iz spodnjega dela x = –4 m in –12 m ( pril. 13; Gabrovec 1994, 104, op.1). omenjene plasti pri x = 8 m do 12 m, kompleks 67 pa je bil opredeljen nad kompleksom 66 pri x = 10,30 m. Najverjetneje gre z zidom II povezovati tudi kom- 2.1.3.2.1 Notranjost naselbine pleksa 74 in 75, ki sta bila opredeljena med x = 4 m in 8 m. Kompleks 74 namreč vsebuje najdbe iz jame, nekoliko Zid I starejše od samega zidu II, ter spodnjega dela sivkaste ruševinske plasti nad njo, kompleks 75 pa najdbe iz bolj Čeprav je bilo v preliminarnih poročilih navedeno, rjavkasto obarvanega dela omenjene ruševinske plasti. da so bili v sondi odkriti ostanki zidu I (Gabrovec 1976a, 84; isti 1967b, 31; Gabrovec, Frey, Foltiny 1969, 188, op. Ker ostanki najmlajšega halštatskega zidu v sondi 51; isti 1970, 24, Anm. 51), je analiza terenskih izvidov niso bili odkriti, temelji povezovanje gornjega sloja ob zaključku naselbinskih izkopavanj v Stični pokazala, sivorjave zemljene plasti z zidom III zgolj na analizi da je bil tu identificiran le zid II. Za razliko od ruševin terenskih izvidov in najdb v preostalih sondah. Iz tega zidu I, ki je bil najverjetneje povsem odstranjen že pred dela plasti izhajata kompleksa 68 in 71, ki sta bila opre- izgradnjo zidu II, pa je bil v sondi odkrit del bržkone deljena pri x = 8 m do 12 m, pri čemer je bil kompleks zidu I pripadajoče kulturne plasti. Gre za okrog 0,50 71 opredeljen nad kompleksom 68. m debelo rjavo zemljeno plast, ki je med x = 8 m in 12 Deloma vsebuje najdbe iz vrhnjega dela sivorjave m ležala vrh rumene marmorizirane mrtvice ( pril. 13; plasti med x = 8 m in 12 m še kompleks 69. Ker ta zdru- Gabrovec 1994, 104 ss). žuje tudi najdbe iz vrhnjega pasu drobirja in sivkaste plasti nad njim, ga povezujem tako z zidom III kot tudi Iz najspodnejšega dela zidu I pripadajoče kulturne z latenskim obdobjem. plasti med x = 8 m in 12 m izhaja kompleks 62. Proti 37 LUCIJA GRAHEK Sl. 16: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 2. Iz nadaljnje obravnave sta izpuščena kompleksa 73 in 97. Leta 1967 izkopan kompleks 73 vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti tako iz notranjega kot tudi zunanjega dela sonde 2. Kompleks 97 vsebuje leta 1968 pri čiščenju severnega profila pobrane najdbe, ki nimajo znane točne lege v samem profilu. Latenske plasti Latenske plasti Nad vrhnjim pasom drobirja, ki je prekrival sivor- Nad svetlorjavo zemljeno nasutino k zidu III je javo zemljeno plast, je bila odkrita latenska plast. Gre bil od x = –4 m do konca izkopa pri x = 17 m19 odkrit za sivkasto plast, v kateri je ležala vrsta kamnov, s strani kamniti tlak, ki ga je bilo mestoma moč ločevati v dva izkopavalca interpretirana kot možni ostanki hišne arhi- sloja ( pril. 13; Gabrovec 1994, 109, sl. 99). tekture ( pril. 13; Gabrovec 1994, 106). Latenska sivkasta plast je odkrita vse do x = 12 m do 7,50 m, kjer jo je Iz kamnitega tlaka izhajata leta 1968 izkopana in presekal mlajši vkop. Ta je bil zapolnjen z rumenorjavim opredeljena kompleksa 95 in 96. Kompleks 95 vsebuje zemljenim polnilom, pomešanim s kamenjem, ki ga ni najdbe iz spodnjega dela tlaka od x = –8 m do –12 m. Pre- bilo moč povsem ločevati od rumenorjave zemljene ostale najdbe, ki so bile izkopane med kamnitim tlakom plasti tik pod humusom, v kateri se latenski ostanki vse od x = –4 m do konca izkopa, združuje kompleks 96. mešajo z novodobnimi ( pril. 13; Gabrovec 1994, 106). Iz latenske plasti pri x = 8 m do 12 m izhaja kom- 2.1.4 SONDI NA VZHODNEM DELU pleks 70 ter nad njim opredeljen kompleks 72. (5 IN 8) 2.1.4.1 SONDA 5 ( t. 67–72) 2.1.3.2.2 Zunanjost naselbine Leta 1968 je bila na vzhodni strani gradišča izko- Nasip k zidu II in III pana sonda 5, v kateri so bili odkriti ostanki vseh treh halštatskih zidov ( pril. 14; Gabrovec 1994, 108). Da je tudi v sondi 2 imel obrambni sistem več faz, kaže mogočen, nehomogen zemljen nasip na zunanjem pobočju. Na rumeni marmorizirani ilovnati mrtvici je 2.1.4.1.1 Notranjost naselbine ležal pas kamnitega drobirja, ki je segal vse od kamnov zunanje fronte zidu do okrog x = –4 m. Nad njim je bilo Zid I odkrito svetlorjavo zemljeno nasutje, ki je bilo na vrhu temnejše barve in je sprva segalo do x = –1 m. Kasneje Najstarejši zid je bil postavljen neposredno na je bil nasip povišan in podaljšan, tako da je segal vse do rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico. Pri tem je x = –4 m, kjer ga je zamejevala vrsta kamnov. V vrhnjem zunanja fronta zidu slonela na živi skali, notranja fronta delu je nasutina temnejše barve, kar kaže, da je bila pa je bila rahlo vkopana v mrtvico ( pril. 14; Gabrovec nasip v povečanem obsegu dalj časa izpostavljen, tako 1994, 108). Mrtvica ob izgradnji zidu I očitno ni bila da se je na njegovem vrhu že začel tvoriti humus. Nad poravnana, saj je bilo v njej dokumentiranih več manjših nasipom, povišanim do vrste kamnov pri x = –4 m, je poglobitev. Izkopavalec tako navaja, da je bila starejša ležala ruševina, ki jo je izkopavalec tako kot sam nasip halštatska plast, to je svetlorjava zemljena plast, ki ji na pripisal zidu II ( pril. 13; Gabrovec 1994, 104 ss, sl. 98). objavljenem profilu lahko sledimo od x = 3,40 m do 7,50 Nad ruševino zidu II je bilo odkrito še eno svetlo- m, v spodnjem delu na šestih mestih plitvo vkopana v rjavo zemljeno nasutje, ki je segalo vse do x = –8 m. Tu je naravna tla ( pril. 14; Gabrovec 1994, 110). Iz pregleda bil domnevno zidu III pripadajoč nasip (Gabrovec 1994, celotne dokumentacije je razvidno, da je bilo odkritih le 148) zamejen z novo vrsto kamnov ( pril. 13; Gabrovec 1994, 104 ss). 19 Iz nasipa izhaja kompleks 76, ki vsebuje leta 1967 Za razliko od v celoti izrisanega, neobjavljenega tlorisa izkopane najdbe do vrste kamnov pri x = –4 m. kamnitega tlaka na zunanjem pobočju sta bila tako južni kot tudi objavljeni severni profil izrisana le do x = –12 m. 38 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 17: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 5. pet poglobitev, poimenovanih vkopi 1 do 5, od kateri so do 7,50 m. K hišni konstrukciji sodi še pri x = 10 m do pri t. i. vkopu 1 lahko razločili dva sloja polnila. 10,50 m v mrtvico vkopana jama za stojko. Med ostanki hišnih zidov je bila odkrita intenzivna žganina in sežgan Z zidom I povezujem komplekse 98–103 in 116. tlak, kar kaže na to, da je bila hiša uničena ob požigu Medtem ko vsebuje kompleks 116 najdbe, pobrane med ( pril. 14; Gabrovec 1994, 110). kamni zidu, izhajajo preostali kompleksi iz ostankov Od zahodnega zidu hiše do konca izkopa pri x = najstarejše kulturne plasti, izkopane v poglobitvah v 20,50 m je bila tik nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico. Iz spodnjega dela vkopa 1, pri x = 8,80 m do mrtvico izkopana svetlorjava zemljena plast ( pril. 14; 9,30 m, y = 0 m do 1,50 m, tako izhaja kompleks 98, iz Gabrovec 1994). Gre za halštatsko kulturno plast, ki je zgornjega pa kompleks 103. Najdbe, odkrite v vkopu 2 ni bilo moč natančneje ločevati in je tako ne moremo pri x = 7,70 m do 8,70 m, y = 0,70 m do 1,70 m, vsebuje povezovati s posameznim halštatskim zidom. kompleks 99, iz vkopa 3 pri x = 4,20m do 6 m, y = 1,50 m do 2,90 m kompleks 100, iz vkopa 4 pri x = 6,35 m Z zidom III povezujem komplekse 104, 106, do 7 m, y = 6,35 m do 7 m, y = 1,50 m do 3 m kompleks 109–110, 118 in 122. Pri tem vsebuje kompleks 118 102 ter iz vkopa 5 pri x = 5,50 m do 6,60 m, y = 0 m do najdbe, pobrane ob notranjem licu zidu III, preostali 1,50 m kompleks 101. komplek si pa izhajajo iz hiše. Iz spodnjega dela žganin- skih ostankov hiše od ostankov vzhodnega zidu do x = 10 m izhaja kompleks 104. Nad njim je bil med x = 8 Zid II m in 12 m opredeljen kompleks 106, pri čemer so bile najdbe, pobrane na samem vrhu ruševin pri x = 10 m, Ob izgradnji zidu II, ki je povsem prekrival zid I, je združene v kompleks 122. Med x = 12 m in zahodno bila delno splanirana kulturna plast k starejšemu zidu. steno hiše je bil opredeljen kompleks 109, nad katerim V to splanirano kulturno plast so bili vkopani kamni izhaja še kompleks 110. Med x = 12 m in 16 m je bil notranje fronte zidu II, katerega zunanja fronta je bila nato opredeljen še kompleks 110, ki vsebuje predvsem postavljena tik za živo skalo, na kateri je slonel zid I ( pril. najdbe, pobrane v vrhnjem delu ruševin ob zahodnem 14; Gabrovec 1994, 108). zidu hiše. V tem delu je bila ob čiščenju severozahodnega Zidu II pripadajoča kulturna plast ni bila ugotovlje- profila pobrana tudi najdba, shranjena pod oznako profil na, saj je bila ob izgradnji zidu III najverjetneje povsem ( dodatek: ID 6805/prof–001). odstranjena (Gabrovec 1994, 110) Deloma lahko z zidom III povežem tudi kompleks 117. Ta vsebuje najdbe, pobrane v vrhnjem delu obzidja Bržkone lahko z zidom II povežem le kompleks pri x = 2 m do 4 m, kjer je bila ruševina že pomešana z 121, ki vsebuje najdbe, pobrane med kamni zidu od x = latenskimi ostanki. 1 m do 5 m. Med x = 16 m in 20,50 m je bil opredeljen kom- pleks 3 in nad njim kompleks 2. Oba vsebujeta najdbe iz Zid III svetlorjave zemljene halštatske plasti, ki je ne moremo povezati s posameznim zidom. Od zidu III sta bili ugotovljena tako zunanja kot tudi notranja fronta. Slednja je bila pri x = 5 m vkopana še v ostanke kulturne plasti za zidom I, kar kaže na to, da Latenske plasti so bile ob izgradnji zidu III odstranjene kulturne plasti za zidom II ( pril. 14; Gabrovec 1994, 110). Prostor hiše za zidom III so v latenskem obdobju V notranjosti za zidom III so bili tako neposredno splanirali in ponovno naselili. Nad ruševinskimi ostanki nad ostanki kulturne plasti k zidu I odkriti ruševinski halštatske hiše je bil tako v sivi kulturni plasti odkrit iz ostanki mladohalštatske hiše. Temeljni kamni zahodne- drobnih oblic grajen tlak. Temu so lahko sledili vse od ga zidu hiše so ležali pri x = 13,50 m, ostanke vzhodnega vkopa za stojko ob notranji fronti zidu III pri x = 5 m zidu pa najverjetneje predstavljajo kamni pri x = 6,60 m do x = 14 m. Kamniti tlak v sivi kulturni plasti je tako 39 LUCIJA GRAHEK prekrival tudi temeljne kamne zahodnega zidu halštatske drobirja in leče temnejše zemlje, ni nastal naenkrat. hiše ( pril. 14; Gabrovec 1994, 110). Nasip je prekrivala rjava zemljena plast. Gre za nekdanjo Nad sivo kulturno plastjo s kamnitim tlakom so se humusno plast, na kateri so pri x = –3 m do –5 m ležale vse do x = 8,50 m pojavljali večji kamni. Gre za ruševino ruševine zidu II. Te so zapolnjevale tudi jarek pri x = v spodnjem delu temnorjave zemljene plasti, ki je bila –8 m do –11 m ( pril. 14; Gabrovec 1994, 108). odkrita tik pod humusom vse od x = 4 m do 20,50 m. Pri tem je bil spodnji del plasti med x = 7 m in 14 m, to Z zidom II povezujem najdbne komplekse je nad sivo kulturno plastjo s kamnitim tlakom, nekoliko 113–115. Kompleks 113 tako vsebuje najdbe iz pasu temnejše obarvan. V tem delu plasti je bila pri x = 11 m kamnitega drobirja in spodnjega dela nasipa med x = do 12 m odkrita latenska jama, ki je bila deloma vkopana 0 m in –4 m, kompleks 115 pa izhaja iz nekdanje hu- v halštatsko plast ( pril. 14; Gabrovec 1994, 110). musne plasti med x = 0 m do –2 m. Preostale najdbe iz nasipa k zidu II vsebuje kompleks 114. Ker med Iz sive kulturne plasti s kamnitim tlakom, to je iz njimi ni opredeljivih in oštevilčenih kosov keramike, latenske plasti a, izhajajo kompleksi 105, 107 in 111. kompleksa ne bom več obravnavala. Kompleks 105 vsebuje najdbe, izkopane med x = 5 m do 8 m, med x = 8 m do 10 m pa kompleks 107. Nad njima je bil še vedno v sivi kulturni plasti, med x = 5 m in 12 m, Nasip k zidu III opredeljen kompleks 111. Najverjetneje lahko z latensko plastjo a povezujem tudi kompleks 112. Ta izhaja iz vkopa Nad nekdanjo humusno plastjo in ruševinami zidu za stojko tik ob notranji fronti zidu III pri x = 5 m. II je bilo odkrito novo svetlorjavo zemljeno nasutje. Gre Kompleksi 1, 4–7 in 126 vsebujejo najdbe iz te- za nasip za zidom III, ki je segal tudi nad ruševine zidu mnorjave, to je latenske plasti b. Najdbe iz ruševine v II v jarku pri x = –8 m do –11 m. V tem delu so bile nad spodnjem delu plasti med x = 4 m do 8 m vsebuje kom- samim nasipom nato ohranjene tudi ruševine zidu III pleks 5. Nadaljuje se s kompleksom 7, ki vsebuje najdbe, ( pril. 14; Gabrovec 1994, 110). izkopane med x = 8 m in 12 m. Med x = 12 m do 16 m sta bila v spodnjem delu temnorjave plasti opredeljena Iz ruševin zidu III v jarku izhaja kompleks 119. še kompleksa 4 in 126, pri čemer vsebuje kompleks 126 najdbe, pobrane pri čiščenju profilov. Pri x = 19,80 m so bile tik nad halštatsko plastjo pobrane najdbe kom- 2.1.4.2 SONDA 8 ( t. 73; 74: 1–11) pleksa 6. Iz temnorjave plasti izhaja tudi večina najdb kompleksa 1, vendar pa ta vsebuje tudi najdbe iz humusa V sredini zgornjega severovzhodnega dela naselja med x = 0 m do 20,50 m. je bila leta 1968 izkopana sonda 8. V njej so bili odkriti V latenski plasti b je bil pri x = 11 m do 12 m ostanki halštatskih zidov I in II, ugotovljena pa je bila tu- dokumentiran vkop, iz katerega izhaja kompleks 108. di notranja fronta zidu III ( pril. 15; Gabrovec 1994, 112). 2.1.4.1.2 Zunanjost naselbine 2.1.4.2.1 Notranjost naselbine Z izkopavanji pobočja izven obzidja je bila v sondi Zid I 5 prvič ugotovljena nova sestavina utrdbenega sistema. Gre za naravni jarek zunaj nasipa, ki lahko sodi že k Zid I je bil postavljen neposredno na rumeno zidu I. Pripadale naj bi mu spodnje ruševine, ki so ga marmorizirano ilovnato mrtvico. Pri tem je bila zunanja zasule ( pril. 14; Gabrovec 1994, 108). fronta zidu odkrita pri x = 2 m, notranja pa je slonela na naravni skali, dvignjeni iz mrtvice pri x = 4 m ( pril. V jarku so bile med spodnjimi ruševinami pobrane 15; Gabrovec 1994, 112 ss). najdbe kompleksa 120. Ker med njimi ni opredeljivih Znotraj obzidja kulturna plast, pripadajoča zidu I, in oštevilčenih fragmentov keramike, kompleksa v na- ni bila ugotovljena. Kot v sondi 5 lahko z ostanki najsta- daljevanju ne obravnavam. rejše kulturne plasti najverjetneje povezujemo le sivkasto zemljeno lečo v poglobitvi v mrtvico pri x = 8 m do 9,50 m in sivorjavo polnilo manjšega vkopa pri x = 10,50 Nasip k zidu II m do 11,30 m, ki je bilo vidno tudi v severozahodnem profilu ( pril. 15). Ob izgradnji zidu II je bil na rumeno marmorizi- rano ilovnato mrtvico odložen pas drobirja. Prekrivalo Najverjetneje lahko z zidom I povežem le kompleks ga je svetlorjavo zemljeno nasutje, ki je segalo vse do 90, ki vsebuje najdbe iz sive zemljene leče pri x = 8 m do x = –4 m. Gre za nasip za zidom II, ki kot kažejo pasovi 9,50 m in vkopa pri x = 10,50 m do 11,30 m. Tako z zidom 40 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV 2.1.4.2.2 Zunanjost naselbine Nasip k zidu II Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico na pobočju izven obzidja je bil do okrog x = –4 m izkopan pas drobirja, ki je nastal ob izgradnji zidu II. Nad njim Sl. 18: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov je bilo odkrito svetlorjavo zemljeno nasutje. Na vrhnjem, sonde 8. bolj humoznem delu nasutja, ki je bilo temnejše obar- vano, so se nato do okrog x = –3 m pojavljale ruševine zidu II ( pril. 15; Gabrovec 1994, 114). I kot tudi zidom II pa je povezan kompleks 89, ki vsebuje vse najdbe, pobrane med kamni zidu pri x = 1,5 m do 4 m. Iz zemljenega nasipa k zidu II izhaja kompleks 86. Zid II Nasip k zidu III Nad zidom I odkrit zid II je imel zunanjo fronto Nad starejšim zemljenim nasipom, ki so ga deloma postavljeno neposredno na rumeno mrtvico pri x = 1,40 prekrivale ruševine zidu II, je bilo odkrito novo svetlorjavo m, notranja fronta pa je slonela na še ohranjenih kamnih zemljeno nasutje. Nad njim so se vse do okrog x = –4,50 m notranje fronte zidu I. ( pril. 15; Gabrovec 1994, 112). pojavljale ruševine zidu III ( pril. 15; Gabrovec 1994, 114). Zidu II pripadajoča kulturna plast v notranjosti obzidja ni bila ohranjena in je bila podobno kot v sondi Najdbe, izkopane v zemljenem nasutju k zidu III, 5 najverjetneje odstranjena ob izgradnji zidu III. vsebuje kompleks 87. Zid III Latenske plasti Od zidu III je bila pri x = 5 m ugotovljena notranja Od x = –5 m do –8 m in od x = –9 m do –12 m se fronta, ki je v severozahodnem profilu že v ruševinah. Te je nad svetlorjavo zemljeno plastjo pod humusom po- so segale do okrog x = 9 m in so prekrivale svetlorjavo javljalo drobno kamenje ( pril. 15). Gre za ostanke dveh kulturno plast z drobci oglja in hišnega ometa ( pril. 15; slojev kamnitega tlaka iz latenskega obdobja. Gabrovec 1994, 112 ss). Ta je bila med x = 5 m in 12 m izkopana nad rumeno mrtvico oziroma nad skromnimi Med kamnitim tlakom pri x = –8 m do –12 m so ostanki najverjetneje kulturne plasti k zidu I. bile izkopane najdbe kompleksa 88. Z zidom III povezujem kompleksa 91 in 92, ki izhajata iz svetlorjave kulturne plasti med x = 5 m in 12 2.1.5 SONDE NA SEVERNEM DELU m. Čeprav je bil kompleks 92 opredeljen nad komple- (10, 15, 20, 21 IN 22) ksom 91, vsebujeta oba tudi deloma pomešane najdbe, ki izhajajo iz nad halštatsko plastjo ležeče latenske plasti. Na severnem delu stiškega gradišča je bila kot prva izkopana sonda 10. Raziskave so se nato nadaljevale bolj jugozahodno po zunanjem obodu, in sicer na severnem Latenske plasti delu obzidja, kjer so že od nekdaj domnevali vrata. Tu so bile izkopane sonde 15, 20–22. V njih so bili odkopani Nad ruševinami zidu III je bila odkrita temnorjava ostanki vseh treh halštatskih zidov, sam dohod z vrati v zemljena kulturna plast. Gre za latensko plast, ki je segala severno polovico gradišča pa ni bil odkrit (Pingel 1994, vse do humusa ( pril. 15; Gabrovec 1994, 114). 54, priloga 1). Za sondo 10 bo sklop sond s severnega dela obzidja Iz temnorjave latenske plasti pri x = 5 m do 12 m predstavljen v zaporedju kot si sledijo od zahoda proti izhajata kompleksa 93 in 94. Pri tem vsebuje kompleks vzhodu. Tako bomo kot prvo obravnavali leta 1969 93 najdbe iz spodnjega dela plasti, kompleks 94 pa izkopano sondo 10, kot zadnjo pa leta 1974 izkopano združuje najdbe iz vrhnjega dela plasti s tistimi, ki so sondo 21. Pri tem moramo opozoriti, da je bil način do- bile izkopane že v ruševini tik pod humusom pri x = 6 kumentiranja najdb in s tem opredeljevanje kompleksov m do 8,50 m ali v sami humusni plasti. v sondah 20–22, izkopanih v letih 1973 in 1974, nekoliko 41 LUCIJA GRAHEK drugačen od tistega v sondi 15 ter v preostalih sondah na zunanjem obzidju stiškega gradišča. 2.1.5.1 SONDA 10 ( t. 74: 12–22) Sonda 10 je bila leta 1969 izkopana na severnem Sl. 19: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov delu naselja. Tu je bil odkrit dobro ohranjen zid II, zno- sonde 10. traj katerega je bil ohranjen tudi zid I ( pril. 16; Gabrovec Poleg kompleksov 3, 4, 6 in 9, ki izhajajo iz nasutij na zunanjem 1994, 116, op. 3). pobočju ter ne vsebujejo opredeljivih in oštevilčenih najdb, ter kompleksa 1, ki je vsebuje najdbe iz temnorjave humozne plasti med x = 1 do 16, je iz nadaljnje obravnave izpuščen še 2.1.5.1.1 Notranjost naselbine kompleks 2 (glej Nasip k zidu III). Zid I Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico je Iz sivkaste plasti nekdanje površine, ki jo povezuje- bila odkrita sivkasta plast nekdanje površine. Na njo mo še z zidom I, izhajata kompleksa 11 in 13. Kompleks je bil med x = 1 m do 3 m postavljen zid I ( pril. 16; 13 tako vsebuje najdbe, izkopane v spodnjem delu plasti Gabrovec 1994, 116 ss). pri x = 0,50 m do –1 m, kompleks 11 pa vsebuje najdbe iz vrhnjega dela plasti med x = –1 m do –4 m. Z zidom I lahko povežem kompleksa 10 in 12. Oba vsebujeta najdbe iz sivkaste plasti nekdanje površine pri x = 4 m do 8 m in do x = 10 m, pri čemer so bile najdbe Nasip k zidu II kompleksa 12 delno pomešane z najdbami iz humusa. Tik za obzidjem do x = –1 m je nad sivkasto pla- stjo nekdanje površine ležal pas grušča, povezanega z Zid II izgradnjo zidu II. Pas grušča in plast nekdanje površine je nato do x = –5 m prekrivalo do okrog 2 m visoko Na sivkasto plast nekdanje površine oziroma na svetlorjavo zemljeno nasutje, ki je bilo v vrhnjem delu posamezne skalne robove, ki so gledali iz nje, sta bili temnejše obarvano ( pril. 16; Gabrovec 1994, 118). postavljeni pri x = 0,50 m zunanja in pri x = 3,20 m notranja fronta zidu II. Ta je v svojo sestavo vključil Z zidom II povezujem kompleksa 5 in 8, ki vsebuje- tudi ohranjen del zidu I. V notranjosti za zidom II se je ta najdbe iz svetlorjave nasipne plasti. Kompleks 8 je bil ob njegovi izgradnji na sivkasto plast nekdanje površi- opredeljen ob tretji legi kamnov v zunanji fronti zidu II ne odložil pas grušča. Tega je nato prekrilo svetlorjavo pri x = 0,50 m do 0 m, kompleks 5 pa izhaja iz temnejše zemljeno nasutje, kar predstavlja posebnost v sondi 10 obarvanega dela nasipa pri x = –1 m, y = 3,60 m. odkritega zidu II ( pril. 16; Gabrovec 1994, 116 ss). Iz grušča, odloženega ob izgradnji zidu, izhaja kompleks 9, iz nasipa za zidom II pa še kompleksi 3, Nad ruševinami zidu II in zemljenim nasipom 4 in 6. Ker ti ne vsebujejo opredeljivih in oštevilčenih v notranjosti za zidom je bila med x = 1 m do 16 m najdb, jih v nadaljevanju ne obravnavam. izkopana temnorjava humozna plast. V njej je bila med x = 6 m do okrog 11 m odkrita večja ruševina, v kateri so se pojavljali le fragmenti latenske keramike ( pril. 16; Nasip k zidu III Gabrovec 1994, 118). Nad nasipom za zidom II je bilo odkrito novo sve- Najdbe iz humozne plasti ter ruševine v njej vsebuje tlorjavo zemljeno nasutje, v katerem so se do okrog x = kompleks 1, ki ga v nadaljevanju ne obravnavam. –5,50 m pojavljale ruševine zidu II. Nad tem nasipom so ležale nove ruševine, dobro vidne v severovzhodnem profilu pri x = 0 m do –3 m. Izkopavalec je ta del zu- 2.1.5.1.2 Zunanjost naselbine nanjega nasipa ter ruševino nad njim povezal z zidom III, ki v sondi sicer ni bil ohranjen ( pril. 16; Gabrovec Sivkasta plast nekdanje površine nad rumeno 1994, 118). marmorizirano ilovnato mrtvico je bila odkrita tudi izven obzidja, kjer so ji lahko sledili do x = –9 m ( pril. Najdbe iz ruševin, domnevno pripadajočih zidu 16; Gabrovec 1994, 118). III, so bile opredeljene kot kompleks 2. Ta je bil kasneje 42 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV očitno pridružen kompleksu 1, zato v nadaljevanju ne bo Zid III in latenske plasti več obravnavan. Nad vrhnjim slojem grušča za zidom II so okrog x = 3,50 m ležali kamni, za katere je bilo kasneje ugotovljeno, Latenske plasti da predstavljajo notranjo fronto zidu III. Prekrivala jih je že z latenskimi ostanki premešana humozna plast ( pril. Nad ruševinami, domnevno pripadajočimi zidu III, 17; Pingel 1994, 68 ss, priloga 1). je bilo odkrito novo, spet z ruševino prekrito nasutje. Najverjetneje gre za ostanke latenskega kamnitega tlaka. Najdbe, izkopane v humozni plasti okoli kamnov Ostanke tlaka predstavlja tudi v severovzhodnem profilu notranje fronte zidu III, vsebuje kompleks 2, ki ga gre med x = –6 m do –13 m dobro vidna ruševina ( pril. 16; povezovati tudi z latenskim obdobjem. Gabrovec 1994, 118). Iz ruševinskih ostankov latenskega kamnitega tlaka 2.8.1.2 Zunanjost naselbine izhajata kompleksa 7 in 14. Kompleks 7 je bil opredeljen pri x = –6 m, kompleks 14 pa vsebuje najdbe, pobrane Izkopno polje sonde 15 je v večini obseglo pobo- med kamni pri x = –9 m do –10 m. čje izven obzidja. Tu je bil med x = 5 m in –9 m odkrit nekakšen jarek, ki je stratigrafsko lahko starejši od zidu II, vendar pa ostaja povezava z zidom I, ki v sami sondi 2.1.5.2 SONDA 15 ( t. 75: 1–3) ni bil izkopan, nejasna. Jarek je zapolnjevala temnorjava zemljena plast, ki so ji nad skalno osnovo lahko sledili Bržkone so bili v sondi 15 ohranjeni vsi trije hal- vse od zunanje fronte zidu II in do okrog x = –9 m ( pril. štatski zidovi. Med samim izkopavanjem je bil sicer 17; Pingel 1994, 66). V plasti, predvsem na njenem dnu identificiran le zid II, ki pa ni bil odstranjen. Tako lahko kot pri x = –0,30 m do –2,50 m, so bili izkopani tudi na podlagi dognanj v preostalih sondah s severnega dela posamezni pasovi grušča, ki so morda ostanek gradnje stiškega obzidja domnevamo, da je bil znotraj zidu II najstarejšega zidu. najverjetneje ohranjen tudi starejši zid I. Pri pregledu terenske dokumentacije po samem zaključku izkopavanj Najdbe iz temnorjave zemljene plasti vrh skalnate je bilo ugotovljeno, da je bila v sondi 15 ohranjena še osnove, ki je lahko starejša od zidu II in morda pripada notranja fronta zidu III (Pingel 1994, 60 ss, priloga 1). še zidu I, vsebujejo kompleksi 18, 20, 23, 24, 26 in 28–32. Kompleks 18 vsebuje najdbe iz pasu grušča na dnu temnor- jave zemljene plasti pri x = –0,30 m do –1 m. Nadaljujejo 2.1.5.2.1 Notranjost naselbine ga kompleksi 20, 23 in 24, ki so bili opredeljeni med x = –1 m in –3 m, pri čemer izhaja iz najspodnejšega dela plasti Zid II kompleks 24, iz vrhnjega dela pa kompleks 20. Med x = –3 m in –4 m je bil nato opredeljen kompleks 31 ter nad V temnorjavi zemljeni plasti pod humusom, ki njim kompleks 29, ki mu je na vrhu plasti med x = –3 m je zapolnjevala reže med štrlečimi vrhovi živih skal, in –4,20 m sledil še kompleks 28. Iz temnorjave zemljene sta bila med x = 3 m do 5 m izkopana dva, med seboj plasti izhajata tudi kompleks 30 in nad njim kompleks slabo ločljiva sloja kamnitega grušča. Medtem ko je 26, ki sta bila opredeljena med x = –4 m in –8 m. Najdbe bil spodnji sloj grušča odložen ob izgradnji zidu II in iz temnorjave zemljene plasti pri x = –8,50 m pa vsebuje je segal vse do njegove notranje fronte, je bil zgornji kompleks 32. Ker kompleksi 26, 28–29 in 31–32 ne vsebu- grušč že ruševinski in je segal tudi nad sam zid ( pril. jejo opredeljivih in s tem oštevilčenih kosov keramike, jih 17; Pingel 1994, 62 ss). v nadaljevanju ne obravnavam. Tik za notranjo fronto zidu II so bili opredeljeni kompleksi 3–5, ki vsi izhajajo iz grušča v temnorjavi Nasip k zidu II zemljeni plasti. Pri tem so bile najdbe kompleksa 5 izkopane najgloblje, najdbe kompleksa 3 pa so ležale že Nad temnorjavo zemljeno plastjo je bil nov pas v povsem vrhnjem delu grušča. Ker ne vsebuje oprede- grušča, ki je najverjetneje ostanek gradnje zidu II in je na ljivih in s tem oštevilčenih kosov keramike, kompleksa profilu viden pri x = –0,30 m do –1 m in pri x = –3,50 m 5 v nadaljevanju ne obravnavam več, čeprav glede na do –4,70 m. Nad njim je bil do okrog x = –5 m izkopan najdiščne podatke spadajo vanj tudi najdbe z oznako nehomogen zemljen nasip, sestavljen iz spodnje in zgor- planum 3 ( dodatek: ID 6915/pl.3–001). nje sivorjave plasti, med katerima je bila še svetlorjava plast. Ta se je izklinila že okrog x = –2,50 m, tako da 43 LUCIJA GRAHEK Sl. 20: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 15. Poleg kompleksov, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 5, 6, 8, 12, 15, 19, 22, 26, 29, 31–33, 37, 39 in 41–42), je izpuščen še kompleks 1. Ta namreč vsebuje nastratificirane najdbe iz humusa izkopane v notranjem delu sonde 15 med x = 0 in 3,5. spodnje in zgornje sivorjave plasti med x = –2,50 in –5 vezoval z zidom II in III, je iz terenske dokumentacije m ni bilo več moč ločevati ( pril. 17; Pingel 1994, 66 ss). razvidno, da je bila ruševina pravzaprav zelo nehomo- gena ter premešana s humusom. Zatorej združujejo Iz nasipa k zidu II izhajajo kompleksi 9–17, 19, kompleksi 33 do 42 tako najdbe iz dela ruševine k zidu 21, 22, 25 in 27. V sivorjavi zemljeni plasti med x = II kot tudi mlajše. Podobno velja za komplekse 6–8, ki –4,30 m do –6 m je bil opredeljen kompleks 27. Nad so bili opredeljeni v svetlorjavi plasti z ruševinskimi njim so bile pri x = –3 m do –5,50 m izkopane najdbe kamni. V spodnjem delu plasti, tik nad nasipom k kompleksa 25 ter še nekoliko višje najdbe kompleksa zidu II med x = –0,30 m do –2,50 m je bil opredeljen 22. Nad kompleksom 22 je bil nato med x = –1 m in kompleks 8, ki mu proti vrhu plasti med x = –0,30 m do –5 m opredeljen kompleks 21, ki sta mu proti vrhu 2 m sledi kompleks 7. Najdbe iz svetlorjave plasti pod sivorjave zemljene plasti med x = –1 m in –4 m sledila humusom med x = –2,50 m do –8 m vsebuje kompleks še kompleksa 19 in 17. Iz spodnje sivorjave zemljene 6. Ker kompleksi 6, 8, 33, 37, 39, 41 in 42 ne vsebujejo plasti med x = –0,30 m do –3,50 m izhaja kompleks opredeljivih ter tako oštevilčenih kosov keramike, jih 16. Nad njim sta bila opredeljena kompleksa 14 in 15, v nadaljevanju ne obravnavam. pri čemer vsebuje najdbe iz svetlorjave plasti med x = –0,30 m do –2 m kompleks 14, že iz zgornje sivorjave plasti pri x = –2 m do –4 m pa izhaja kompleks 15. Nad 2.1.5.3 SONDA 22 kompleksoma 14 in 15 sta bila pri x = –0,30 m do –3,20 m opredeljena kompleks 13 in še višje kompleks 11. Oba Vzhodno od sonde 15 je bila leta 1974 izkopana vsebujeta predvsem najdbe iz svetlorjave plasti. Najdbe, majhna sonda 22. Z izkopom te sonde nepravilne oblike ki so bile v tem delu izkopane v zgornji sivorjavi plasti, so želeli odkriti potek zunanje fronte zidu med sondama so bile namreč izločene in združene v kompleks 12. Iz 15 in 20, zato je izkopno polje obsegalo le severni, to je zgornje sivorjave plasti izhaja še kompleks 10 ter nad zunanji del obzidja. V sondi sta bila tako odkrita zid I njim kompleks 9, ki sta bila opredeljena pri x = –0,30 ter nad njim zid II (Pingel 1994, 56 ss, prilogi 1 in 5b). m do –3,50 m oziroma x = –3 m. Ker kompleksi 12, 15, 19 in 22 ne vsebujejo oštevilčenih, to je opredeljivih kosov keramike, jih v nadaljevanju ne obravnavam več. Zid I Nad zgornjo sivorjavo plastjo nasipa k zidu II, ki se Na rumeni marmorizirani ilovnati mrtvici, ki je je izklinil ob veliki skali pri x = –5 m do –6 m, je bila vse zapolnjevala reže v skalnati osnovi, sta bili odkriti največ do humusa nato izkopana svetlorjava zemljena plast. V dve vrsti zunanje fronte zidu I. Pripadajoče plasti niso njej so od x = –1 m proti veliki skali vse pogosteje ležali bile odkrite (Pingel 1994, 60 ss, priloga 5b). ruševinski kamni. Za veliko skalo med x = –6 m do okrog x = –10 m je bila tako nad temnorjavo zemljeno plastjo v jarku izkopana intenzivna ruševina. To ruševinsko plast Zid II je bilo moč ločevati v dva sloja, od katerih je spodnjega izkopavalec povezal z ostanki zidu II, zgornjega pa z Kamne zunanje fronte zidu I je prekrival pas gru- ostanki zidu III ( pril. 17; Pingel 1994, 68 ss, sl. 43). šča. Gre za ostanek gradnje zidu II. Ta je bil postavljen Najdbe iz ruševinske plasti za veliko skalo pri x = neposredno nad zidom I in sicer tako, da je bil eden –6 m do konca izkopnega polja pri x = –12 m vsebujejo od kamnov zunanje fronte zidu I ob izgradnji zidu II kompleksi 33 do 41, pri čemer je bil kompleks 41 opre- obdelan in je služili kot baza za stojko. Pas grušča je bil deljen najgloblje, kompleks 33 pa tik pod humusom. Iz odkrit tudi nad skalnato osnovo ali rumeno marmori- vrhnjega dela ruševinske plasti tik pod humusom pri zirano ilovnato mrtvico tik za zunanjo fronto zidu II. x = –8 m izhaja še kompleks 42. Čeprav je izkopavalec Nad njim je vse do humusa ležalo nehomogeno zemljeno pri ruševini ločeval med dvema slojema, ki ju je po- nasutje k zidu II (Pingel 1994, 62 ss, sl. 39, priloga 5b). 44 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 21: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 20. Poleg kompleksa 4, ki sploh ne vsebuje keramike, so izpuščeni še najdbni kompleksi 33, 41, 43, 53, 55–57 in 6a, ker ti ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike. Najdbe iz pasu grušča na pobočju za zunanjo fronto odkrita intenzivna plast kamnitega drobirja, ki je služila zidu II vsebuje kompleks 7. Nad njim so bili nato oprede- za drenažo in hkrati tudi za izravnavo hodne površine. ljeni kompleksi 6–2, ki vsi izhajajo iz zemljenega nasipa. Nad plastjo drobirja je ležala temnorjava zemljena plast Nad kompleksom 2 je bil že v humusni plasti opredeljen ( pril. 18; Pingel 1994, 62 ss, prilogi 1 in 4). kompleks 1, ki pa ne vsebuje keramike, zaradi česar ga Najdbe, ki so bile večinoma pobrane med kamni v nadaljevanju ne obravnavam. Enako so iz obravnave zidu II vsebujejo kompleksi 2, 3, 7, 10, 32, 33, 2a in 3a, pri izpuščeni kompleksi 2, 4 in 7, ker ne vsebujejo oprede- čemer vsebujeta kompleksa 3 in 7 najdbe iz spodnjega ljivih in s tem oštevilčenih kosov keramike. in zgornjega dela zidu v zahodnem delu sonde. Vzho- dno od y = 8 m sta bila nato opredeljena kompleksa 2 in 10 ter vzhodno od y = 9,50 m še kompleksa 32 in 33. 2.1.5.4 SONDA 20 ( t. 76) Kompleksa 2a in 3a vsebujeta najdbe iz spodnjega in zgornjega dela zidu v leta 1974 izkopanem podaljšku Na mestu, kjer danes vodi pot v severni del stiškega sonde. Ker kompleks 33 ne vsebuje opredeljivih kosov gradišča, je bila leta 1973 izkopana sprva 5 m široka keramike, v nadaljevanju ni več obravnavan. sonda 20, ki so leta 1974 razširili še za 1 m proti sondi Z zidom II povezujem še komplekse, ki vsebujejo 21, izkopani vzhodno od nje.20 V sondi so bili odkriti najdbe iz debele plasti drobirja. Iz te plasti v zahodnem ostanki vseh treh halštatskih zidov ( pril. 18; Pingel 1994, delu sonde zajemata najdbe kompleksa 8 in 9, pri čemer 54 ss, prilogi 1 in 4). slednji vsebuje najdbe iz spodnjega dela plasti. Iz vzho- dnega dela sonde, kjer je bila plast drobirja intenzivnejša, izhajajo kompleksi 34–54. Najdbe iz najspodnejšega 2.1.5.4.1 Notranjost naselbine dela plasti vsebujejo kompleksi 40–41 in 52–54. Proti vrhu plasti jim sledijo kompleksi 35 in 37–39, še ne- Zid I koliko višje iz plasti pa izhajata kompleksa 43 in 44. Nad njima so bili opredeljeni kompleksi 34, 36 in 42. Zid I, ki je bil postavljen na skalno osnovo in ru- Vendar pa ti združujejo najdbe iz povsem vrhnjega meno marmorizirano ilovnato mrtvico, je bil nedvomno dela plasti drobirja s tistimi, ki izvirajo že iz temnorjave ugotovljen šele leta 1974 z izkopavanji v podaljšku sonde. zemljene plasti nad drobirjem. Iz plasti drobirja izhajajo Poleg najnižje lege kamnov z zidom I z gotovostjo ni še kompleksi 55–58. Ti vsebujejo najdbe, pobrane pri mogoče povezati nobenih drugih ostankov ( pril. 18; čiščenju južnega profila, pri čemer vsebujeta najdbe iz Pingel 1994, 60 ss, prilogi 1 in 4). spodnjega dela plasti drobirja kompleksa 55 in 58, iz zgornjega pa kompleksa 56 in 57. Kompleks 59 vsebuje Z zidom I lahko najverjetneje povežemo le kom- najdbe iz temnorjave zemljene plasti tik nad drobirjem. pleks 5a. Ta vsebuje najdbe, pobrane med kamni naj- Opredeljen je bil nad kompleksom 60, ki vsebuje najdbe starejšega zidu iz leta 1974 izkopanega podaljška sonde. iz plasti drobirja v vzhodnem profilu. Iz plasti drobirja v leta 1974 izkopanem podaljšku sonde vsebujeta najdbe kompleksa 7a in 4a. V temnorjavi zemljeni plasti tik nad Zid II drobirjem je bil opredeljen še kompleks 6a. Ker komple- ksi 41, 43, 53, 55–57 in 6a ne vsebujejo opredeljivih ter Nad kamni zunanje fronte zidu I je ležal pas grušča. s tem oštevilčenih kosov keramike, jih v nadaljevanju Gre za ostanek gradnje zidu II, katerega zunanja fronta je ne obravnavam več. vključevala tudi kamne zidu I, notranja pa je bila poma- knjena približno 1 m bolj v notranjost od notranje fronte starejšega zidu. Tik za zidom je bila v notranjem delu Zid III in latenske plasti sonde nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico 20 Najdbne komplekse iz te razširitve smo zaradi lažjega Nad plastjo drobirja je bila med y = 4,50 m in 8,50 ločevanja preimenovali v komplekse 1a–7a. m odkrita strnjena vrsta kamnov notranje fronte zidu 45 LUCIJA GRAHEK Sl. 22: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz zunanjega dela sonde 20. Poleg kompleksov iz zunanjega dela sonde 20, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 15, 17, 22–23, 27, 29–31, 48 in 50–51), je iz nadaljnje obravnave izpuščen še kompleks 24, ki naj bi vseboval najdbe, pobrane v žganini. Ker pod njegovo oznako ni shranjenih nobenih najdb, so bile te najverjetneje pridružene enemu izmed preostalih kompleksov, ki izhajajo iz žganinske plasti k zidu II pri x = –3 do –5, y = 5,50 do 7,50. III. Nad njimi je bila nato vse do humusa izkopana kompleks 19. Nad slednjim je bil opredeljen kompleks svetlorjava zemljena plast, v kateri so se pojavljali tudi 28, ki združuje najdbe iz plasti drobirja z najdbami iz že latenski ostanki ( pril. 18; Pingel 1994, 68 ss, prilogi žganine nad drobirjem. Iz žganine izhajajo še kompleksi 1 in 4). 18, 21, 23, 25–27 in 45–47. Pri tem so bile najdbe kom- pleksov 45–47 pobrane v najspodnejšem delu žganine, v Najdbe, izkopane nad ostanki zidu II, to je ob skro- povsem vrhnjem delu žganine pa je bil opredeljen kom- mnih ostankih zidu III, vsebujejo kompleksi 1 in 4–6. pleks 18. Kompleksi 12–17, 20, 22, 31 in 49–51 vsebujejo Pri tem kompleks 4 sploh ne vsebuje keramike, preostali najdbe, izkopane v nehomogenem zemljenem nasipu k kompleksi pa združujejo najdbe, pobrane okoli notranje zidu II. Najdbe iz najspodnjejšega dela nasipa vsebuje fronte zidu III, s posameznimi latenskimi ostanki tik kompleks 51. Proti vrhu nasipa so bili nato opredeljeni pod humusom. kompleksi 50, 22 in 20, ki jim je sledil še kompleks 17. Od kompleksa 17 nekoliko višje so bile pobrane najdbe kompleksov 16, 49 in 15–13. Iz povsem vrhnjega dela 2.1.5.4.2 Zunanjost naselbine nasipa izhajata še kompleksa 31 in 12. Najdbe iz ze- mljenega nasipa v podaljšku sonde iz leta 1974 vsebuje Na pobočju tik za zunanjo fronto zidu I je bil kompleks 1a. Ker kompleksi 15, 17, 22–23, 27, 29, 31 in nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico, ki je 50–51 ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike, jih v prekrivala skalnato osnovo, izkopan pas drobirja. Kot nadaljevanju ne obravnavam. je razvidno iz vzhodnega profila, lahko ta predstavlja še ostanek izgradnje zidu I ( pril. 18; Pingel 1994, 60 ss, Na pobočju izven obzidja ne moremo nobenih prilogi 1 in 4). plasti povezovati neposredno z zidom III. Na njegov obstoj morda kaže sloj grušča, ki je bil odkrit nad zgornjo Iz najspodnjšega pasu drobirja tik za zunanjo temnorjavo plastjo zemljenega nasipa k zidu II v vzho- fronto zidu I izhaja kompleks 48, ki pa ne vsebuje dnem delu sonde. Sloj grušča je tako kot sam nasip vse do opredeljivih kosov keramike, zato v nadaljevanju ne bo humusa prekrivala svetlorjava zemljena plast, v kateri so obravnavan. se pojavljali posamezni ruševinski kamni in tudi skromni latenski ostanki ( pril. 18; Pingel 1994, 70 ss, priloga 4). Tako z zidom III kot tudi že z latenskim obdobjem Nasip k zidu II povezujem kompleksa 11 in 30, ki vsebujeta najdbe iz svetlorjave zemljene plasti oziroma od zidu II strati- Z izgradnjo zidu II povezan sloj drobirja je bil iz- grafsko mlajše plasti pod humusom. Ker kompleks 30 kopan tudi na zunanjem pobočju. Tega je nato prekrilo ne vsebuje opredeljivih ter s tem oštevilčenih kosov nehomogeno zemljeno nasutje. Iz spodnje sivorjave keramike, ga v nadaljevanju ne bom več obravnavala. zemljene plasti, ki ji sledi svetlorjava ter nato še temnor- java zemljena plast, se je sestavljen nasip k zidu II pri y = 5,50 m do 7,50 m izklinil že nekje pri x = –3 m. Tu je 2.1.5.5 SONDA 21 ( t. 75: 4–11) bila nad plastjo drobirja odkrita intenzivna žganina, ki tudi še lahko sodi k zidu II ( pril. 18; Pingel 1994, 62 ss, Po izkopu vzhodne razširitve sonde 20 se je ta prilogi 1 in 4). neposredno nadaljevala v leta 1974 izkopani sondi 21, kjer je bil odkrit zid II. Glede na situacijo v sondi 20 je Poleg kompleksov 12–17, 19–20, 22, 29, 31, 49–51 upravičena domneva, da je bil znotraj zidu II, ohranjen in 1a lahko najverjetneje z zidom II povezujemo tudi tudi starejši zid I. Ker zid II z izkopavanji v sondi ni bil komplekse 18, 21, 23, 25–28 in 45–47, ki vsi izhajajo iz raziskan do temeljev, ostanki zidu I niso bili ugotovljeni zunanjega dela sonde 20. Iz sloja drobirja v zahodnem (Pingel 1994, 56 ss, priloga 1). delu sonde izhaja kompleks 29, iz vzhodnega dela pa 46 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 23: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 21. Poleg kompleksa 3, ki ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, sta izpuščena še kompleksa 1 in 2, katerih najdbe so danes založene. Vsi izpuščeni kompleksi izhajajo iz zunanjega dela sonde 21. 2.1.5.5.1 Notranjost naselbine V svetlorjavi zemljeni plasti nad nasipom vse do humusa so bili opredeljeni kompleksi 1–3, od katerih so Zid II shranjene le najdbe kompleksa 3. Ker med njimi ni opre- deljivih kosov keramike, jih v nadaljevanju ne obravnavam. Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico, ki je prekrivala skalnato osnovo, je bil postavljen zid II. Tik za notranjo fronto zidu je bila nad ilovnato mrtvico 2.2 SONDE V NOTRANJOSTI NASELJA kot v sondi 20 izkopana plast grušča. Tega je deloma prekrivala temnorjava zemljena plast, nad katero je bila 2.2.1 SONDE NA PREČNEM NASIPU vse do humusa izkopana še svetlorjava zemljena plast. V (9, 18 IN 19) tej plasti so se pojavljali tudi že skromni latenski ostanki (Pingel 1994, 62 ss, priloga 6). Na prečnem nasipu, ki deli stiško gradišče na zgor- nji in spodnji del, so bile izkopane sond 9, 18 in 19. V Z zidom II povezujem komplekse 12–18, 20 in 21, njih so bili odkriti ostanki dveh zidov (zid 1 in 2), ki ju ki vsi izhajajo iz plasti grušča. Tako vsebuje najdbe iz stratigrafsko ne moremo povezati z zidovi zunanjega povsem vrhnjega dela plasti grušča kompleks 12, najdbe obzidja. Gre za latenska zidova, pod katerima so bile kompleksa 18 pa so bile izkopane že tik nad mrtvico. Pri odkrite tudi halštatske kulturne plasti. Pri slednjih je čiščenju južnega profila so bile med gruščem pobrane bilo ugotovljeno, da gre za ostanke posameznih bivalnih najdbe kompleksa 20, medtem ko so bile najdbe, opre- objektov (Teržan 1994, 120 ss, priloge 27–30). deljene kot kompleks 21, pobrane pri čiščenju te plasti Sonde s prečnega nasipa bomo obravnavali kot v vzhodnem profilu. si sledijo od zahoda proti vzhodu, to je od sonde 18 in Nad plastjo grušča so bili vse do humusa opredelje- 19 do sonde 9. Oris stratigrafije in analiza kompleksov ni še kompleksi 7–11 ter v južnem profilu kompleks 19. bosta strukturirana tako, da bomo po posameznih Ker ti še lahko vsebujejo najdbe iz temnorjave zemlje- objektih (npr. hiša 1–4) najprej obravnavali halštatske ne plasti nad gruščem, v večjem delu pa izhajajo že iz ostaline. Temu bo sledila še obravnava latenskih zidov svetlorjave zemljene plasti pod humusom jih, moramo (zid 1 in 2) ter njima pripadajočih kulturnih plasti. Te najverjetneje povezovati tako z zidom II kot tudi z zidom bomo pri analizi kompleksov poimenovali npr. plast III in ostanki latenske poselitve. a, b in c, pri čemer bo plast a stratigrafsko najstarejša, plast c pa najmlajša. 2.1.5.5.2 Zunanjost naselbine 2.2.1.1 SONDA 18 ( T. 77–80) Nasip k zidu II V leta 1972 izkopani sondi 18 sta bila poleg laten- Na pobočju za zunanjo fronto zidu II je bil nad skih zidov s pripadajočimi kulturnimi plastmi odkrita rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico izkopan ne- tudi dva halštatska objekta – hiši (Teržan 1994, 120 ss, strnjen pas grušča. Tega je tako kot v sondi 20 prekrivalo prilogi 27 in 28). nehomogeno zemljeno nasutje k zidu II, ki ga je vse do humusa prekrivala še svetlorjava zemljena plast s posameznimi ruševinskimi kamni (Pingel 1994, 66 ss). Hiša 1 Iz zemljenega nasipa k zidu II izhajajo kompleksi Med x = 1,60 in –4 m je bila odkrita ploščad hiše 4–6. Pri tem lahko kompleks 6 vsebuje najdbe, ki so bile 1. Ta je stala na dveh, s stopnico ločenih, v rumeno pobrane še v pasu grušča nad mrtvico; kompleks 4 pa vse- marmorizirano ilovnato mrtvico vsekanih terasah. buje najdbe iz vrhnje temnorjave zemljene plasti nasipa. Ob robu vrhnje terase so med x = 0 m in 1,80 m ležali 47 LUCIJA GRAHEK Sl. 24: Korelacijska tabela odkritih plasti in kompleksov iz sonde 18. Poleg kompleksa 1, ki vsebuje nestratificirane in tako neopredeljive najdbe iz humusa, je izpuščen še kompleks 28. Ta vsebuje najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki v večini izhajajo iz latenskih plasti in zahtevajo individualno obravnavo. veliki, najverjetneje temeljni kamni zahodne stene Iz kulturne plasti hiše 2 izhajajo kompleksi 25–27, hiše. Ob njih so v notranjosti objekta ležali zogleneli ki so bili vsi opredeljeni med x = –7 m in –10 m. Najdbe ostanki lesene konstrukcije. K hišni konstrukciji sodita iz najspodnejšega dela plasti tako vsebuje kompleks tudi stojki pri x = –1,30 m, y = 0,60 m in pri x = –0,10 27. Nad njim je bil opredeljen kompleks 25, najdbe iz m, y = 3,30 m. Stojki je prekrivala črnosiva kulturna vrhnjega dela plasti pa vsebuje kompleks 26. plast hiše, s številnimi kosi ometa, drobci oglja ter drugimi najdbami. Kulturna plast hiše 1 je bila dobro vidna v obeh vzdolžnih profilih sonde, pri čemer je v Latenske plasti: zid 1 severovzhodnem profilu segala vse do x = –5,20 m. Kulturna plast je od konca hišne ploščadi pri x = –4 Ruševinske ostanke hiše 2 in deloma tudi hiše 1 je m deloma segala tudi še nad plast rumene ilovice, ki prekrivala sivorjava zemljena plast. Gre za izravnalno najdb ni vsebovala ( pril. 19; Teržan 1994, 120, sl. 116 naselbinsko plast, ki je hkrati tudi latenskodobna hodna in 117, priloga 28). površina. Med x = 8 m in 4 m je bila odkrita tik nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico. Nad ruševin- Najdbe iz kulturne plasti hiše 1 vsebujejo kompleksi skimi ostanki hiše 1 okoli x = 0 m je neizrazito prešla v 9, 11, 13 in 21–24. Pri tem vsebuje najdbe iz najspodnej- nekoliko svetlejšo rumenkastorjavo zemljeno plast, ki šega dela plasti med x = 0 m in –3 m kompleks 23. Nad jo je v tem predelu tudi prekrivala. Rumenkastorjava njim je bil pri x = 0 m do –3,50 m opredeljen kompleks zemljena plast, ki je povsod ni bilo moč dobro ločevati 22, ki mu je proti vrhu plasti sledil še med x = –2 m in od sivorjave zemljene plasti, ležeče nad njo, je bila v –5,50 m opredeljen kompleks 21. Iz najdbnega kom- jugozahodnem profilu vidna že od x = 2 m do –2 m, v pleksa 21 so bile izvzete in opredeljene kot kompleks severovzhodnem pa je segala od x = 5 m do 2,50 m ter 24 najdbe, pobrane nad plastjo rumene ilovice pri x = od x = 1,60 m do –1 m. Nad njo je bil pri x = –0,20 m –4,20 m. Kompleksi 9, 11 in 13 izhajajo iz ostalin hiše do –1,60 m postavljen slabše ohranjen zid 1. Na pobočju 1 na zgornji terasi med x = 0 m in 1,60 m. Tako je bil za zidom je ležala tanka temnorjava kulturna plast, ki je v spodnjem delu kulturne plasti hiše med x = 0 m in prekrivala tako rumenorjavo kot tudi sivorjavo zemljeno 1 m opredeljen kompleks 13. Nekoliko višje so bile pri plast in je v jugozahodnem profilu segala vse do x = –4 x = 0 m do 1,50 m pobrane najdbe kompleksa 11. Iz m. Temnorjava zemljena plast se je posula tudi dalje profila na y = 3,65 m pa izhaja najdba opredeljena kot po pobočju in je tako med x = –4 m in –8 m vsebovala kompleks 9. že ruševinske kamne zidu 1 ( pril. 19; Teržan 1994, 120, priloga 28). Hiša 2 Z zidom 1 in njemu pripadajočimi plastmi pove- zujem komplekse 5, 8, 10, 12 in 16–20. Med x = 0 m in Plast rumene ilovice pod kulturno plastjo hiše 1 je –2,50 m opredeljen kompleks 20 tako vsebuje najdbe iz v severovzhodnem profilu segala vse do okoli x = –7 m. rumenorjave plasti, to je plasti a na katero je bil zid 1 Pri x = –7,20 m je bila nato v rumeno marmorizirano postavljen. Iz rumenorjave plasti pri x = 2,50 m najver- ilovnato mrtvico vsekana terasa hiše 2. Teraso je pre- jetneje izhaja tudi kompleks 18. krivala debela črnosiva kulturna plast, ki je segala vse Iz sivorjave zemljene plasti ali plasti b izhajajo do konca izkopa sonde pri x = –10 m.21 V njej se je do kompleksi 5, 12, 10, 16–17 ter deloma tudi kompleks 4. okrog x = –7,60 m pojavljalo številno drobno kamenje, Kompleks 5 vsebuje najdbe iz spodnjega dela te plasti ki je očitno služilo za drenažo severne stene hiše (Teržan med x = 8 m in 4 m. Med x = 4 m in 2 m se nadaljuje s 1994, 120, priloga 28). kompleksom 12, nad katerim je bil pri x = 4 m do 0 m opredeljen kompleks 10. Temu že v vrhnjem delu plasti 21 Ker se stratigrafija v zadnjih dveh metrih ni spreme- nila sta jugozahodni in severovzhodni profil objavljena le do med x = 4 m in 0 m sledi še kompleks 8. Iz sivorjave x = –8 m ( pril. 19; Teržan 1994, prilogi 27 in 28). zemljene plasti med x = 0 m in –1,80 m izhaja kom- 48 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV pleks 16, ki se deloma ujema z med x = –1 m in –4 m Hiša 2 opredeljenim kompleksom 17. Deloma izhaja iz plasti b še kompleks 4. Ta je bil opredeljen nad kompleksom 5 Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico je v med x = 8 m in 4 m. Ker združuje najdbe iz vrhnjega jugozahodnem profilu med x = –1 m in –4 m dobro vidna dela sivorjave plasti s tistimi, ki so že ležale v svetlorjavi siva kulturna plast hiše 2. Zunanjo, to je vzhodno steno zemljeni plasti pod humusom, ga povezujem tako z te poševno v pobočje vsekane hiše predstavljajo veliki zidom 1 kot tudi z zidom 2. temeljni kamni, ki so ležali med x = –1,50 m in –4,70 m. Iz temnorjave zemljene plasti na pobočju za zidom Zahodna oziroma notranja stena, ki ni imela kamnitega 1 ali plasti c izhaja kompleks 19 in delno še kompleks 15. temelja, je bila dokumentirana med x = –1 m in –1,50 m. Kompleks 19 vsebuje najdbe, izkopane med x = –4 m in Celotna ruševina hiše 2 je bila prekrita z debelim slojem –8 m. Ker pa vsebuje med x = 0 m in –8 m opredeljen izravnalne rumene ilovice, ki je v jugozahodnem profilu kompleks 15 tudi že najdbe iz svetlorjave plasti pod hu- segala vse od x = –0,30 m do konca izkopnega polja sonde musom, ga povezujem tako z zidom 1 kot tudi z zidom 2. pri x = –8 m ( pril. 20; Teržan 1994, 126, sl. 119). Najdbe iz kulturne plasti hiše 2 vsebuje med x = Latenske plasti: zid 2 –1,40 m in –4 m opredeljen kompleks 41. S hišo 2 povezujem tudi kompleks 40. Ta vsebuje Ruševino zidu 1 je vse do humusa prekrivala najdbe, ki so ležale tik nad ruševino hiše, že v plasti svetlorjava zemljena plast, v kateri je bil pri x = 2 m do izravnalne rumene ilovice med x = 0 m in –8 m. 3,60 m odkrit zid 2. Ta je bil postavljen vrh sivorjave izravnalne plasti ( pril. 19; Teržan 1994, 120, priloga 28). Hiša 3 Iz svetlorjave zemljene plasti pod humusom, ki jo povezujem z zidom 2 izhajajo kompleksi 2–3, 6–7 in Med x = –0,60 m in 2,20 m je bila v mrtvico vko- 14. Pri x = 8 m do 4 m sta bila opredeljena kompleksa pana hiša 3, ki je bila v tlorisu polkrožne oblike in se je 3 in 2, slednji vsebuje najdbe iz povsem vrhnjega dela na jugozahodni strani nadaljevala izven izkopnega polja plasti. Iz tega dela plasti med x = 4 m in 0 m izhaja tudi sonde. Na dnu hišne jame je bilo izkopanih več slojev kompleks 6, ki je bil opredeljen nad kompleksom 7. žganine, med seboj ločenih z lečami rumene ilovice. Nad Najdbe iz svetlorjave zemljene plasti med x = 0 m in žganino je bila odkrita še do 0,40 m debela temnosiva –8 m vsebuje kompleks 14. kulturna plast, ki jo je prekrivala rdečerjava zemljena plast. Gre za izravnalno plast ruševin, ki je segala naj- manj do x = –1 m, pa tudi čez domnevno temeljni kamen 2.2.1.2 SONDA 19 ( T. 81–87) hiše, ki je ležal v jugozahodnem profilu pri x = 2,40 m ( pril. 20; Teržan 1994, 126). Na robu kraške kotanje v osrednjem delu prečnega nasipa je bila leta 1972 izkopana sonda 19. V njej so S hišo 3 povezujem komplekse 17 in 27–32. Kom- bili odkriti ostanki štirih halštatskih objektov – hiš in pleks 32 izhaja iz slojev žganine na dnu hišne jame. V latenska zidova ( pril. 20; Teržan 1994, 124 ss). kulturni plast nad njimi je bil opredeljen kompleks 30, ki mu je proti vrhu plasti sledil še kompleks 29. Najdbe iz rdečerjave ruševinske plasti vsebujejo kompleksi 17, Hiša 1 27–28 in 31. V spodnjem delu plasti je bil med x = –1,50 m in 2 m opredeljen kompleks 17, ki se deloma ujema Hiša 1 v objavljenem jugozahodnem profilu ni z med x = 1,10 m do 3,40 m opredeljenim kompleksom vidna. Nahajala se je nad nekoliko zravnano rumeno 28. V vrhnjem delu ruševinske plasti sta bila nato opre- marmorizirano ilovnato mrtvico med x = –5,20 m in deljena še kompleks 27 med x = 3,40 m do 1,10 m in –8 m in se je nadaljevala severovzhodno izven izko- med x = 1 m in –0,50 m kompleks 31. pnega polja sonde. V jugozahodnem delu hodne hišne površine je segala do okoli x = –4 m sivorjava kulturna plast, polna kosov hišnega ometa, pomešanega z drobci Hiša 4 žganine ( pril. 20; Teržan 1994, 124 ss). Nad rumeno marmorizirano ilovnato mrtvico med Iz hiše 1 izhajata kompleksa 38 in 39. V spodnjem približno x = 3 m in 8 m je bil odkrit pas drobnega kame- delu kulturne plasti je bil med x = –4 m in –8 m oprede- nja. Gre za tlak hiše 4, ki je bil viden tudi v jugozahodnem ljen kompleks 39, v zgornjem pa kompleks 38. profilu. Pri x = 3 m je bil tlak omejen z velikimi, prečno položenimi temeljnimi kamni vzhodne stene hiše. Ob njih je do okrog x = 5 m ležal sloj žganine s kosi hišnega 49 LUCIJA GRAHEK Sl. 25: Korelacijska tabela odkritih plasti in kompleksov iz sonde 19. Ker vsebuje najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki zahtevajo individualno obravnavo, je izpuščen kompleks 42. Pravtako sta izpu- ščena kompleksa 1 in 22, ki ne vsebujeta oštevilčenih kosov keramike. Kompleks 1 sicer vsebuje nestratificirane najdbe iz humusa. ometa, ki ga je tako kot sam kamniti tlak nato prekrivala zemljene plasti, na kateri je bil zid zgrajen. Med x = 8 m še rdečerjava ruševinska plast. Ta je bila izkopana vse od in 5,60 m so bili opredeljeni kompleksi 5–7, kompleks 7 severnega roba izkopnega polja sonde pri x = 8 m, pri vsebuje najdbe iz spodnjega dela plasti, kompleks 5 pa iz čemer so ji neprekinjeno sledili vse do ostalin hiše 3 okrog vrhnjega. Najdbe iz najspodnejšega dela sivorjave plasti x = 2,50 m ( pril. 20; Teržan 1994, 126, sl. 121 in 123). med x = 5,50 m in 3,40 m vsebuje kompleks 33. Nad njim je bili v vrhnjem delu plasti opredeljen kompleks 23. Pri Iz ostalin hiše 4 izhajajo kompleksi 8–12 in 18–20. x = 3,40 m do 1,10 m so bili od dna proti vrhu plasti nato V povsem spodnjem delu kamnitega tlaka pri x = 8 m do opredeljeni kompleksi 26–24, ki se deloma ujemajo z 5,60 m so bile pobrane najdbe iz kompleksa 9. Nad njim med x = 4 in 0 m opredeljenim kompleksom 15. Med x je bil opredeljen kompleks 10, ki vsebuje najdbe, pobrane = 1 m do –2 m, to je v tistem delu sivorjave plasti, kjer med kamni tlaka kot tudi že najdbe iz vrhnje rdečerjave je bil zgrajen sam zid, je bil opredeljen kompleks 16. ruševinske plasti. Iz vrhnjega dela te plasti med x = 8 Najdbe iz sivorjave plasti na pobočju med x = –2 m in m in 5,60 m izhaja kompleks 8. Deloma vsebuje najdbe –4 m vsebuje še kompleks 37, ki se ujema z med x = –3 iz rdečerjave ruševinske plasti še kompleks 12. Ta je bil m in –4 m opredeljenim kompleksom 36. opredeljen med x = 5,50 m in 3,40 m in poleg omenje- nih najdb vsebuje predvsem tiste iz sloja žganine nad kamnitim tlakom. Nad kompleksom 12 je bil v rdečerjavi Latenske plasti: zid 2 ruševinski plasti med x = 5,50 m in 4,60 m opredeljen še kompleks 11. Najdbe iz rdečerjave ruševinske plasti Vrh sivorjave zemljene plasti, na kateri je pri x = 0,80 med x = 3,40 m in 2 m vsebujejo kompleksi 18–20, pri m do –2 m ležal zid 1, je bila pri x = 3,80 m postavljena tudi čemer vsebuje kompleks 20 najdbe iz najspodnejšega, južna fronta zidu 2. Ta je bil očitno kasneje popravljan, kompleks 18 pa iz vrhnjega dela plasti. saj so pri x = 5,50 m odkriti kamni severne fronte zidu ležali že na nivoju naslednje, to je temnorjave zemljene plasti. Temnorjava zemljena plast je bila tako izkopana Latenske plasti: zid 1 vse od skrajnega roba izkopnega polja sonde pri x = 8 m do okoli x = 4 m ter nato med obema zidovoma pri x = Nad rdečerjavo ruševinsko plastjo vrh ostalin hiše 4 3,80 m do 0,80 m. Med zidovoma je bil na njeni površini in 3 je ležala sivorjava zemljena plast. Plast je segala vse odkrit kamniti vogal latenske hiše, ki se je nadaljevala do okrog x = 0,80 m, kjer je na njej ležala severna fronta proti vzhodu in tako v večjem delu ostala neraziskana v sondi 19 dobro ohranjenega zidu 1. Sivorjava zemljena izven sonde. Nad ostanki latenske hiše, ki jih je deloma plast je bila v jugozahodnem profilu vidna še med x = že prekrivala ruševina zidu 2, je bila nato vse do humusa –1,50 m in –2,50 m. Na njej je pri x = –2 m stala navzven izkopana svetlorjava zemljena plast. Ta je ležala pod hu- nagnjena južna fronta zidu 1 ( pril. 20; Teržan 1994, 126). musom tudi med x = 5,50 m do 8 m ali severno od zidu 2 ter na pobočju med x = –2,50 m do –8 m, kjer so v njej Z zidom 1 povezujem komplekse 5–7, 15–16, ležali številni ruševinski kamni zidu 1 ( pril. 20; Teržan 23–26, 33 in 36–37, ki vsi vsebujejo najdbe iz sivorjave 1994, 126 ss, sl. 124). 50 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV Sl. 26: Korelacijska tabela odkritih plasti in kompleksov iz sonde 9. Poleg kompleksa 20, ki ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, sta iz nadaljnje obravnave izpuščena še kompleksa 11 in 24. Kompleks 11 vsebuje del nestratificiranih najdb iz humusa (glej tudi podnapis sl. 27), kot kompleks 24 pa je v Narodnem muzeju shranjen obdelan kamen, za katerega ne poznamo točnejših najdiščnih podatkov. Z zidom 2 je neposredno povezan kompleks 22, ki južna fronta zidu. Za njo je že tik nad mrtvico ležala vsebuje najdbe, pobrane med kamni samega zidu, ven- temnorjava zemljena plast, v kateri so bile vse do konca dar pa med njimi ni opredeljivih in s tem oštevilčenih izkopa pri x = –16 m odkrite ruševine zidu 1 ( pril. 21; kosov keramike. Teržan 1994, 130, priloga 30). Najdbe iz temnorjave zemljene plasti, to je plasti a, vsebujejo kompleksi 4, 14 in 21. Pri tem so bile najdbe, Najdbe iz rumenorjave zemljene plasti oziroma pla- izkopane med x = 8 m in 5,50 m, združene v kompleks sti a, na katero je bil postavljen zid 1, vsebujejo kompleksi 4, tiste, ki so bile izkopane med x = 5,50 m in 0 m, pa v 14, 15 in 17–20. Kompleks 14 vsebuje najdbe, izkopane kompleks 14. Kompleks 14 se tako ujema s kompleksom med x = 1,60 m in 0 m. Pri x = 0 m do –3 m so bili opre- 21, opredeljenim pri x = 3,40 m do 1,10 m. deljeni kompleksi 15, 17 in 18, najdbe iz najspodnejšega Iz svetlorjave zemljene plasti pod humusom, to je dela plasti vsebuje kompleks 18, tiste iz vrhnjega pa plasti b, izhajajo kompleksi 2–3, 13 in 34–35. Najdbe iz kompleks 15. Najdbe, pobrane tik nad mrtvico pri x = spodnjega dela te plasti med x = 8 m in 5,50 m vsebuje –2 m, vsebujeta še kompleksa 19 in 20. Ker kompleks kompleks 3. Nad njim je bil že v vrhnjem delu plasti 20 ne vsebuje opredeljivih in s tem oštevilčenih kosov opredeljen kompleks 2, ki vsebuje tudi najdbe, izkopane keramike, v nadaljevanju ne bo več obravnavan. v svetlorjavi plasti tik pod humusom pri x = 3 m do 1 m. Med kamni zidu 1 pri x = –2 m do –5 m so bile Preostale najdbe iz svetlorjave zemljene plasti v tem delu pobrane najdbe kompleksa 16, ki ga tako kot komplekse sonde vsebuje kompleks 13, ki je bil sicer opredeljen vse 1–4 in 22–23 povezujem s temnorjavo zemljeno plastjo od x = 5,50 m do 0 m. Tudi kompleks 2 vsebuje najdbe ali plastjo b, izkopano na pobočju, zapolnjeno z ruše- iz svetlorjave plasti skupaj z ruševinami zidu 1 pri x = vinami zidu. Tik nad mrtvico so bile v omenjeni plasti –1 m do –8 m. V tem delu se kompleks 2 deloma ujema pri x = –4 m pobrane najdbe kompleksa 22 ter najdbe s kompleksoma 34 in 35. Oba namreč vsebujeta najdbe, kompleksa 23 med x = –4 m do –8 m. Nad njima so pobrane med ruševinskimi kamni zidu 1 v svetlorjavi bili pri x = –4 m do –16 m opredeljeni kompleksi 1–4, plasti, pri čemer je bil kompleks 34 opredeljen pri x = pri čemer vsebuje najdbe iz najspodnejšega dela plasti 0 m do –4 m, kompleks 35 pa pri x = –3 m do –4 m. kompleks 4, tiste ki so bile izkopane že tik pod humusom pa kompleks 1. 2.2.1.3 SONDA 9 ( T. 88–89) Latenske plasti: zid 2 Že leta 1969 je bila v severovzhodnem delu preč- nega nasipa izkopana sonda 9. V njej so bile odkrite le Od severne fronte zidu 1 pri x = –2 m do x = 1 m latenske plasti ter ruševine obeh latenskih zidov ( pril. je bila nad rumenorjavo plastjo izkopana temnorjava 21; Teržan 1994, 130). zemljena plast, ki je nato vse do konca izkopa pri x = 8 m ležala tik nad mrtvico ( pril. 14). Na dnu plasti so bile odkrite štiri lise jam za stojke, ki so vsebovale le malo Latenske plasti: zid 1 najdb in so jih poimenovali jama 1–4. Pri x = –0,70 m, y = 1,5 m je ležala t. im jama 1, pri x = 4 m, y = 1,90 m Na vrhu pobočja med x = –2 m in –5 m je bil jama 2, pri x = 6,60 m, y = 2,60 m jama 3 in pri x = 7,5 m, odkrit že povsem razrušen zid 1. Medtem ko je zid v y = 1,3 m jama 4, od teh sta bili v prvi objavi omenjeni jugozahodnem delu sonde slonel na skalni osnovi, je iz le jama 2 in 3 (Teržan 1994, 130). lege kamnov severne fronte v severovzhodnem profilu Vrh temnorjave zemljene plasti so se med x = razvidno, da je bil zid 1 postavljen nad rumenorjavo –1,30 m in 0,70 m nahajali kamni slabo ohranjenega zidu zemljeno plastjo. Ta je bila izkopana vrh rumene mar- 2. Kamni zidu 2 so bili nato odkriti tudi v svetlorjavi ze- morizirane ilovnate mrtvice med x = 1 m in –3,50 m. mljeni plasti, ki je prekrivala temnorjavo plast in je segala Pri x = –5 m je bila odkrita močno po pobočju nagnjena vse do humusa ( pril. 21; Teržan 1994, 130, priloga 30). 51 LUCIJA GRAHEK Sl. 27: Korelacijska odkritih plasti in kompleksov iz sonde 11. Poleg kompleksa 20, ki ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, sta iz nadaljnje obravnave izpuščena še kompleksa 1 in 25. Kompleks 25 namreč vsebuje najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, za katere ne poznamo natančnejših najdiščnih podatkov, kompleks 1 pa izhaja iz humusa. Kot je razvidno iz najdiščnih podatkov, shranjenih ob sami keramiki, je bil skupku 1 očitno pridružen vsaj del najdb iz v sondi 9 izkopane humusne plasti. Ker so bile sonde označene z rimskimi številkami je do te napake verjetno prišlo že pri opredeljevanju kompleksov. Sonda 11 namreč po pobočju ni segala do x = –12 ali celo do x = –15, pač pa je bila do x = –16 izkopana sonda 9. Poleg kompleksov, ki vsebujejo najdbe iz temnorjave 7, izkopane pri x = –2 m do 1,50 m, ob kateri je pri x = zemljene plasti, na kateri je stal zid 2, povezujem s plastjo 1 m do 2,20 m ležala jama 6, so bile dokumentirane še a tudi kompleks 10. Kompleks 10 sicer vsebuje najdbe iz t. i. jama 5 pri x = –3,50 m, jama 4 pri x = –2 m, jama 3 štirih jam za stojke, izkopanih na dnu temno rjave plasti, iz pri x = –4 m ter jama 2 pri x = –3,40 m, ki je bila dobro katere nato izhajajo kompleksi 8, 7, 12 in 13. Kompleks 13 vidna tudi na objavljenem severnem profilu. V vseh vsebuje najdbe, pobrane na dnu plasti pri x = –1 m. Nad jamah je bila izkopana temnorjava zemljena plast. Naj- njim je bil med x = –2 m do 0 m opredeljen kompleks 12, verjetneje gre za ostanke iste halštatske plasti, ki je bila medtem ko kompleks 7 vsebuje najdbe, izkopane med x z latensko poselitvijo splanirana in se je tako ohranila = 0 m do 4 m, med x = 4 m do 8 m. le v poglobljenih delih sterilne osnove ( pril. 22; Dular Iz svetlorjave plasti pod humusom, to je plasti b 1994, 138). Na halštatsko plast kaže tudi t. im jama 1, ki izhajajo kompleksi 5, 6 in 9. Kompleks 5 vsebuje najdbe, predstavlja vrhnji del kasnejših jam 3–5. izkopane med x = 8 m do 4 m, med x = 4 m in 0 m so bile nato izkopane najdbe kompleksa 6 ter med x = 0 m S skromnimi ostanki halštatske poselitve pove- in –2 m še najdbe kompleksa 9. zujem komplekse 19–24. Pri tem vsebuje najdbe iz t. i. jame 2 kompleks 19, iz jame 3 kompleks 20, iz jame 4 kompleks 21, iz jame 5 kompleks 22, iz jame 6 kompleks 2.2.2 SONDA 23 in iz jame 7 kompleks 24. Ker kompleks 20 ne vsebuje NA SEVEROZAHODNI TERASI (11) opredeljivih, to je oštevilčenih kosov keramike, ga v nadaljevanju ne obravnavam več. 2.2.2.1. SONDA 11 ( T. 90–95) Latenske plasti: plast a Čez rob platoja v severozahodnem delu stiškega gradišča je bila leta 1969 izkopana sonda 11. V sondi so Med x = –1,80 m in 1,60 m je bila nad halštatskimi bili odkriti ostanki latenskega zidu in pripadajoče plasti, ostanki oziroma tik nad mrtvico izkopana s kamnitim pod katerima so bili izkopani tudi skromni ostanki hal- drobirjem tlakovana površina, ki jo je prekrival tanek štatske poselitve ( pril. 22; Dular 1994, 138 ss). temnorjav zemljen sloj. Na njem je bilo pri x = –0,50 m Kot pri sondah, izkopanih na prečnem nasipu, tudi izkopano ognjišče, ki je segalo v severni profil, ob južnem pri sondi 11 ni bila ugotovljena neposredna povezava profilu pa so ležali ostanki vsaj štirih bolje ohranjenih z zunanjim stiškim obzidjem. Pri stratigrafskem orisu posod ( pril. 22; Dular 1994, 138, sl. 133). in analizi kompleksov bom tako najprej obravnavala halštatske ostaline ter nato še ob zidu odkrite latenske S plastjo a povezujem komplekse 15, 17 in 18. plasti. Te bom imenovala plast a–c, pri čemer je plast a Medtem ko vsebuje kompleks 15 najdbe, pobrane nad vsaj stratigrafsko najstarejša, plast c pa najmlajša. kamnitim tlakom, so bile koncentracije keramike, ki so vsebovale tudi ostanke štirih bolje ohranjenih posod ob južnem profilu, opredeljene kot kompleksa 17 in 18. Halštatska plast V rumeni marmorizirani ilovnati mrtvici je bilo Latenske plasti: plast b odkritih šest poglobitev, ki so jih poimenovali jama 2–7. Izmed njih sta bili v prvi objavi kot ovalna halštatska Temnorjavi zemljeni sloj nad starejšo bivalno po- jama skupaj obravnavani le t. i. jami 6 in 7. Poleg jame vršino, tlakovano s kamnitim drobirjem, je prekrivala 52 2. STRATIGRAFIJA NAJDBNIH KOMPLEKSOV svetlorjava zemljena plast. V vrhnjem delu predvsem svetlorjavo plastjo. Ruševinski kamni zidu so v temnor- med x = 3 m in –5 m izkopane plasti je bilo ob severnem javi zemljeni plasti pod humusom ležali vse do okoli x = profilu pri x = –0,50 m odkrito ognjišče ( pril. 22; Dular –4 m ( pril. 22; Dular 1994, 138 ss). 1994, 138 ss, sl. 134). Komplekse 2–6 in 8–9, ki vsebujejo najdbe iz te- Iz svetlorjave zemljene plasti, to je plasti b, izhajajo mnorjave zemljene plasti pod humusom, povezujem s kompleksi 10–14 in 16. Med x = 0 m in 3 m so bili opre- plastjo c. V najspodnejšem delu plasti pri x = 0 m do 4 m deljeni kompleksi 10–12, pri čemer vsebuje kompleks je bil opredeljen kompleks 9. Nekoliko višje so bile pri x = 12 najdbe iz najspodnejšega, kompleks 10 pa vrhnjega –1 m do 4 m pobrane najdbe kompleksa 8, ki mu je proti dela plasti. Kompleks 13 vsebuje najdbe, ki so še ležale vrhu plasti sledil med x = 0 min 4 m opredeljen kompleks v svetlorjavi zemljeni plasti pri x = 3 m do 4 m, pri x = 0 5. Od x = 4 m do 6 m so bile izkopane najdbe kompleksa m do –6 m pa je bil opredeljen kompleks 16. Kompleks 6. Nad kompleksoma 5 in 6 so bili nato pri x = 0 m do 6 14 vsebuje najdbe, pobrane iz ognjišča, izkopanega pri m opredeljeni kompleksi 2–4, pri katerih so bile najdbe okoli x = –0,50 m. kompleksa 4 izkopane najgloblje, tiste iz kompleksa 2 pa so ležale v povsem vrhnjem delu plasti. S plastjo c pove- zujem tudi na 7a in b razdeljen kompleks 7. Ta vsebuje Latenske plasti: plast c najdbe, pobrane med kamni zidu, to je med x = 0 m in –2,20 m (kompleks 7a) ter med ruševinskimi kamni vse Nad svetlorjavo zemljeno plastjo je bila vse do do x = –5 m (kompleks 7b). Glede na najdiščne podatke humusa izkopana temnorjava zemljena plast. V njej je sodi k kompleksu 7b tudi najdba, shranjena pod oznako bil pri x = 0 m do –2,20 m odkrit zid, postavlejen nad planum 4 ( dodatek: ID 6911/pl.4–001). 53 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI 3.1 SPLOŠNI ORIS ki bo obravnavana ločeno.22 Za preostalih 8.673 kosov keramike bom v nadaljevanju najprej orisala tehnološke S sistematičnimi naselbinskimi raziskavami v Stični lastnosti in značilnosti, jih tipološko razvrstila ter ob je bilo skupno izkopanih skorajda 55.000 fragmentov tem stratigrafsko-kronološko opredelila, na koncu pa keramike ( sl. 28). Med njimi sem lahko opredelila več kot bo opravljena še analiza okrasa. Vsa moja izvajanja so 14.300 ali 26,2 % fragmentov, ki predstavljajo ostanke podprta s statistično obravnavo. 8.704 posod in/ali keramičnih predmetov. Izmed vse izkopane keramike je v pričujočo obravnavo vključeno 15,9 % keramičnega gradiva. Gre za bolje ohranjene 3.2 OHRANJENOST NAJDB posode in predmete ter tipološko opredeljive in/ali okra- šene fragmente keramike, ki so bili obravnavani po kom- Gradišče v Stični je bilo raziskano z izkopom 22 pleksih ( dodatek: 9.023 kosov). Pri obravnavi keramike sond, pri čemer so bile nekatere razdeljene na dva dela. po kompleksih se je izkazalo, da je bilo 0,5 % fragmentov Pri izkopu posameznih sond, ki niso bile enakega ob- posod najdenih v okviru različnih kompleksov. Skupno sega, so bile odkrite različno ohranjene ter z najdbami je bilo izrisano 8,5 % vseh izkopanih fragmentov, kar različno bogate kulturne plasti. Daleč največ najdb izvira predstavlja 17,8 % vseh obravnavanih keramičnih posod z južnega dela gradišča , iz sond 17, 16A, 14, 7, 3, 4, 13, 12 in predmetov. V katalogu tako objavljam le izbrani del in 6 ( sl. 29). Kljub temu so pri stratigrafsko-kronološkem keramičnega gradiva, ki pa predstavlja celoten spekter orisu, ki ga podajam ob tipološki razvrstitvi, vse najdbe naselbinske keramike iz Stične in osnovo za vse nadaljnje obravnavane skupaj; in sicer je tam ne oziraje se na analize keramike. mesto izkopa predstavljen skupni delež najdb po plasteh Osnovo za našo analizo in ovrednotenje stiške osnovne kronološke sheme za stiško naselbino. Izjema naselbinske keramike predstavljajo vsi obravnavani je latenska keramika, ki je bila obravnavana po najbolje kosi keramike. Gre torej za 8.704 kosov keramike, med katerimi je 0,4 % ali 31 kosov uvožene, rimske keramike, 22 Glej poglavje 3.6.2.3. Sl. 28: Preglednica in delež opredeljene naselbinske keramike. 55 LUCIJA GRAHEK Sl. 29: Preglednica skupnega števila ter deleža opredeljivih kosov keramike iz posameznih sond. ohranjenih oziroma za kronološko opredelitev mlaj- posameznimi sondami tudi do opaznejših, a pomen- šeželeznodobne poselitve najbolj pomembnih plasteh. ljivih odstopanj ( sl. 30). Pri tipološko-statistični obravnavi torej izhajam Do 25 % večji delež opredeljivih kosov keramike od iz predpostavke, da lahko ne oziraje se na mesto in povprečja je ugotovljen pri sondah 2, 3, 4 in 7. Vendar pa velikost izkopa posamezne sonde enakovredno pri- je bilo pri sondi 2 kar nekaj težav pri ugotavljanju in raz- merjam vso keramiko. Moja izhodiščna domneva je, lagi stratigrafskega zapisa odkritih ostalin,23 medtem ko da imamo pri vseh sondah opraviti z enako stopnjo lahko pri ostalih sondah manjšo fragmentarnost najdb ohranjenosti najdb. Že iz preglednice deleža oprede- nedvomno pripišemo bogatim naselbinskim plastem ljivih najdb je namreč dobro razvidno, da gre za zelo oziroma odkritim objektom.24 Enako velja za najdbe, fragmentarno ohranjene najdbe, saj je delež opre- izkopane v bloku med sondama 12 in 13, ki so bile v deljivih najdb v povprečju le približno 16-odstoten času terenskih raziskovanj oziroma tik po njih deloma ( sl. 28). Če sedaj nekoliko podrobneje pregledamo 23 fragmentarnost najdb, lahko vidimo, da prihaja med Glej pri poglavju 2.1.3.2. 24 Glej poglavja 2.1.1.4., 2.1.1.5. in 2.1.2.1. 56 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 30: Preglednica deležev opredeljenih kosov keramike iz posameznih sond. že priključene najdbam iz sonde 13.25 Med preostalimi plasti, je večja fragmentarnost, ki je izpričana z manjšim najdbami iz bloka med sondo 12 in 13 smo lahko opre- deležem opredeljivih najdb, povsem razumljiva. delili kar 42,4 % vseh najdb, s čimer je delež opredeljivih Pomenljivejši je kar do 35 % od povprečja manjši najdb kar za 85 % večji od povprečja. delež opredeljivih najdb iz sond 10, 15, 20 in 22, ki so Na drugi strani imamo opraviti z bolj fragmen- bile vse izkopane na severnem, bolj zakraselem delu tarno ohranjenimi najdbami pri sondah, izkopanih na gradišča, danes poraslem gozdno vegetacijo. Čeprav so zunanjem pobočju utrjenega gradišča. Do 25 % manjši bile sonde izkopane predvsem z namenom, da bi dobili delež opredeljivih najdb od povprečja je bil tako izkopan vpogled v datacijo in gradnjo obzidja (Gabrovec 1994, v sondah 16B in 4b. Ker tu niso bile odkrite naselbinske 150) ter tako z izjemo sonde 10 niso posegale daleč v notranjost gradišča, se postavlja vprašanje, ali gre večjo 25 Glej pri poglavju 2.1.2.2.1. fragmentiranost tamkaj odkritih najdb res pripisovati 57 LUCIJA GRAHEK Sl. 31: Delež kosov žlindre (A) in hišnega ometa (B) glede na delež vseh izkopanih kosov keramike po posameznih sondah. zgolj zamejitvi izkopnih polj, kasnejšim antropogenim pri kateri delež najdenih kosov hišnega ometa presega vplivom ter naravnim podepozicijskim procesom, ki so delež izkopanih kosov keramike. Takšno razmerje je vplivali na ohranitev kulturnih plasti, ali pa se morda bilo ugotovljeno le pri sondah, v katerih so bile odkrite tudi na ta način odraža domnevno manj intenzivna bogate naselbinske plasti. poselitev gornjega dela gradišča. Gledano v celoti je bilo namreč v sondah z gornjega dela gradišča izkopa- Če se sedaj vrnem h keramiki, je neizpodbitno nih najmanj kosov keramike ( sl. 29). Če na tem mestu dejstvo, da je ta močno fragmentarno ohranjena, kar je pritegnemo v analizo še druge izkopane najdbe, lahko oteževalo tipološko obravnavo gradiva. Kljub nekaterim ugotovimo, da je pri sondah z gornjega dela gradišča razlikam v stopnji fragmentarnosti najdb po posameznih delež keramičnih najdb celo manjši od deleža tamkaj sondah pa to ni bistveno vplivalo na primerljivost po- najdenih, zavrženih kosov žlindre; zelo redki so bili tudi datkov. Nasprotno prav analiza fragmentarnosti najdb ostanki hišnega ometa ( sl. 31).26 Izjema je le sonda 15, odpira nove interpretativne možnosti o notranji ureditvi naselja, kar bi bilo treba preveriti z dodatnimi izkopava- 26 Medtem ko smo za primerjavo s številom oziroma nji oziroma raziskovanji v notranjosti utrjenega gradišča. deležem najdb hišnega ometa pridobili podatke le v terenski dokumentaciji, smo pri primerjavi deleža najdb žlindre naj- prej preverjali in uskladili podatke o najdbah iz same terenske dokumentacije ter tiste, ki so navedeni pri objavi rezultatov že opravljene analize (Meterc 1994). Nismo pa mogli opraviti podobne primerjave s številom oziroma deležem najdb kosti. Tudi te so že bile analizirane, vendar pa pri objavi rezultatov (Bökönyi 1994). Pravtako potrebnih podatkov nismo zasle- navedeni podatki ne omogočajo lociranja najdb po sondah dili med nam dostopno terensko dokumentacijo. 58 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI 3.3 NAČIN IZDELAVE kombinira več načinov oblikovanja (Horvat 1999, 20) in IN TEHNOLOŠKE ZNAČILNOSTI je sledi uporabe počasnega vretena težko prepoznati, je KERAMIKE bil tovrstni način izdelave ugotovljen le pri fragmentih, ki so imeli izrazito vidne sledi od vretena. V nasprotnem Za vse opredeljive fragmente keramike sem pri primeru sem način izdelave opisala kot prostoročni. Pri pregledu celotnega keramičnega opusa z naselbinskih razmeroma redkih kosih uvožene, rimske keramike, ki izkopavanj v Stični ugotavljala način izdelave, način so na tem delu izvzeti iz analize, je bil ugotovljen tudi žganja in trdoto ter obdelavo in barvo površine. Delno način oblikovanja v kalupu. sem opazovala tudi sestavo lončarske mase, a le na ma- kroskopskem nivoju. Pri tem sem uporabljala kriterije, Med skupno 8.673 obravnavanimi kosi keramike je kot jih je predlagala Horvatova (1999). bil pri 82,3 % ali 7.138 primerih ugotovljen prostoročen način izdelave, pri 4,3 % ali 374 kosih keramike je bilo ugotovljeno oblikovanje na počasnem vretenu, 13,4 % 3.3.1 NAČIN IZDELAVE ali 1.161 kosov pa je bilo bodisi izdelanih bodisi zgolj dodelanih na hitrem vretenu ( sl. 32: A). Prostoročen Pri obravnavani keramiki v prvi vrsti razlikujem način izdelave je vezan tako na oblikovanje posod kot med prostoročno izdelavo ter izdelavo s pomočjo lon- tudi predmetov. 65,2 % keramike, ki je bila izdelana čarskega vretena. To se nanaša predvsem na uporabo prostoročno, predstavljajo fragmenti posod, 34,8 % pa vretena na nožni pogon ali hitrega lončarskega vretena glineni predmeti27 ( sl. 32: B). Medtem ko je oblikovanje pri latenski keramiki. Pri slednji razlikujem med izdelavo na počasnem vretenu v celoti vezano na posodje, sem ter dodelavo že oblikovanih posod, pri čemer ni izklju- k posodam, izdelanim na hitrem lončarskem vretenu, čena možnost, da so bile posode dodelane na počasnem prištela še 7 predmetov. Gre sicer za prostoročno izdela- lončarskem vretenu. Poleg hitrega vretena je bila namreč ne predmete, ki so bili narejeni iz fragmentov na hitrem ugotovljena tudi uporaba vretena na ročni pogon ali po- vretenu izdelanih ali dodelanih posod in tako predstav- časnega vretena. Ker se pri vretenu na ročni pogon lahko ljajo le 0,6 % na hitrem vretenu oblikovane keramike. Sl. 32: Delež obravnavanih kosov keramike glede na način izdelave: skupno (A); delež posod in glinenih predmetov (B). 3.3.2 ZRNAVOST IN SESTAVA LONČARSKE MASE Z analizo sestave lončarske mase sem za vse opre- deljive kose keramike ugotavljala zrnavost. Po kriterijih Horvatove (1999, 16 s) sem razlikovala med zelo finozr- nato, finozrnato, drobnozrnato in grobozrnato lončarsko maso. Medtem ko je bilo 6,8 % izključno na hitrem lon- čarskem vretenu oblikovane keramike, izdelane iz dobro prečiščene zelo finozrnate mase, je bilo 24,8 % keramike iz finozrnate, 5,5 % iz grobozrnate, največji delež pa z 62,9 % predstavlja drobnozrnata keramika ( sl. 33, 34). 27 Na tem mestu skupaj obravnavam t. i. ognjiščne in Sl. 33: Delež posameznih lončarskih mas glede na zrnavost. druge predmete (glej pri poglavju 3.4.). 59 LUCIJA GRAHEK Sl. 34: Prelomi keramike iz: grobozrnate lončarske mase s kremenom (A) in kalcijevim karbonatom (B); drobnozrnate lončarske mase (C in D); finozrnate lončarske mase (E) z večjo vsebnostjo kalcijevega karbonata (F). Pribl. dvakratna povečava. Same strukture posameznih lončarskih mas nisem 6806/003–001. Tu sem v lončarski masi zaznala le redke ugotavljala. Kmalu se je namreč izkazalo, da gre za precej grafitne drobce, najverjetneje kar drobce same grafitne enotno sestavo lončarskih mas, v katerih sem z makro- keramike, ki so bili delno vidni tudi na površini ( sl. 35: skopskim pregledom svežih prelomov zasledila predvsem C). Domnevno gre v tem primeru za recikliranje neu- prisotnost kremena, nemalokrat tudi kalcijevega kar- porabnih, zdrobljenih kosov grafitne keramike. bonata, sljude, organskih primesi in železovih oksidov. Njihova pogostost in velikost sta bili odvisni predvsem Pri keramiki iz latenskih plasti sem prepoznala od same prečiščenosti in zrnavosti ( sl. 34), delno tudi tudi drobnozrnato lončarsko maso, ki je imela dodanih samega žganja keramike. V redkih primerih sem od ne- veliko organskih primesi. O tem pričajo številne pra- plastičnih surovin, ki so bile dodane masi, razpoznala še znine (luknjice), ki so vidne tako na prelomih kot tudi grog; zasledila pa sem tudi posamezna večja glinena jedra. na sami površini ( sl. 35: D), keramika pa je porozna ali Njihovo vsebnost sem, tako kot vsa morebitna odstopanja vsaj rahlo porozna ( dodatek, npr. ID 6701/087-001 ali od običajne sestave mase, beležila v opombah ( dodatek, 6701/090-007 idr.). Glede na pogostost in delež zasto- npr.: ID 6701/077-001; 6912/102-002; 7117/001-020 idr.). panosti, lahko večjo poroznost obravnavamo kot eno Največ sprememb pri sestavi lončarske mase je od značilnih lastnosti t. i. grobe, kuhinjske keramike iz bilo, povsem pričakovano, ugotovljeno pri keramiki iz latenskih plasti. Pri tovrstni keramiki je bila v lončarski latenskih plasti. Tu moram v prvi vrsti izpostaviti pojav masi nemalokrat opažena tudi večja količina kalcijevega t. i. grafitne keramike ( sl. 35: A), ki ji pripada 79 kosov karbonata ( sl. 35: E) in sljude. ali 0,9 % vseh obravnavanih kosov keramike. Gre za keramiko iz lončarske mase z dodanim grafitom, to je Kot tretjo značilno kategorijo keramike iz latenskih mehkim, ogljikovim mineralom, ki se najpogosteje poja- plasti naj še enkrat omenim t. i. fino, namizno keramiko vlja v luskastih in lističastih agregatih. Lončarski masi so iz zelo finozrnate, dobro prečiščene lončarske mase ( sl. ga dodajali, da bi izboljšali odpornost na temperaturne 35: F), ki je bila izdelana na hitrem lončarskem vretenu. spremembe (Kappel 1969, 24 ss; Horvat 1999, 17). Grafit je bil dodan lončarski masi še pri skupno 10 posodah, ki predstavljajo 0,1 % vseh obravnavanih 3.3.3 NAČIN ŽGANJA kosov keramike ( sl. 35: B). Ker je bila pri njih ugotovljena mnogo manjša vsebnost grafita v lončarski masi, sem ga Način žganja sem ugotavljala na prelomih vseh pri opisu lončarske mase navajala v oklepaju ( dodatek, obravnavanih kosov keramike. Prepoznala sem 8 različ- npr.: ID 6701/093-001 idr.). nih načinov ( sl. 36) ali atmosfer kot jih navaja Horvatova Med vsemi kosi keramike, pri katerih je bila (1999, 53 s). ugotovljena vsebnost grafita v lončarski masi, najbolj Obravnavani kosi keramike so bili najpogosteje bo- izstopa fragment prostoročno izdelanega lonca ID: disi redukcijsko bodisi oksidacijsko žgani. Mnogo manjši 60 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 35: Keramika iz latenskih plasti: površina in prelom “prave” grafitne keramike (A); površina in prelom keramike z manjšim deležem grafita (B); površina in prelom fragmenta ID: 6806/003–001 (C); površina in prelom porozne keramike (D); prelom drobnozrnate mase z večjo vsebnostjo kalcijevega karbonata (E) in prelom zelo finozrnate, dobro prečiščene lončarske mase (F). Pribl. dvakratna povečava. je delež nepopolno oksidacijsko žgane keramike, ki je bila Sekundarno izpostavljenost ognju, bodisi ožganost, ob koncu procesa žganja še dimljena. Pri še manjšem de- bodisi prežganost ali celo deformiranost, sem označila v ležu keramike je bilo nato ugotovljeno tudi oksidacijsko opombah ( dodatek).28 Pri 1.107 ali 12,8 % obravnavanih žganje z dimljenjem v končni fazi, redukcijsko žganje z kosov keramike je bilo namreč ugotovljeno, da so bili oksidacijo ob koncu, izmenjava redukcijskega in oksi- med uporabo ali ob depoziciji izpostavljeni ognju. Poleg dacijskega žganja s končno redukcijo in pa nepopolno oksidacijsko žganje. Stihijski način žganja je bil na eni 28 Če sem za posamezen kos ugotovila, da je bil ožgan, strani ugotovljen pri slabše, na nižjih temperaturah žgani sem to označili z “v ognju ?” ( dodatek, npr. ID 6701/078-003 keramiki, na drugi strani pa pri keramiki, za katero ni bilo idr.); za sekundarno žganje pa sem uporabljala oznako “v več možno ugotoviti načina žganja ob sami izdelavi, ker ognju !” ( dodatek, npr. ID 6701/084-003 idr.) ali za povsem so bili predmeti in/ali posode sekundarno prežgani ali pa prežgane kose “prežgano” ( dodatek, npr. ID 6702/064-017 so bili že ob sami uporabi izpostavljeni ognju. idr.). Deformiranost je posebej izpostavljena z “deformirano v ognju” ( dodatek, npr. ID 6701/088-001 idr.). 61 LUCIJA GRAHEK Sl. 36: Delež obravnavane keramike glede na način žganja. keramike, ki sem jo opredelila kot stihijsko žgano (54 %), 3.3.5 OBDELAVA IN BARVA sem izpostavljenost ognju v večjih deležih ugotavljala še POVRŠINE KERAMIKE pri redukcijskem žganju (14,9 %), redukcijskem žganju s končno oksidacijo (13 %) in oksidacijskem načinu Na zunanji površini keramike sem v prvi vrsti žganja (9,6 %). ugotavljala sledi različnih tehnik obdelave površine. Površina je bila pri 82,4 % keramike mokro brisana in je gladka; pri 4,5 % keramike je bila polirana in je povsem 3.3.4 TRDOTA zglajena; 8,4 % keramike pa je imelo površino, brisano brez uporabe vode, tako da je ta ostala neravna in groba. Trdoto keramike sem ugotavljala s pomočjo Neravno in grobo površino ima tudi 4,7 % keramike, ki Mohsove trdotne lestvice in jo opisovala po navodilih sem jo opisala kot hrapavo ( sl. 38: A). Omenjeni kosi so Horvatove (1999, 56). 84,9 % vseh obravnavanih kosov sicer bili vsi glajeni, če že ne vsaj brisani (B*), vendar pa keramike sem tako opredelila kot trde, 4,1 % kot zelo imajo danes bodisi zaradi izpostavljenosti ognju bodisi trde, 10,9 % keramike pa je bilo mehke ( sl. 37: A). Pri zaradi postdepozicijskih procesov grobo površino. mehki keramiki je treba poudariti, da je bilo kar 66,6 % Poleg sledi obdelane površine sem tako na prelo- primerkov mehkih, ker so bili sekundarno prežgani, mih kot tudi na površini sami opazovala še poroznost 7,9 % pa je bilo grafitne keramike ( sl. 37: B). keramike. O njej pričajo luknjice, ki sem jih zasledila na površini 30,4 % kosov obravnavane keramike. Od tega je bilo skupno 3,7 % porozne in 26,7 % rahlo porozne Sl. 37: Delež keramike glede na trdoto (A); v primerjavi z deležem prežgane in grafitne keramike (B). 62 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 38: Delež keramike glede na obdelavo površine (A) in poroznost (B). keramike. Pri keramiki z gladko površino znaša delež s funkcionalnega vidika na drugi strani. Ker je Stična porozne keramike 32,5 %, pri zglajeni 28,6 % in pri zagotovo eno od središč dolenjske halštatske skupine glajeni 20 %. Daleč najmanjši je delež (7 %) porozne (Gabrovec 1994; Dular, Tecco Hvala 2007, 155 ss), je keramike pri primerkih s hrapavo površino ( sl. 38: B). povsem upravičena tudi naša predpostavka, da bo- do izsledki analiz stiške keramike lahko vsaj deloma Pri zunanji in notranji površini keramike sem merodajni tudi za preostala železnodobna naselja na opazovala tudi barvo. Določala sem jo s pomočjo Mun- Dolenjskem. Eno od vodil pri naši tipološki analizi je sellove barvne lestvice, prilagojene obdelavi keramike tako bila tudi želja po izdelavi razvrstitve, ki bi presegala (Horvat 1999, 160 s). Barva površine je v prvi vrsti od- okvire samega najdišča. visna od sestave lončarske mase in načina žganja, vendar pa se kasneje nemalokrat spremeni. Spremembe barve Tipološko analizo sem osnovala na posameznih površine povzročajo sama uporaba in različne obloge, ki skupinah osnovnih oblik posod in predmetov, ki sem nastajajo ob njej, ter tiste, ki nastajajo zaradi zakopanosti jih prepoznavala že pri pregledu in odbiranju oprede- v zemljo (ib., 55). Pri večbarvnih površinah sem beležila ljive keramike. V okviru osnovnih skupin sem nato le osnovno barvo in pri tem poudarila, da je površina oblikovala posamezne tipe,29 pri čemer so me vodili lisasta. Ponekod je bila barva površine keramike za- kriteriji načina izdelave, obrisa, velikosti, oblikovanosti mazana in težko določljiva zaradi zasiganosti, kar sem posameznih odsekov in okrasa. zabeležila v opombah ( dodatek, npr. ID 6701/096-020). Barve površine keramike, zaradi velike dovzetnosti Preden se posvetim sami tipološki razvrstitvi, za spremembe po samem žganju izdelka nisem posebej moram omeniti še dva dejavnika, ki sta močno vplivala analizirala. Kljub temu lahko zaključim, da prevladujejo na potek mojega dela. Prvi je problem terminologije ke- sivočrni, sivi in temno rjavi odtenki pri redukcijsko ramike. Tu se še vedno srečujemo s precejšnjo nedosle- žgani ter rdeči in svetlo ali bledo rjavi odtenki pri oksi- dnostjo uporabe določenih izrazov, kar lahko povzroča dacijsko žgani keramiki. zmedo (glej pri pogl. 3.4.2, sl. 40). To velja predvsem za samo poimenovanje oblik keramičnega posodja,30 pri čemer sem se odločila za uporabo terminov, kot so se 3.4 TIPOLOŠKA RAZVRSTITEV uveljavili pri obdelavi halštatske grobne keramike (Du- KERAMIKE lar 1982, 11 s). Hkrati želim poudariti, da posamezne termine uporabljam v prvi vrsti kot splošno oznako Pri obdelavi vseh večjih keramičnih zbirov je oblike posode, saj posameznim oblikam nikakor ne tipološka razvrstitev osnovno orodje za sistematsko želim prejudicirati tudi njihove namembnosti oziroma obdelavo gradiva. Vendar pa morajo biti pri vsaki tipo- uporabe. Tovrstna sodba je namreč vedno težavna in loški analizi keramike že vnaprej jasno zastavljeni cilji in smoter analize na eni ter uporabljeni kriteriji na drugi 29 Dular (1982,18 s) je postavil zelo jasen in povsem strani (Shepard 1965, 306 ss, Rice 1987 274 ss). upravičen kriterij, da lahko o tipu posod govorimo šele, ko se Glede na obsežnost obravnavanega keramičnega neka oblika posode in/ali predmeta ponovi vsaj trikrat. Od zbira sem s tipološko razvrstitvijo stiške naselbinske tega pravila sem le izjemoma odstopala, kar bo sproti tudi keramike želela najprej oblikovati osnovo za ovredno- obrazloženo in utemeljeno. 30 tenje vsega obravnavanega gradiva tako z oblikovnega, Npr. latvice se kot jasno opredeljena oblika plitve po- tehnološkega in kronološkega vidika na eni, kot tudi sode po Dularju (1982, 14, sl. 1: 16) po Horvatovi razvrščajo med sklede in skodele (1999, 85, 170). 63 LUCIJA GRAHEK zahteva posebno analizo ter obravnavo (Price 1987, odsek posode (npr. vrat, noga, ročaj ipd.) ali okras (npr. 207 ss). Pri opisovanju posameznih oblik posodja pa rdeče-črno barvanje, glavničen okras, kanelure ipd.), so naletimo tudi na problem poimenovanja posameznih vsi ti kosi keramike uvrščeni k ustreznemu tipu in/ali odsekov. Tu sem se naslonila na poskus standardizacije varianti ne oziraje se na stopnjo ohranjenosti. Kljub temu opisnih postopkov s strani Horvatove (1999, 57 ss). ostajajo številni kosi dna posod in okrašeni fragmenti Neustrezno terminološko označene keramične oblike nerazvrščeni, saj jih ne moremo z gotovostjo pripisati poimenujem na novo. posamezni vrsti, tipu ali varianti posode. Dna in noge so Vsa terminološka vprašanja in zagonetke so tesno tako tipološko obravnavani na koncu vseh vrst posodja povezana s fragmentarnostjo obravnavanega gradiva. prve skupine stiške naselbinske keramike, medtem ko Fragmentarnost, ki je v prvi vrsti posledica same rabe bodo tipološko nerazvrščeni fragmenti obravnavani pri in jo gre v največjem deležu pripisati že depozicijskim analizi okrasa.34 procesom (Baker 1998, 180), namreč močno otežuje brž- V drugo osnovno skupino sem uvrstila predmete, kone vsako tipološko razvrstitev naselbinske keramike.31 ki jih povezujemo z ognjišči in/ali kurišči, vse preostale pa v tretjo. Naselbinsko keramiko iz Stične ( sl. 39) tipološko delim na tri osnovne skupine: posodje, ognjiščne in dru- Posodje je najprej razdeljeno in obravnavano glede ge predmete, ki združujejo več oblik oz. vrst keramičnih na način izdelave. Pri tem razlikujem predvsem med posod ali predmetov. prostoročno izdelavo in izdelavo oziroma dodelavo na po- Prva skupina tako vključuje več oblik globokega32 časnem lončarskem vretenu na eni ter izdelavo na hitrem in plitvega posodja33, pri čemer eksplicitno ne razliku- lončarskem vretenu na drugi strani. Ker pojav hitrega jem med kuhinjskim in namiznim ali servisnim posod- lončarskega vretena na Slovenskem povezujemo z mlajšo jem. Poleg tega sem v prvo skupino uvrstila še pokrove, železno dobo, gre pri tem primarno za zelo posplošeno ki so lahko pokrivali tako kuhinjsko kot tudi namizno razlikovanje med halštatsko in latensko keramiko. Pri vsa- posodje, in redke primerke pomožnega kuhinjskega ki obliki posodja so tako najprej predstavljeni posamezni posodja. Slednje sem združila v skupino posodja poseb- halštatski ter nato še latenski tipi posod. nih oblik. Zaradi fragmentarnosti je posodje največkrat tipološko razvrščeno le po oblikah ustij. Če je za posa- Posamezne oblike posod in vrste predmetov so mezni tip ali varianto posode karakterističen še drug označene s črkami, ki jim nato sledi številka kot oznaka tipa (npr. lonci tipa 1 = L 1; latvice tipa 4 = La 4). Pri 31 Glej poglavje 3.2. opisu posameznega tipa so naprej navedene oblikovne 32 Pitosi, lonci, lonci s stožčastim vratom, buče, ciboriji, značilnosti, ki ga določajo. Mednje spada oblikovanost vrči, glinenke, pokali, lončki in ročke. 33 Latvice, sklede in skodele. 34 Glej poglavje 3.5. Sl. 39: Preglednica osnovnih skupin in oblik keramike. 64 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI posameznih delov, lahko tudi okras. Če je mogoča na- tip niti kot varianto, ter to, ali je posamezen tip posodja daljnja delitev na variante, sledi predstavitev kriterijev možno izenačiti z že dodobra uveljavljeno tipološko za določitev posamezne variante. Ta je označena z malo razporeditvijo grobne keramike (Dular 1982). črko (npr. L 1a), ki sledi številki tipa posode ali predme- Poleg okrašenih fragmentov posodja, ki zaradi ta. Oblikovnim značilnostim sledi opis načina izdelave fragmentarnosti bodisi ne omogočajo zanesljivejše in tehnoloških lastnosti obravnavanega tipa. rekonstrukcije oblike ali tipa posode bodisi da gre za Ker vsi opredeljeni kosi keramike niso bili izrisani, posamične primerke, so iz tipološke obravnave in raz- naštejem pri vsakem tipu posebej število obravnavanih vrstitve izpuščeni redki kosi uvožene rimske keramike kosov v posameznih kompleksih vsake sonde posebej, ( dodatek, tip imp. ; npr. ID 6701/086-014 idr.). in sicer v enakem vrstnem redu sond kot pri orisu stratigrafije ter v katalogu; to je kot so bili oštevilčeni, našteti posamezni kompleksi in število obravnavanih 3.4.1 POSODJE kosov keramike dotičnega tipa v njem. Za izrisane ko- se navajam tudi tabelo iz kataloga, saj pri posameznih 3.4.1.1 PITOSI (PI) tipih zaradi velike številčnosti niso vedno vsi vneseni na tipološko preglednico. Pitosi ( gr. ) so velike posode, ki so jih na grobiščih Sledi relativni, stratigrafsko-kronološki oris, ki je večinoma uporabljali za žare (Dular 1982, 21). Pogosto z izjemo latenske keramike, izdelane na hitrem lončar- se pojavljajo tudi v naseljih, kjer jim pripisujemo upo- skem vretenu, temeljil na pozameznih zidovih oziroma rabo predvsem v hrambene namene. Med prostoročno osnovnih utrdbenih fazah stiškega gradišča. S pregledom izdelano keramiko se pojavljata le dva tipa pitosov, pri zastopanosti dotičnih tipov latenske keramike po strati- katerih, zaradi velike fragmentarnosti lahko le delno grafskih stopnjah oziroma tistih latenskih plasteh, ki so ugotavljamo tudi posamezne variante. ključne za kronološko opredelitev mlajšeželeznodobne poselitve,35 je podan stratigrafsko-kronološki oris tudi Velike shrambene posode ali pitosi so zastopane za latensko keramiko. Pri tej posebej sledim le še zasto- tudi med na vretenu izdelano latensko keramiko. Gre panost med keramiko iz plasti k zidu III, medtem ko so za pitose tipa 3, njim primerljive posode zasledimo v morebitne najdbe iz stratigrafsko starejših plasti obrav- literaturi poimenovane z latinsko sopomenko doliji ( lat. navane kot zamešane oziroma neopredeljene. Na enak dolium) (npr. Bónis 1969, 191 ss; Urban 1996, 199 ss). način kot t. i. latenska keramika so dodatno obravnavani tudi tisti tipi prostoročno izdelanega posodja, za katere se je pri stratigrafsko-kronološkem orisu po posameznih Pitosi tipa 1 (sl. 41: Pi 1 ) zidovih izkazalo, da so (tudi) latenskodobni. V sprotnih opombah so predstavljena vsa odsto- Oblika: Velike, trebušaste ali bikonične posode, panja od osnovnih oblik ter vse morebitne izjeme, ki z močno izvihanim lijakastim ustjem. Prehod ustja v jih zaradi nepogostosti ne moremo obravnavati niti kot rame je lahko klekasto preoblikovan. Razlikujemo med dvema variantama. Pitosi variante 1a (Pi 1a) imajo na 35 Glej pri poglavju 4.2.2. trebuhu najobičajneje v paru nalepljene velike jezičaste držaje; pitosi 1b (Pi 1b) so pod klekasto preoblikovanim prehodom ustja v rame okrašeni z bradavicami. Izdelava: Prostoročno, praviloma iz drobnozrnate lončarske mase izdelani pitosi, so najpogosteje redukcij- sko žgani, pogosto je tudi oksidacijsko žganje s končnim dimljenjem. Površina je običajno gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Pi 1: 3/60, 4/8, 13/42, 13/100, 13/103, 12/97, 1/78, 8/91, 18/25, 9/3, 11/11* ( t. 92: 1); Pi 1a: 17/21, 16A/7, 16A/17, 16A/25, 16A/32, 14/23, 14/25, 2 kosa 13/68, 6/23 ( t. 56: 10), 3 kosi 6/33 ( t. 53: 1; 54: 6), 6/41, 6/55, 5/99, 18/27 ( t. 78: 16), 19/41 ( t. 81: 6); Pi 1b: 13/3, 13/S16 ( t. 44: 2), 6/7 ( t. 57: 1), 6/43 ( t. 55: 15). Stratigrafsko-kronološki okvir: Pitosi tipa 1 so za- stopani v plasteh k vsem trem halštatskim zidovom, kot tudi v latenskih plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu I do vključno plasti k zidu II ( sl. 65: A). Sl. 40: Poimenovanje odsekov (A) prenosnih pečk in (B) pekev. 65 LUCIJA GRAHEK Opombe: Z * označen pitos ID: 6911/011–006 ( t. Pitosi tipa 2 ustrezajo pitosom tipa 4 po Dularju 92: 1) je bil v času uporabe poškodovan in nato popra- (ib., 25; t. 3:10, 11). vljan z vezanjem, na kar kažejo na več fragmentih ostenja ohranjene luknje. Pitosi tipa 1 bi se po tipologiji grobne keramike Pitosi tipa 3 (sl. 41: Pi 3 ) uvrščali med razmeroma raznolike pitose tipa 1 po Dularju (1982, 19). Oblika: Velike, trebušaste posode z nažlebljenimi, stožčastimi rameni, ki se proti navzven gobasto odebe- ljenemu robu ustja močno zožujejo. Ramena so lahko Pitosi tipa 2 (sl. 41: Pi 2 ) okrašena tudi z modeliranim vodoravnim rebrom. Izdelava: Na lončarskem vretenu, običajno iz dobro Oblika: Velike, trebušate posode z okrasom vodo- prečiščene in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase ravnih reber. Pasovi med rebri so bili izmenoma posli- izdelani pitosi so bili najpogosteje žgani ob menjavi re- kani z rdečo in črno barvo. Izvihano ustje je na notranji dukcije in oksidacije s končnim dimljenjem. Pogosto je strani lahko rahlo nažlebljeno, redkeje fasetirano. K tudi oksidacijsko žganje s končnim dimljenjem. Površina pitosom tipa 2 prištevamo tudi fragmente velikih ustij je običajno gladka. z navzven zavihanim kroglasto odebeljenim robom. Ta ustja smo označili kot varianto 2a (Pi 2a). Tudi ustja Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): pitosov 2a so lahko na notranji strani rahlo nažlebljena. 16B/6; 16B/11; 4b/82; 13/1; 5/111; 19/33; 9/6; 2 kosa 9/14 Izdelava: Prostoročno , praviloma iz drobnozrnate ( t. 88: 1); 11/2; 11/3; 11/7; 11/9 ( t. 94: 19); 11/16; 11/17 ( t. 90: 5). lončarske mase izdelani pitosi, so bili najpogosteje oksi- dacijsko ali nepopolno oksidacijsko žgani. Po uporabi so Stratigrafsko-kronološki– okvir: Pitosi tipa 3 izvi- bili v veliki večini prežgani ali vsaj izpostavljeni ognju. rajo iz latenskih plasti. Poleg posameznega primerka iz Površina je bila običajno gladka. plasti a v sondi 5 in plasti k prečnemu zidu 2, so številč- nejše zastopani v plasti k prečnemu zidu 1 ter v plasteh Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): na zahodni terasi. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu Pi 2: 4 kosi 17/2, 17/10, 7 kosov 17/21 ( t. 8: 1, 5, 6), 16A/2 na zahodni terasi ( sl. 79: A). ( t. 17: 18), 16A/3 ( t. 17: 8), 4 kosi 16A/5 ( t. 18: 12), 16A/13, 7 kosov 16A/17 ( t. 15: 3, 15,16), 16B/10, 16B/14, 16B/tlak, 14/2, 14/7 ( t. 24: 9), 14/21 ( t. 21: 1), 2 kosa 14/28, 7-14/10, 7/80, 5 3.4.1.2 LONCI (L) kosov 7/81, 4 kosi 7/83 ( t. 28: 8), 3 kosi 7/84, 5 kosov 7/85, 2 kosa 3/37 ( t. 33: 9), 3 kosi 3/39, 3 kosi 3/40, 3/41 ( t. 30: 17), Lonci so gotovo daleč najštevilčnejša in najobičaj- 2 kosa 3/42 ( t. 30:13), 3/47 ( t. 31: 3), 2 kosa 3/48, 3 kosi 3/54, 3/58, 3/59 ( t. 33: 16), 4 kosi 3/60, 4/14, 4b/78, 4b/84, 13/7 ( t. 43: nejša oblika naselbinskega železnodobnega keramičnega 2), 13/12, 13/21, 13/27, 2 kosa 13/50, 13/87, 13/95, 12/1, 12/3, posodja. Po Dularju gre za različno oblikovane globoke 12/14, 12/22, 12/26, 12/32, 12/58, 12/92, 12/104, 6/2, 6/10, 4 posode, ki za razliko od pitosov v višino ne merijo več kosi 6/39, 6/40, 2 kosa 6/43 ( t. 55: 17), 6/44, 6/46, 6/50, 3 kosi kot 30 cm, višina pa ne presega 1,5-kratnika njihove naj- 6/64, 6/65, 1/78, 1/79 ( t. 59: 11), 2 kosa 1/83 ( t. 59: 13), 1/84, večje širine (1982, 12, sl. 1: 2). Proporcionalna razmerja 2 kosa 1/87, 1/93, 1/95, 2 kosa 1/96, 1/97, 1/98, 1/100, 2 kosa za opredelitev oblike loncev uporabi tudi Horvatova, ki 2/63 ( t. 63:11), 2/64, 2 kosa 2/65, 2 kosa 2/66 ( t. 64: 12), 2/75, imenuje lonci posode z minimalnim premerom vratu, 2/97, 5/1, 5/3, 5/4, 2 kosa 5/111, 5/119, 5/122, 8/91, 20/35, enakim ali večjim od 1/3 maksimalnega premera posode 20/40, 21/14, 18/2, 18/4, 18/20, 18/21, 18/23 ( t. 77: 10), 18/25, (1999, 86, 171: A2C). 3 kosi 18/27 ( t. 78: 10, 15), 18/28, 19/17, 19/29 ( t. 82: 6), 19/30, 3 kosi 19/31, 5 kosov 19/32 ( t. 83:1), 11/7; Lonce običajno uvrščamo med kuhinjsko posodje Pi 2a: 17/21, 16A/1, 16A/4, 16A/17, 14/1, 14/19 ( t. 22: 1), in jih povezujemo s pripravo hrane na ognjiščih. Tovr- 2/62* ( t. 63: 1), 5/107, 18/11 ( t. 77: 1), 18/25 ( t. 78: 1). stno razlago rabe loncev omogočajo tako številne sledi izpostavljenosti ognju kot tudi redkejši ostanki hrane Stratigrafsko-kronološki okvir: Pitosi tipa 2 se ( dodatek, opombe, npr. ID 6703/033-007 idr.). pojavijo v najmlajših plasteh k zidu I ali v plasti med zidom I in II. Večina pitosov tipa 2 izvira iz plasti k V Stični smo uspeli razločiti 43 tipov loncev. zidu II ( sl. 65: B). Čeprav so bili posamezni tipi pogosto prepoznani le na podlagi ustij, se lonci med seboj razlikujejo tako po Opombe: Glede na samo obliko lahko k pitosom 2a oblikovnih značilnostih in okrasu kot tudi po načinu prištevamo tudi posamičen primer ustja ID: 6702/062– izdelave. Lonci tipa 35 do 43 so tako bili vsaj dodelani 001 ( = 6702/064–001), ki je bilo na koncu spodvihano na hitrem lončarskem vretenu in so latenskodobni. in s tem odebeljeno ( t. 63: 1). Ker ne moremo ugotoviti, ali gre res za ustje pitosa z rdeče-črno poslikavo med Med prostoročno izdelanimi lonci izstopa dobro vodoravnimi rebri, je označen z *. ohranjen bikonični lonec s pokončnim vratom ID: 66 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 41: Pitosi tipa 1–3. 67 LUCIJA GRAHEK 6912/102–018 ( t. 50: 4). Ker gre za posamično najdbo, 17/27 ( t. 3: 3); 6 kosov 17/28; 5 kosov 17/29 ( t. 1: 2 - 4); 17/33; je lonec na preglednici obravnavane stiške keramike 17/34; 17/36; 16A/3; 3 kosi 16A/5; 16A/6 ( t. 16: 13); 2 kosa tipološko zaznamovan kot “L *”. 16A/14; 2 kosa 16A/17; 16A/18; 3 kosi 16A/19; 6 kosov 16A/20; 16A/22; 4 kosi 16A/24; 16A/25 ( t. 12: 10); 16A/28; 16A/31; 4 kosi 16A/32; 2 kosa 16B/4; 16B/6; 16B/13; 14/2; 14/6; 14/7; 2 Lonci tipa 1 (sl. 42: L 1 ) kosa 14/10; 3 kosi 14/12 ( t. 24: 1); 14/15; 2 kosa 14/17 ( t. 23: 2); 14/19; 14/20; 9 kosov 14/21; 3 kosi 14/23; 6 kosov 14/24; 14/25; 2 kosa 14/27; 7-14/10; 7/76; 7/81; 3 kosi 7/83; 2 kosa Oblika: Veliki, pogosto nesimetrično oblikovani 3/33; 2 kosa 3/34; 3/35; 3/36; 3/37; 3/43; 3/44; 3/46; 4 kosi 3/47; lonci s trupom valjaste oblike, ki jih imenujemo tudi 3/48; 4 kosi 3/49; 3/54; 3/55; 2 kosa 3/60; 4/1; 4/3; 4/4; 3 kosi vrečasti lonci (Grahek 2004, 128, sl. 20: L 13). Proti dnu 4/6; 2 kosa 4/7; 4/8 ( t. 36: 7); 4/11; 3 kosi 4/12; 4/14; 4/24; 4/26; so lahko nekoliko zoženi. Zaobljeno ali ravno odrezano 4/31; 2 kosa 4b/78; 13/10; 13/15; 13/17; 2 kosa 13/21; 13/30; ustje je pokončno, lahko tudi rahlo nagnjeno navznoter. 13/31; 13/38; 2 kosa 13/41; 13/44; 13/50; 13/51; 13/75; 13/S23; Glede na velikost razlikujemo med dvema variantama. 13/S26; 12/1; 12/2; 12/21; 12/33; 12/39; 12/46; 12/52; 12/60; Pri tem so lonci, katerih polmer ustja je večji od 8,5 cm, 12/73; 12/86; 12/97; 6/4; 6/10; 6/20; 3 kosi 6/22; 6/27; 3 kosi označeni kot lonci 1a (L 1a), manjši lonci s polmerom 6/33; 2 kosa 6/38; 4 kosi 6/39; 6/55; 6/72; 1/87 ( t. 60: 4); 1/89; 1/100; 5/2; 2 kosa 5/3; 5/99; 2 kosa 5/110 ( t. 69: 2, 3); 5/111; ustja enakim ali manjšim od 8,5 cm, pa kot 1b (L 1b). 5/113 ( t. 72: 16); 5/116; 8/86; 8/89; 3 kosi 8/90; 2 kosa 8/91; Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate 10/8; 10/10; 15/13; 15/14; 15/20; 15/23; 20/20; 20/35; 20/5a; lončarske mase izdelani lonci so najpogosteje redukcij- 18/10; 18/21; 18/22; 19/11; 19/14; 19/28; 19/34; 2 kosa 19/41 sko ali oksidacijsko žgani. Površina je običajno gladka. ( t. 81: 2); 11/16; 11/24. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 1 so L 1a: 2 kosa 17/2; 3 kosi 17/4; 7 kosov 17/6( t. 9: 1); 5 kosov najštevilneje zastopani v plasteh k I zidu ( sl. 65: C, D). 17/8; 5 kosov 17/10; 2 kosa 17/12; 17/16a; 17/18; 17/19; 17/20; Najdeni so tudi v plasteh k mlajšima zidovoma in v 2 kosa 17/21; 17/25; 13 kosov 17/27( t. 3: 2); 3 kosi 17/28( t. 2: 7); 8 kosov 17/29; 17/30; 17/33; 17/34; 16A/4; 8 kosov 16A/5; latenskih plasteh, vendar pa se njihov delež vsakokrat 9 kosov 16A/6; 2 kosa 16A/7; 4 kosi 16A/9( t. 16: 4, 5); 5 kosov zmanjša približno za tretjino. 16A/10( t. 17: 1); 2 kosa 16A/12; 2 kosa 16A/13( t. 17: 11); 2 kosa 16A/14; 2 kosa 16A/15; 16A/16; 3 kosi 16A/17; 16A/18; Opombe: Predvsem lonci tipa 1a ustrezajo pitosom 5 kosov 16A/19; 12 kosov 16A/20; 16A/21; 5 kosov 16A/22; 4 tipa 7 po Dularjevi tipološki razvrstitvi grobne keramike kosi 16A/24; 16A/25; 2 kosa16A/32; 16A/profil; 2 kosa 16B/1; ljubljanske žarnogrobiščne skupine (1982, 109). 16B/4; 2 kosa 16B/10( t. 19: 8); 16B/13; 16B/profil; 14/2; 14/3; 14/5; 9 kosov 14/6( t. 24: 12); 2 kosa 14/7; 14/10( t. 21: 14); 14/11( t. 24: 7); 2 kosa 14/12; 14/15; 2 kosa 14/14; 4 kosi 14/17; Lonci tipa 2 (sl. 42: L 2 ) 14/19( t. 22: 2); 14 kosov 14/21; 3 kosi 14/23; 4 kosi 14/24; 2 kosa 14/26; 14/27; 2 kosa 7/74; 7/76; 3 kosi 7/75; 7/80A; 2 kosa 7/76; 6 kosov 7/77; 4 kosi 7/81; 5 kosov 7/83; 4 kosi 7/85; Oblika: Lonci z valjastim trupom, pokončnim ali 3/32( t. 30: 1); 4 kosi 3/33( t. 30: 2); 2 kosa 3/34; 2 kosa 3/35; 3 nekoliko navznoter nagnjenim ustjem in okrasom ne- kosi 3/36; 3/37; 3 kosi 3/42; 3/43; 3/44; 3/47( t. 32: 1); 3/48; 5 razčlenjenega vodoravnega rebra pod ustjem oziroma kosov 3/49; 3/50; 2 kosa 3/54; 5 kosov 3/60; 4 kosi 4/1; 4/3; 2 na zgornji polovici trupa. kosa 4/4( t. 36: 2); 4 kosi 4/6; 4/10; 7 kosov 4/12; 3 kosi 4/13; Izdelava: Kot lonci tipa 1. 2 kosa 4/18; 2 kosa 4/21; 4/25; 4/24; 4/27; 2 kosa 4b/78; 13/1; 13/4; 13/12; 13/14; 13/15; 13/17; 13/18; 13/21; 2 kosa 13/24( t. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 42: 14); 2 kosa 13/38; 13/40; 13/39; 2 kosa 13/41; 13/42; 13/47; 17/6 ( t. 9: 2); 17/8 ( t. 7: 2); 17/10; 17/32 ( t. 11: 11); 3 kosi 13/50; 13/51; 13/60; 13/71; 13/73; 13/74( t. 39: 9); 3 kosi 16A/20*; 14/23; 14/26; 4/4; 13/70; 6/22; 6/48; 19/40. 13/77; 13/94; 13/100; 13/S2; 13/S10; 13/S11; 2 kosa 12/1; 12/8; 12/9( t. 49: 4); 12/10; 12/14; 12/20; 12/21; 12/25; 12/33( t. 48: 2); Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 2 najpo- 2 kosa 12/37; 12/38; 12/42; 12/46; 12/48; 12/58; 12/59; 12/65; 12/66; 2 kosa 12/67; 12/67; 12/70; 12/73; 12/85; 12/92; 12/94; gosteje izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 65: E). 12/95; 12/96; 12/98; 6/2; 2 kosa 6/4; 6/8; 6/15; 6/16; 2 kosa 6/20; 6/21; 4 kosi 6/22; 6/25; 6/27; 3 kosi 6/28; 6/30; 3 kosi 6/33; 6/37; Opombe: Pri fragmentu ostenja lonca ID 7016A/020– 6/39; 6/49; 6 kosov 6/54; 6/59; 6/60; 6/63; 2 kosa 6/64; 3 kosi 015, ki je označen z *, je iz rebra izvlečen še jezičast držaj 1/80; 1/91; 1/94; 1/96; 1/99; 2/66; 2/70; 2 kosa 2/75; 5/2; 2 kosa ( dodatek, okras). 5/3; 2 kosa 5/103; 5/104; 5/107; 5 kosov 5/110( t. 69: 1); 2 kosa Lonci tipa 2 sodijo med vrečaste lonce, ki se od 5/111; 5/113; 3 kosi 8/86; 8/87; 8/89; 8/90; 8/91; 10/11; 10/13; loncev tipa 1 razlikujejo le po okrasu. Zaradi manjšega 15/7; 15/14; 15/24; 15/27; 3 kosi 15/28; 22/3; 3 kosi 20/14; 2 števila primerkov, loncev tipa 2 ne delimo na velike in kosa 21/4; 21/6; 21/20; 19/11; 3 kosi 19/17; 19/32; 19/38; 9/18; male, kot velja za lonce tipa 1. 11/2; 11/3; 11/7a; 11/8; 11/15; 11/16; 11/19; L 1b: 2 kosa 17/2; 17/4; 17/6; 5 kosov 17/8; 4 kosi 17/9; 4 kosi 17/10; 17/12; 2 kosa 17/15; 17/16; 2 kosa 17/16a; 2 kosa 17/19; 2 kosa 17/20; 4 kosi 17/25 ( t. 5: 3); 17/26; 19 kosov 68 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 42: Lonci tipa 1–3. 69 LUCIJA GRAHEK Lonci tipa 3 (sl. 42: L 3 ) Lonci tipa 4 sodijo med vrečaste lonce, ki se od loncev tipa 1 razlikujejo po okrasu. To še posebej velja Oblika: Lonci z valjastim trupom, s pokončnim za lonce večjih dimenzij, medtem ko lahko manjšim ali nekoliko navznoter nagnjenim ustjem in z okrasom najdemo primerjave tudi med lonci tipa 5 po Dularju razčlenjenega vodoravnega rebra pod ustjem na zgornji (1982, 31, t. 7: 54). polovici trupa. Razlikujemo med lonci 3a (L 3a), ki imajo rebro razčlenjeno z odtisi prsta, in lonci 3b (L 3b), ki imajo rebro razčlenjeno z odtisi šila. Lonci tipa 5 (sl. 43: L 5 ) Izdelava: Kot lonci tipa 1. Oblika: Lonci z valjastim trupom, pokončnim Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ali nekoliko navznoter nagnjenim ustjem z okrasom L 3a: 3 kosi 17/27 ( t. 3: 9, 10); 2 kosa 17/28; 16A/20 ( t. bradavic, ki se na zgornji polovici trupa, lahko tik pod 13: 1); 7/76 ( t. 26: 1); 3/47 ( t. 32: 2); 4/1 ( t. 35: 1); 4/4; 4/14; ustjem, najpogosteje pojavljajo posamično. 13/41; 12/67 ( t. 46: 3); 12/76; 12/91; 6/10 ( t. 57: 3); 6/30; 6/33; Izdelava: Kot lonci tipa 1. 1/80 ( t. 59: 4); 5/104; 15/24. L 3b: 17/8 ( t. 7: 1); 17/27; 17/28; 3/48; 2 kosa 12/65 ( t. 46: 5); 12/66; 6/63; 8/90 ( t. 73: 1). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/6 ( t. 9: 4); 2 kosa 17/8 ( t. 7: 3, 4); 2 kosa 17/10 ( t. 6: 8); 17/13 ( t. 10: 5); 17/16a; 17/26 ( t. 5: 8); 17/27; 17/28; 17/29; Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 3 so 16A/5; 2 kosa 16A/12 ( t. 16: 8, 9); 2 kosa 16A/20; 16A/22; številčneje zastopani v plasteh k zidu I ( sl. 65: F). 16A/24 ( t. 12: 1); 16B/2; 14/19; 14/21; 14/27 ( t. 20: 3); 14/28; 7/77; 7/82 ( t. 27: 1); 7/83 ( t. 27: 6); 3/33; 3/41; 3/44 ( t. 31: 1); Opombe: Lonci tipa 3 sodijo med vrečaste lonce, 4/12; 4/13; 13/72; 13/S20; 12/40; 12/102; 12/106; 6/25; 6/33 ki se od loncev tipa 1 razlikujejo zgolj po okrasu. Zaradi ( t. 53: 3); 6/38 ( t. 52: 7); 1/98; 5/113 ( t. 72: 17); 2 kosa 8/89; manjšega števila primerkov delimo lonce tipa 3 na vari-19/38 ( t. 82: 1). ante le po načinu izvedbe okrasa razčlenjenega rebra, ne pa tudi po velikosti, kot velja za lonce tipa 1. Obe varianti Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 5 naj- loncev tipa 3 se pojavljata tako v veliki kot manjši izvedbi. pogosteje izvirajo iz plasti k zidu I do vključno plasti k zidu II ( sl. 65: H). Lonci tipa 4 (sl. 43: L 4 ) Opombe: Med lonci tipa 5 nekoliko izstopata manj- ša lonca ID: 6807/082–001 ( t. 27: 1) in 7117/026–001 ( t. Oblika: Lonci z valjastim trupom, pokončnim ali 5: 8), ki imata navznoter upognjen stanjšan rob ustja. nekoliko navznoter nagnjenim ustjem in pritrjenim jezi- Zgornji rob ustja lonca z bradavico ID: 7117/013– častim držajem. Ti se običajno pojavljajo v paru in sicer na 001 ( t. 10: 5) je okrašen z vrezi. Podobno ima vreze na zgornji polovici trupa, lahko tik pod ustjem. Pri manjših robu ustja tudi lonec ID: 6805/113–007 ( t. 72: 17), ki loncih tipa 4 predstavljajo držaje podolgovato oblikovane ima bradavico modelirano z odtisom prsta. bradavice. Držaji so lahko razčlenjeni z odtisi prstov. Lonci tipa 5 sodijo med vrečaste lonce, ki se od Izdelava: Kot lonci tipa 1. loncev tipa 4 razlikujejo le po oblikovanosti bradavic. Večje lonce lahko tako uvrščamo tudi med pitose tipa Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 7 po Dularjevi tipološki razvrstitvi grobne keramike 17/6; 17/9 ( t. 8: 15); 2 kosa 17/16a; 17/20 ( t. 6: 1); 2 kosa ljubljanske žarnogrobiščne skupine (Dular 1982, 109), 17/27 ( t. 3: 6, 7); 17/29 ( t. 1: 1); 16A/7; 16A/13; 16A/19 ( t. 14: medtem ko se manjši lahko uvrščajo med lonce tipa 5 5); 2 kosa 14/20 ( t. 20: 13); 14/28; 7/77; 7/83 ( t. 27: 5); 3/47; 4/1; po Dularju (ib., 31; t. 7: 55). 4/4; 4/6; 4/10; 4/11; 4/12; 13/48; 13/50; 13/76; 13/77; 13/79; 13/ S22 ( t. 44: 5); 12/73; 12/85; 6/22 ( t. 56: 6); 6/59 ( t. 52: 1); 2/67 ( t. 65: 2); 5/103 ( t. 67: 6); 5/110; 20/12; 19/7; 19/32; 19/32* ( t. 83: 7); 19/38; 11/16. Lonci tipa 6 (sl. 43: L 6 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 4 so Oblika: Lonci z valjastim trupom in pokončnim najštevilčneje zastopani v plasteh k zidu I ( sl. 65: G). ali nekoliko navznoter nagnjenim ustjem s podkvasto oblikovanim plastičnim okrasom. Ta se pojavlja na Opombe: K loncem tipa 4 prištevamo tudi zglajen zgornji polovici, lahko tudi tik pod ustjem. in bolj kakovostno žgan lonec ID: 7219/032–030 ( t. 83: Izdelava: Kot lonci tipa 1. 7), ki ima rahlo odebeljeno pokončno ustje, proti dnu pa je močno zožen. Ker se od loncev tipa 4 nekoliko Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 16A/9* ( t. 16: 6); 16A/17* ( t. 15: 14); 16A/26 ( t. 16: 10); razlikuje tako po oblikovnih značilnostih kot tudi po 14/23; 14/28 ( t. 25: 2); 7/83 ( t. 27: 4); 2 kosa 4b/80; 4b/84; bolj kvalitetni obdelavi površine, je označen z *. 13/36; 19/17. 70 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 43: Lonci tipa 4–7. 71 LUCIJA GRAHEK Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 6 se Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): pojavijo v plasteh k zidu II in so nato zastopani tudi v L 8a: 17/2; 2 kosa 17/6 ( t. 9: 3); 17/8; 17/10; 17/13; 17/16; plasteh k zidu III ter v latenskih plasteh ( sl. 66: A). 2 kosa 17/27; 17/28; 16A/11; 2 kosa 16A/17; 16A/19; 16A/20; 2 kosa 16A/24; 16A/29; 16B/10; 14/1; 2 kosa 14/6 ( t. 24: 11); Opombe: Kot posebnost, označeno z *, obravna- 14/15; 2 kosa 14/23 ( t. 20: 7); 14/24; 14/27; 3/44 ( t. 31: 2); 3/49; vamo v okviru loncev tipa 6 dno lonca z ostenjem ID: 2 kosa 3/47; 3/60; 4/7; 4/10 ( t. 36: 6); 4 kosi 4/12; 4/13; 4/23; 4/25; 13/9; 13/18; 13/21; 13/27; 13/41; 13/50; 13/62; 13/S5* ( t. 7016A/017–002 ( t. 15: 14), ki ima fragmentarno ohra- 44: 11); 13/S23; 13/S24; 13/S26; 12/1; 12/2; 12/8; 12/13; 12/57 njeno apliko v obliki črke “U”. ( t. 46: 4); 12/65; 12/70; 12/92; 6/22; 6/23; 6/25; 6/26; 4 kosi 6/33; Kljub temu da imajo lonci tipa 6 pogosto nekoliko 6/37; 6/39; 6/43; 2 kosa 6/54; 6/55; 6/58; 6/59; 2 kosa 1/97 ( t. navznoter nagnjeno ustje, kar oblikuje visoko pomaknje- 61: 1); 2/63; 2/65; 2/66; 2/75; 5/3; 5/113; 8/93; 18/15; 18/26; na, rahlo zaobljena ramena, jih še vedno uvrščamo med 2 kosa 18/27; 19/30; 2 kosa 19/39; 11/7a; 11/8; 11/19; 11/24; vrečaste lonce, ki se od loncev tipa 1 razlikujejo po obliki L 8b: 17/2 ( t. 11: 4); 4/10* ( t. 36: 5); 18/25. okrasa. Primerjamo jih lahko z lonci tipa 5 po Dularju (1982, 31, t. 7: 56). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 8 so zastopani tako v plasteh k vsem trem zidovom kot tudi v latenskih plasteh. Največ jih izvira iz plasti k zidu I do Lonci tipa 7 (sl. 43: L 7 ) vključno plasti k zidu II ( sl. 66: C). Oblika: Lonci z valjastim trupom, pokončnim ali Opombe: K loncem tipa 8a prištevamo tudi fra- nekoliko navznoter nagnjenim ustjem in vglobljenim gment ustja ID: 6913/S05–001 ( t. 44: 11) z navznoter okrasom. Razlikujemo med lonci (L 7a), ki imajo pod odebeljenim robom ustja. ustjem okras vodoravnega niza vtisov prsta; lonci z Med lonci tipa 8b nekoliko izstopa fragment ustja okrasom vtisov šila (L 7b) in lonci z vrezi (L 7c) na z ostenjem ID: 6704/010–001 ( t. 36: 5), ki je bil okrašen zgornjem ali zunanjem robu ustja. vsaj z dvema rebroma; eno je v obliki valovnice, drugo Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate pa navpično oziroma poševno. Zaradi svojih posebnosti lončarske mase izdelani lonci so najpogosteje redukcij- sta oba fragmenta označena z *. sko žgani. Površina je običajno gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Lonci tipa 9 (sl. 44: L 9 ) L 7a: 17/27 ( t. 3: 12); 14/10; 6/63 ( t. 51: 3); 22/5; L 7b: 16A/20 ( t. 13: 2); 14/24; 4/1; Oblika: Lonci z valjastim trupom, ki so proti ustju L 7c: 3/60; 13/87 ( t. 39: 6); 13/S14; 11/16. nekoliko zoženi; ustje nad neizrazitimi rameni je po- končno (L 9a) ali rahlo izvihano navzven (L 9b). Redko Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 7 naj- so okrašeni z razčlenjenim rebrom. pogosteje izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 66: B). To velja Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate predvsem za lonce tipa 7a in 7b, medtem ko so lonci tipa lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje reduk- 7c zastopani tudi v latenskih plasteh. cijsko žgani. Redkejši so lonci iz finozrnate lončarske mase, ki pa so bili običajno oksidacijsko žgani. Površina Opombe: Lonci tipa 7 sodijo med vrečaste lonce, obojih je običajno gladka. ki se od loncev tipa 1 razlikujejo le po okrasu. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): L 9a: 17/17; 17/20 ( t. 6: 2); 17/27; 17/29 ( t. 1: 5); 14/23 Lonci tipa 8 (sl. 44: L 8 ) ( t. 20: 8); 7/81 ( t. 29: 12); 3/60; 4/7; 13/21; 2 kosa 13/50; 6/60; 2 kosa 1/87; 1/95; 2/68; 5/103; 5/104; 5/111; 8/91; 19/18; 11/3; Oblika: Lonci z valjastim trupom, pokončnim ali 11/7a; 2 kosa 11/16; nekoliko navznoter usločenim ustjem s poudarjenim L 9b: 17/7; 4 kosi 17/27 ( t. 3: 1, 8); 14/21; 3/60 ( t. 34: 9); robom. Razlikujemo med ustji z navzven odebeljenim 4/12; 4b/78; 4b/79; 13/72; 13/S5; 6/33 ( t. 53: 2); 6/54; 1/84; 10/7. robom (L 8a) in ustji, ki imajo rob z zunanje strani ne- koliko stanjšan (L 8b). Lonci tipa 8 so lahko okrašeni Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 9 so z gladkimi ali pa z odtisom prsta razčlenjenimi rebri. zastopani tako v plasteh k vsem halštatskim zidovom Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate kot tudi v latenskih plasteh. Najpogosteje se pojavljajo lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje re- v plasteh k zidu I in latenskih plasteh, izrazito majhen dukcijsko žgani in so lahko rahlo porozni. Površina je je delež iz plasti k II zidu ( sl. 66: D). običajno gladka. 72 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 44: Lonci tipa 8–13. 73 LUCIJA GRAHEK Lonci tipa 10 (sl. 44: L 10 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/2; 17/4; 17/13; 17/18; 2 kosa 16A/17 ( t. 15: 6, 7); 14/2; Oblika: Lonci s širokimi rameni, izrazito zoža- 14/24; 7/85; 4b/85; 13/1 ( t. 43: 15); 13/8; 13/S13 ( t. 44: 7); 13/ nim vratom in izvihanim ustjem. K loncem tipa 10 S17; 6/7; 2/64 ( t. 64: 2); 2/74; 2/95; 8/91; 15/36; 18/22; 19/14; prištevamo tudi fragmente masivnih, lahko nekoliko 19/38; 9/4; 9/7; 9/14; 9/15; 11/1; 11/8 ( t. 94: 4). odebeljenih izvihanih ustij, ki so označeni kot lonci tipa 10a (L 10a). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 12 so Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate številčneje zastopani v plasteh k zidu III; najpogosteje pa lončarske mase izdelani lonci so najpogosteje redukcij- izvirajo iz latenskih plasti ( sl. 66: G). Poleg posameznih sko žgani in imajo gladko površino. primerkov iz latenske plasti v sondi 6 in plasti k zidu na zahodni terasi so zastopani predvsem v plasteh k Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): prečnima zidovoma ( sl. 79: D). L 10: 17/9; 17/13; 17/18; 1/87; 2/66; 5/4 ( t. 72: 4); 5/111 ( t. 71: 11); 11/3 ( t. 95: 1); 11/17 ( t. 90:10); Opombe: Loncem tipa 12 so podobni lonci tipa 11, L 10a: 6/7; 2/74 ( t. 65: 3); 20/2 ( t. 76: 9). 14 in 17 ( sl. 44: L 11; 45: L 14, L 17). Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki primerki lon- cev tipa 10a se pojavijo med keramiko iz plasti k zidu II; Lonci tipa 13 (sl. 44: L 13 ) preostale pa najdemo v mlajših, najpogosteje v latenskih plasteh ( sl. 66: E). Posamezni primerki loncev tipa 10 Oblika: Lonci s stožčastimi, lahko nekoliko nape- izvirajo iz latenskih plasti v sondi 5 in plasti na zahodni timi rameni in navzven zapognjenim robom ustja, ki je terasi, medtem ko izvira lonec tipa 10a iz latenske plasti z zgornje ali notranje strani sploščen ali ravno odrezan. v sondi 6 ( sl. 79: B). Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje re- dukcijsko žgani. Površina je običajno gladka. Lonci tipa 11 (sl. 44: L 11 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Oblika: Kroglasti lonci s širokimi rameni in krat- 17/2; 17/20; 17/21; 3 kosi 17/27 ( t. 3: 4); 16A/5; 16A/6; kim, lijakasto izvihanim ustjem. Lonci, katerih ustje je 16A/10; 16A/20; 16B/7 ( t. 19: 10); 16B/11 ( t. 19: 14); 16B/12; z zunanje strani gobasto odebeljeno, so označeni kot 14/2; 14/21; 2 kosa 7/77; 7/84; 3/49; 3/60 ( t. 34: 8); 4/11; 4/12; lonci tipa 11a (L 11a). 4/13; 4b/80; 13/69; 13/73; 13/76; 13/100; 12/9; 12/58; 12/77; 12/102; 2 kosa 6/3; 6/9; 6/12; 6/25; 6/33; 1/97; 2/66; 2/75; 5/110; Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate 18/17; 19/25; 19/33; 9/9 ( t. 89: 17); 11/12; 11/16. lončarske mase izdelani lonci so bili redukcijsko žgani. Površina je gladka. Lonci tipa 11a so bili oblikovani tudi Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 13 so s pomočjo počasnega lončarskega vretena. zastopani v plasteh k vsem trem halštatskim zidovom in latenskih plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): I in pa latenskih plasti ( sl. 66: H). Poleg posameznega L 11: 2 kosa 17/13 ( t. 10: 2, 3); 13/28 ( t. 42: 17); 12/31 ( t. 49: 3); 18/16; primerka iz latenske plasti v sondi 6 so v okviru latenskih L 11a: 6/3; 5/109; 18/4; 9/19 ( t. 88: 15); 11/17 ( t. 90: 11). plasti zastopani še v plasteh k obema prečnima zidovoma ter v plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 79: E). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 11 se pojavijo v plasteh stopnje zidu III in so zastopani tudi Opombe: Loncem tipa 13 so podobni lonci tipa 15 v latenskih plasteh ( sl. 66: F). Tu se pojavljajo predvsem in 16 ( sl. 45: L 15, L 16). lonci tipa 11a, in sicer v plasteh k prečnemu zidu 1 in v plasti pred postavitvijo zidu na zahodni terasi ( sl. 79: C). Lonci tipa 14 (sl. 45: L 14 ) Oblika: Trebušasti lonci z nekoliko napetimi rame- Lonci tipa 12 (sl. 44: L 12 ) ni in kratkim, lijakasto izvihanim ustjem. Prehod ramen v ustje je poudarjen. Rob ustja je zaobljen. Na ramenih so Oblika: Lonci z nekoliko napetimi rameni in li- lahko okrašeni z vodoravnim žlebom. Glede na velikost jakasto izvihanim ustjem. Rob ustja je ravno odrezan. razlikujemo med dvema variantama. Pri tem so lonci, Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate katerih polmer ustja je večji od 8,5 cm, označeni kot lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje re- lonci 14a (L 14a), manjši lonci s polmerom ustja enakim dukcijsko žgani. Površina je običajno gladka. ali manjšim od 8,5 cm, pa kot 14b (L 14b). 74 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Izdelava: Lonci iz drobnozrnate lončarske mase so bili Lonci tipa 16 (sl. 45: L 16 ) najpogosteje izdelani prostoročno; redkeje so bili obliko- vani na počasnem lončarskem vretenu. Površina običajno Oblika: Lonci s stožčastimi, lahko nekoliko nape- redukcijsko ali oksidacijsko žganih loncev je gladka. timi, rameni in kratkim pokončnim ustjem. Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): lončarske mase izdelani lonci so bili redukcijsko ali L 14a: 17/6; 17/13; 17/16a; 17/21 ( t. 8: 2); 16A/17; 16A/25 oksidacijsko žgani. Rahlo porozni lonci imajo običajno ( t. 12: 13); 16A/26; 14/18; 14/23; 7/75; 7/85; 3/34 ( t. 30: 7); 3/37 gladko površino. ( t. 33: 8); 3/49; 3/51; 3/60 ( t. 34: 12); 13/3; 13/22; 13/23; 13/27; 3 kosi 13/50; 13/103; 13/S18; 12/9 ( t. 49: 5); 12/16; 12/23; 12/49; 12/99; 12/102 ( t. 50: 5); 6/22; 6/37; 1/86; 1/87; 1/89; 2 kosa Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2/62 ( t. 63: 2); 2/65; 2/66 ( t. 64: 9); 2/73; 2/75 ( t. 65: 5); 5/119; 16A/5; 16A/20 ( t. 13: 3); 16A/30 ( t. 19: 4); 7/81 ( t. 29: 8/90 ( t. 73: 2); 8/92; 18/8; 18/10; 18/11 ( t. 77: 2); 18/15; 18/21; 13); 4/6 ( t. 35: 8); 4/11; 4/14; 12/32 ( t. 49: 2); 1/95; 5/111; 9/15; 18/22; 18/25; 19/16; 19/32 ( t. 83: 5); 9/3; 9/4; 3 kosi 11/2; 11/3; 11/24 ( t. 90: 3). 11/4; 2 kosa 11/7a ( t. 95: 11); 11/8; 2 kosa 11/9; L 14b: 17/15; 17/27; 16A/13 ( t. 17: 13); 2 kosa 14/6; Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 16 so za- 14/21; 7-14/5; 3/42; 3/54; 13/10; 13/56; 13/72; 12/1; 12/100; stopani tako v plasteh k vsem trem halštatskim zidovom 6/23; 6/33; 2 kosa 1/87; 1/90; 5/101; 8/93; 10/1; 21/10; 18/5; kot tudi v latenskih plasteh ( sl. 67: C). 18/10; 18/15 ( t. 79: 9); 18/22; 2 kosa 19/16 ( t. 86: 3, 4); 19/32 ( t. 83: 6); 19/41; 11/7b; 11/8; 11/9 ( t. 94: 21); 11/15 ( t. 91: 2). Opombe: Loncem tipa 16 so podobni lonci tipa 13 in 15 ( sl. 44: L 13; 45: L 15). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 14 so zastopani v plasteh k vsem halštatskim zidovom, najpo- gosteje pa izvirajo iz latenskih plasti ( sl. 67: A). V okviru Lonci tipa 17 (sl. 45: L 17 ) latenskih plasti se pojavljajo predvsem v plasti k zidu na zahodni terasi ter v plasteh k prečnemu zidu 1 ( sl. 80: A). Oblika: Trebušasti lonci z zaobljenimi rameni in kratkim, rahlo izvihanim ustjem. Dolžina ustja ne pre- Opombe: Loncem tipa 14 so podobni lonci tipa 11, sega 2-kratnika njegove debeline. Rob ustja je zaobljen, 12 in 17 ( sl. 44: L 11, L 12; 45: L 17). lahko tudi nekoliko stanjšan. Glede na velikost razliku- jemo med dvema variantama. Pri tem so lonci, katerih polmer ustja je večji od 8,5 cm, označeni kot lonci 17a (L Lonci tipa 15 (sl. 45: L 15 ) 17a), manjši lonci s polmerom ustja enakim ali manjšim od 8,5 cm, pa kot 14b (L 17b). Oblika: Lonci s stožčastimi rameni in kratkim nav- Izdelava: Najpogosteje so bili izdelani prostoročno zven izvihanim ustjem. Rob ustja je bil ravno odrezan. iz drobnozrnate lončarske mase, redkeje so oblikovani Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate na počasnem lončarskem vretenu. Površina največkrat lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje re- redukcijsko žganih loncev je običajno gladka. dukcijsko žgani. Površina je običajno gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): L 17a: 17/3; 17/4; 17/12; 2 kosa 17/13; 16A/17 ( t. 15: 17/1; 17/4; 17/15; 16A/5; 16A/13; 16A/17 ( t. 15: 8); 3/60; 9); 14/2; 7/76; 7/85; 3/47; 3/59; 3/60; 4/4; 4/18; 4b/78; 4b/87; 4/18; 13/S3; 12/1; 6/2; 1/87; 2/63; 2/69 ( t. 65: 14); 5/1; 21/12; 13/1; 13/9; 13/63; 13/S4; 13/S19 ( t. 44: 3); 13/S28; 6/15; 6/22; 18/1; 18/12; 19/34; 19/40; 19/41 ( t. 81: 1); 11/3; 11/7a; 11/8 6/39; 1/95; 1/97; 2 kosa 2/63 ( t. 63: 10); 2 kosa 2/64 ( t. 64: 3); ( t. 94: 6); 11/16. 2/69; 2 kosa 2/73 ( t. 66: 12); 5/1; 5/104 ( t. 68: 5); 5/107 ( t. 70: 4); 18/4; 2 kosa 18/7; 18/15; 18/23 ( t. 77: 7); 19/14 ( t. 87: 6); Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 15 so 19/39; 11/5; 2 kosa 11/7a; 2 kosa 11/8 ( t. 94: 5); zastopani v vseh plasteh, vendar pa jih daleč največji L 17b: 17/11 ( t. 8: 14); 16A/13 ( t. 17: 12); 16A/15 ( t. 14: delež izhaja iz latenskih plasti ( sl. 67: B). S posameznimi 3); 4b/89; 13/1; 13/S23; 12/16 ( t. 49: 11); 6/33; 6/54; 1/97 ( t. primerki so zastopani v latenski plasti b iz sonde 5, v 61: 2); 8/91; 20/3; 18/5; 18/6; 18/27; 9/7; 2 kosa 11/7a ( t. 95: 17); 11/7b; 11/12; 11/16 ( t. 93: 4). plasteh k obema prečnima zidovoma in plasti pred po- stavitvijo zidu na zahodni terasi; najpogosteje pa izvirajo Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 17 so iz plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 80: B). zastopani med keramiko iz vseh plasti, pri čemer jih daleč največ izvira iz latenskih plasti, najmanj pa iz Opombe: Loncem tipa 15 so podobni lonci tipa 13 plasti k zidu II ( sl. 67: D). V plasteh k zidu I se pojavljajo in 16 ( sl. 44: L 13; 45: L 16). predvsem lonci tipa 17a ( sl. 67: E); lonci tipa 17b pa se številčneje pojavijo šele v plasteh k zidu III ( sl. 67: F). V okviru latenskih plasti se lonci tipa 17b pojavljajo 75 LUCIJA GRAHEK predvsem v plasteh k prečnima zidovoma in plasteh na Lonci tipa 20 (sl. 46: L 20 ) zahodni terasi; pri čemer se njihov delež poveča v plasteh k prečnemu zidu 2 ter v plasti k zidu na zahodni terasi Oblika: Lonci s širokimi, zaobljenimi rameni, krat- ( sl. 80: D). Iz plasti k zidu na zahodni terasi in iz plasti k kim pokončnim ali rahlo navzven usločenim ustjem. prečnemu zidu 2 povečini izvirajo tudi lonci tipa 17a, ki Rob ustja je z zunanje strani nekoliko odebeljen. se posamično pojavljajo še v latenskih plasteh iz sonde Izdelava: Lonci so bili navadno izdelani prostoroč- 5 ter sonde 6 ( sl. 80: C). no iz drobnozrnate lončarske mase. Pogosto so bili dode- lani še na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje Opombe: Loncem tipa 17 so podobni lonci tipa 11, so bili redukcijsko, lahko nepopolno, žgani. Površina je 12 in 14 ( sl. 44: L 11, L 12; 45: L 14). običajno gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Lonci tipa 18 (sl. 45: L 18 ) 16A/2 ( t. 17: 19); 4/18; 1/97; 2/70; 11/7 ( t. 95: 12). Oblika: Lonci z navzven zapognjenim zaobljenim Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 20 iz- robom ustja. Razlikujemo med lonci s širokimi zaob- virajo predvsem iz latenskih plasti ( sl. 68: A), ki jih ni ljenimi rameni, ki so označeni kot lonci 18a (L 18a) ter možno stratigrafsko podrobneje opredeliti. navadno manjšimi lonci 18b (L 18b), ki imajo neizrazita, lahko stožčasta ramena. Izdelava: Lonci iz drobno- ali finozrnate lončarske Lonci tipa 21 (sl. 46: L 21 ) mase so bili izdelani prostoročno, lahko so bili dodelani tudi na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje so Oblika: Tulipanasti lonci z nekoliko zaobljenimi ra- bili redukcijsko žgani. Površina je gladka, pri loncih iz meni in navzven zapognjenim zaobljenim robom ustja. finozrnate mase lahko tudi zglajena. Izdelava: Lonci iz drobno- ali finozrnate lončarske mase so bili izdelani prostoročno, lahko tudi dodelani Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje so bili L 18a: 17/9; 14/19 ( t. 22: 3); 12/8 ( t. 50: 1); 6/39 ( t. 55: oksidacijsko žgani. Površina je bila praviloma gladka. 2); 1/96 ( t. 61: 11); 2/75 ( t. 65: 6); 9/21; L 18b: 17/14 ( t. 10: 11); 16B/10 ( t. 19: 9); 14/17 ( t. 23: Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 3); 14/24 ( t. 20: 12); 7-14/4; 13/20; 12/1; 12/62; 12/66 ( t. 46: 17/8 ( t. 7: 6); 17/13 ( t. 10: 1); 17/21; 4b/79; 13/4; 13/50; 1); 12/102 ( t. 50: 6); 2 kosa 1/97; 2/66 ( t. 64: 10); 5/116; 8/90; 13/S19; 12/7 ( t. 49: 19); 6/22; 1/97; 2/62; 8/92; 20/37; 18/14; 18/10; 18/14; 9/14; 11/7 ( t. 95: 13); 11/8; 2 kosa 11/16. 18/22; 19/3; 9/16 ( t. 88: 18); 11/4; 11/8; 11/12; 11/22. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 18 so Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 21 se zastopani v vseh plasteh. Njihov skupni delež se poveča številčneje pojavijo v plasteh k zidu II, najpogosteje v plasti k zidu III, daleč največ pa jih izvira iz latenskih pa izvirajo iz latenskih plasti ( sl. 68: B). Zastopani so plasti ( sl. 67: G). V okviru latenskih plasti se pojavljajo predvsem v plasteh k prečnima zidovoma in latenskih predvsem v plasteh k prečnima zidovoma in plasteh na plasteh na zahodni terasi, pri čemer je njihov delež zahodni terasi ( sl. 80: E). povečan v plasti k prečnemu zidu 2 oziroma v plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 80: F). Lonci tipa 19 (sl. 46: L 19 ) Lonci tipa 22 (sl. 46: L 22 ) Oblika: Lonci z nekoliko napetimi rameni, klekasto oddeljenim vratom in pokončnim, lahko rahlo navzven Oblika: Lonci z zaobljenimi ali le nekoliko nape- usločenim ustjem. Rob ustja je pogosto ravno odrezan. timi rameni in kratkim ustjem. Višina ustja ne presega Izdelava: Prostoročno, iz drobnozrnate lončarske 2-kratnika njegove debeline. Razlikujemo med lonci z mase izdelani lonci so bili redukcijsko žgani. Površina nekoliko navzven usločenim ustjem, ki so označeni kot je bila praviloma brisana in je zato gladka. lonci tipa 22a (L 22a) in lonci s pokončnim ustjem, ki so označeni kot lonci tipa 22b (L 22b). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Izdelava: Lonci iz drobno- ali finozrnate lončarske 7/83 ( t. 27: 9); 12/74 ( t. 47: 14); 1/89 ( t. 59: 15). mase so bili najpogosteje izdelani prostoročno, lahko pa so bili oblikovani tudi na počasnem lončarskem vrete- Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki primerki nu. Najpogosteje so bili redukcijsko žgani. Površina je loncev tipa 19 izvirajo iz plasti med zidom I in II ter običajno gladka. plasti k zidu II in III ( sl. 67: H). 76 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 45: Lonci tipa 14–18. 77 LUCIJA GRAHEK Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Lonci tipa 25 (sl. 46: L 25) L 22a: 7/85; 13/S7 ( t. 44: 9); 13/S13; 12/11 ( t. 48: 16); 12/33; 6/9; 6/39; 18/4; 18/27; 19/5 ( t. 87: 2); 11/3 ( t. 95: 2); Oblika: Lonci z lijakasto “lizvihanim ustjem. Med 11/9; 11/16: 11/18 ( t. 91: 1); njimi kot lonce tipa 25a (L 25a) posebej obravnavamo L 22b: 17/8 ( t. 7: 5); 17/20; 3/47; 12/51 ( t. 48: 4); 6/35 ( t. 55: 14); 2/62 ( t. 63: 3). fragmente izvihanih ustij loncev, pri čemer je dolžina ustja večja od 2-kratnika njegove debeline. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 22b so Izdelava: Lonci iz drobno- ali finozrnate lončarske zastopani v plasteh k zidu I in II ( sl. 68: D). V plasteh mase so bili najpogosteje izdelani prostoročno, lahko pa k zidu II so številčneje zastopani tudi lonci tipa 22a, ki so bili oblikovani tudi na počasnem lončarskem vrete- sicer najpogosteje izvirajo iz latenskih plasti ( sl. 68: C). nu. Najpogosteje so bili redukcijsko žgani. Površina je Poleg posameznega primerka iz latenske plasti v sondi gladka, lahko povsem zglajena. 6 so lonci tipa 22a v okviru latenskih plasti zastopani še v plasti k prečnemu zidu 1 in plasteh na zahodni terasi Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): L 25: 17/2 ( t. 11: 3); 17/3; 17/4; 17/6; 17/10; 17/11; 17/13; ( sl. 81: A). 17/15; 17/23; 17/27; 17/30; 17/33; 16A/9 ( t. 16: 1); 16A/17; 16A/20; 16A/33; 14/2; 2 kosa 14/24 ( t. 20: 11); 7/77; 7/81; 7/83 ( t. 27: 8); 2 kosa 7/85; 2 kosa 3/36; 3/53; 3/60; 4/13; 4b/82; Lonci tipa 23 (sl. 46: L 23 ) 4b/87; 13/20; 13/39; 6 kosov 13/50; 13/53; 13/68 ( t. 39: 7); 13/100; 13/103; 12/1; 12/4; 12/8; 2 kosa 12/21; 12/36; 12/49; Oblika: Lonci z zaobljenimi rameni in kratkim 12/50; 12/77; 12/85; 6/14; 6/18; 6/16; 6/19; 6/24 ( t. 51: 13); pokončnim ali rahlo navzven nagnjenim ustjem. Rob 6/28 ( t. 56: 16); 6/33 ( t. 53: 4); 6/35; 2 kosa 6/45; 6/37; 6/38 ( t. ustja je ravno odrezan. 52: 8); 6/39 ( t. 55: 1); 6/43; 6/44; 6/54; 6/59; 6/63; 6/64; 6/72 Izdelava: Prostoročno, iz drobnozrnate lončarske ( t. 58: 16); 1/92; 1/95; 2 kosa 1/99 ( t. 62: 9); 2/63; 2/65; 2/70; 2 kosa 2/73; 5/1; 5/2; 5/5; 5/7; 5/107; 5/108; 5/110; 2 kosa 5/111; mase izdelani lonci so bili redukcijsko žgani. Površina 5/113; 8/92; 15/11; 21/12; 21/18; 18/4; 18/5; 2 kosa 18/20; 2 je bila praviloma brisana in je zato gladka. kosa 19/11 ( t. 85: 6); 11/8; 11/12; 11/16; 11/24; L 25a: 17/6; 17/27; 4/3; 13/7 ( t. 43: 1); 13/103 ( t. 43: 12); Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 13/S11; 12/2; 6/55 ( t. 51: 14); 18/28; 19/3; 9/9; 9/45. 16A/4; 16A/13; 13/50 ( t. 40: 1); 13/S21; 2/64 ( t. 64: 1); 21/18; 19/31 ( t. 82: 10); 9/13; 9/15; 11/2 ( t. 93: 14); 11/7; 11/21 Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 25 so raz- ( t. 90: 1). meroma enakomerno zastopani v vseh plasteh ( sl. 68: G). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 23 so zastopani v vseh plasteh, najpogostejši pa so v latenskih Lonci tipa 26 (sl. 47: L 26 ) ( sl. 68: E). V okviru latenskih plasti so s posameznimi primerki zastopani v plasteh k prečnima zidovoma; Oblika: Lonci z lijakasto izvihanim ustjem. Visoko največji delež pa jih izvira iz plasti k zidu na zahodni na ramenih ali na samem prehodu v ustje je klek. terasi ( sl. 81: B). Izdelava: Lonci so bili najpogosteje prostoročno izdelani iz drobnozrnate lončarske mase in redukcijsko žgani. Površina je običajno gladka. Lonci tipa 24 (sl. 46: L 24 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Oblika: Lonci s trebušastim ali bikoničnim trupom, 16A/17 ( t. 15: 11); 16B/6 ( t. 19: 11); 16B/9 ( t. 19: 7); 14/7; ki je proti ustju izrazito zožen. Nekoliko napeta ramena 7/85 ( t. 29: 5); 4/18; 4b/78; 2 kosa 13/50; 12/2; 12/5; 12/47; se zaključujejo z ravno odrezanim robom ustja. 12/53; 5/3; 21/11; 18/22; 18/25; 11/5. Izdelava: Prostoročno, iz drobno- ali finozrnate lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 26 so redukcijsko žgani. Površina je običajno gladka, lahko zastopani v vseh plasteh. Njihov delež se poveča v plasti tudi zglajena. med zidom I in II, največ pa jih izvira iz latenskih plasti ( sl. 68: H). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 16A/17 ( t. 15: 5); 7/76; 3/54 ( t. 34: 1); 4/8; 2 kosa 6/33; 6/39; 5/98 ( t. 67: 2). Lonci tipa 27 (sl. 47: L 27 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 24 so Oblika: Lonci z visokim lijakasto izvihanim ustjem. zastopani predvsem v plasti k zidu I in plasti med zidoma Prehod ramen v ustje je tekoč. I in II ( sl. 68: F). Izdelava: Lonci, najpogosteje oblikovani na poča- snem lončarskem vretenu, so bili izdelani iz finozrnate 78 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 46: Lonci tipa 19–25. 79 LUCIJA GRAHEK lončarske mase in redukcijsko žgani. Površina je gladka, Opombe: Glede na okras vodoravnih vrezov in niza pogosto povsem zglajena. odtisov šila med njimi prištevamo k loncem tipa 29 tudi fragment ostenja ID: 7117/013–007 ( t. 10: 7). Ker gre za Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): odlomek oksidacijsko žgane ter nato dimljene posode 17/2; 17/25; 17/27 ( t. 3: 5); 14/21; 7/76; 3/54; 13/7; 13/41; iz grobozrnate lončarske mase, ki se po fakturi razlikuje 13/50; 13/96; 13/103; 12/21 ( t. 48: 20); 12/98; 6/4; 6/7; 6/47; od preostalih loncev tega tipa, je fragment označen z *. 6/51; 5/99; 11/15. Loncem tipa 29 so podobni lonci tipa 32 ( sl. 47: L 32). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa tipa 27 so zastopani v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu I in II ( sl. 69: A). Lonci tipa 30 (sl. 47: L 30 ) Opombe: Ustja opredeljena kot lonci tipa 27 lahko Oblika: Lonci z izvihanim ustjem, ki je na zuna- pripadajo tudi bučam (prim. Dular 1982, 39 ss, t. 10; njem robu okrašeno z vrezi ali vtisi. sl. 50: B). Izdelava: Prostoročno, iz drobnozrnate lončarske mase izdelani lonci so bili po večini oksidacijsko žgani. Površina je gladka. Lonci tipa 28 (sl. 47: L 28 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Oblika: Lonci z visokim nekoliko izvihanim ustjem, 17/27 ( t. 3: 11); 12/95 ( t. 45: 11); 15/24 ( t. 75: 2). ki ima navzven odebeljen rob. Prehod ramen v ustje je tekoč. Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki lonci tipa 30 Izdelava: Lonci so bili najpogosteje prostoročno izvirajo predvsem iz plasti k zidu I ( sl. 69: D). izdelani iz drobno- ali finozrnate lončarske mase in redukcijsko žgani. Površina je gladka. Lonci tipa 31 (sl. 47: L 31 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 14/21 ( t. 21: 2); 4/18; 13/19 ( t. 42: 9); 19/42. Oblika: Lonci z valjastim ali bolj trebušastim tru- pom, ki je proti ustju zožen. Rob ustja je navadno ravno Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki lonci tipa odrezan, pod njim pa je vodoraven žleb. Z vodoravnimi 28 izvirajo predvsem iz plasti k zidu I in III ( sl. 69: B). žlebovi so lahko okrašena tudi ramena. Izdelava: Prostoročno izdelani lonci iz finozrnate, redkeje iz drobnozrnate, lončarske mase so bili lahko Lonci tipa 29 (sl. 47: L 29 ) oblikovani tudi na počasnem lončarskem vretenu. Bili so redukcijsko ali oksidacijsko žgani. Površina je gladka. Oblika: Trebušasti lonci z izvihanim ustjem, ki imajo na ramenih okras vodoravnih žlebov v kombina- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ciji z nizom odtisov šila ali prsta. Redkeje se pojavljajo 3/49 ( t. 33: 1); 6/10; 6/10* ( t. 57: 4); 1/80 ( t. 59: 5); 18/14. vodoravni vrezi in modelirano rebro. Izdelava: Lonci iz drobnozrnate lončarske mase Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznih so bili najpogosteje izdelani prostoročno, lahko pa so primerkov loncev tipa 32 iz plasti k zidu I in II so ti bili oblikovani tudi na počasnem lončarskem vretenu. zastopani predvsem v latenskih plasteh ( sl. 69: E). V Običajno so bili redukcijsko žgani, lahko z oksidacijo v okviru latenskih plasti so zastopani le v plasti iz sonde zaključni fazi. Površina je gladka. 6 in plasti k prečnemu zidu 2 ( sl. 81: C). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Opombe: Lonci tipa 32 so latenskim pokalom 17/2; 2 kosa 17/13 ( t. 10: 8); 17/13* ( t. 10: 7); 3 kosi podobno, prostoročno izdelano posodje. 16A/17 ( t. 15: 1, 2, 10); 7/81; 7/83 ( t. 27: 7); 13/S14; 12/23 ( t. K loncem tipa 32 prištevamo tudi fragment ID: 48: 18); 12/45 ( t. 48: 13); 1/84; 1/87; 1/100 ( t. 62: 2); 2 kosa 2/62 6806/010–001 ( t. 57: 4). Ker gre za fragment lonca z va- ( t. 63: 6); 2/65; 2/66; 2/71; 5/5 ( t. 72: 9); 8/90; 19/33. ljastim trupom in zaobljenim robom ustja, je označen z *. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 29 se pojavijo v najmlajših plasteh k zidu I oziroma v plasteh Lonci tipa 32 (sl. 47: L 32 ) med zidoma I in II. Največ jih izvira iz plasti k zidu III ( sl. 69: C). Oblika: Lonci z izvihanim ustjem nad zaobljenimi rameni, ki so okrašeni z vodoravnimi žlebovi. 80 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 47: Lonci tipa 26–33. 81 LUCIJA GRAHEK Izdelava: Lonci iz drobno- ali finozrnate lončarske 12/4; 6/3; 6/4; 6/8; 6/9 ( t. 57: 16); 6/15; 1/90; 2 kosa 1/96; 2/66; mase so bili najpogosteje izdelani prostoročno, lahko pa so 2/73; 5/107 ( t. 70: 3); 2 kosa 8/93 ( t. 73: 17); 8/94 ( t. 74: 5); 3 bili oblikovani tudi na počasnem lončarskem vretenu. Bili kosi 20/5; 18/5; 18/8; 18/12; 18/16; 18/17; 19/17; 19/19; 2 kosa so redukcijsko ali oksidacijsko žgani. Površina je gladka. 19/23 ( t. 86: 9); 9/3 ( t. 89: 2); 9/5; 9/13; 2 kosa 9/14 ( t. 88: 5, 6); 9/15 ( t. 88: 9); 11/2 ( t. 93: 15); 11/4; 11/5; 5 kosov 11/7a ( t. 95: Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 14, 15); 11/7b; 8 kosov 11/8 ( t. 94: 7, 8, 10); 3 kosi 11/9 ( t. 94: 17/3; 17/13 ( t. 10: 4); 12/3 ( t. 49: 13); 2/63 ( t. 63: 9); 2/65; 16, 17); 11/9* ( t. 94: 20); 11/12 ( t. 91: 6); 11/14; 11/15; 2 kosa 21/12; 19/29 ( t. 82: 8). 11/16 ( t. 93: 7, 8); 11/17 ( t. 90: 6); L 34b: 2 kosa 17/2 ( t. 11: 8); 17/3; 17/9**; 17/10**; 2 kosa 16A/5 ( t. 18: 7); 14/6; 14/7; 4/18**; 13/7; 2 kosa 13/9; Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 32 se 13/19; 3 kosi 12/2; 12/3; 12/4; 12/6; 12/7; 12/9; 2 kosa 1/90; številčneje pojavijo v plasteh k zidu II ( sl. 69: F). 18/4; 18/14** ( t. 80: 10); 18/16 ( t. 79: 7); 2 kosa 19/14 ( t. 87: 9); 19/14** ( t. 87: 10); 19/16 ( t. 86: 6); 19/34 ( t. 87: 21); 9/4; Opombe: Loncem tipa 32 so podobni lonci tipa 9/5; 9/10; 9/15; 11/3**; 11/5; 11/9 ( t. 94: 18); 2 kosa 11/11 ( t. 29 ( sl. 47: L 29). 92: 2, 3); 11/12 ( t. 91: 8); 11/13; 11/17 ( t. 90: 7). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 34 se Lonci tipa 33 (sl. 47: L 33 ) pojavijo v plasteh stopnje zidu III; daleč največ pa jih izhaja iz latenskih plasti ( sl. 69: H), kjer so zastopani Oblika: Lonci z nekoliko napetimi ali zaobljenimi predvsem v plasteh na zahodni terasi in plasteh k preč- rameni, ki so nažlebljena. Neizrazito ustje ima zaobljen nima zidovoma ( sl. 81: D). rob in je nekoliko usločeno navzven. Izdelava: Lonci iz drobno- ali finozrnate lončarske Opombe: Glede na dobre primerjave z loncem mase so bili izdelani prostoročno ali pa so bili oblikovani ID: 6911/007–004 ( t. 95: 15) je k loncem z glavničenim na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje so bili okrasom uvrščen fragment ustja ID: 6911/009–004 ( t. redukcijsko žgani. Površina je gladka, lahko povsem 94: 20). Ker ta nima (več) ohranjenega okrasa, je označen zglajena. z * ( dodatek, tip L 34a*; sl. 48). Metličenje se redko pojavlja tudi na notranji strani, Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): kar je posebej označeno z ** ( dodatek, tip 34b**; npr. ID 17/13; 2 kosa 17/23; 17/26; 2 kosa 16A/17 ( t. 15: 4); 2 6704/018-026; prim. sl. 48). kosa 16A/20 ( t. 13: 4); 2 kosa 7/85 ( t. 29: 3); 3/49; 3/47; 2 kosa 4/18; 13/18; 13/28; 13/S6; 6/14; 6/64; 1/84; 1/86; 1/97; 2/63; 2/73; 8/90; 18/22; 2 kosa 18/25 ( t. 78: 2, 3); 19/17. Lonci tipa 35 (sl. 48: L 35 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 33 so Oblika: Lonci z glavničenim (L 35a) ali metličenim zastopani v vseh plasteh. Največ jih izvira iz plasti k (L 35b) okrasom. Najobičajnejši so trebušasti lonci z zidu II ( sl. 69: G). izvihanim, kratkim, navzven zapognjenim ustjem. V okviru loncev z glavničenim okrasom razlikujemo še dve Opombe: Fragmenti ustij, ki so opredeljeni kot varianti loncev. Lonci tipa 35c (L 35c) so čašaste oblike, lonci tipa 33, lahko pripadajo tudi bučam ali kelihom s kratkimi, navadno neokrašenimi rameni in navzven (prim. Gabrovec et al. 2006, t. 90: 155/1; 106: 1963/12; polkrožno ali konično odebeljenim visokim robom 195: 3/2). ustja. Nekoliko bolj trebušaste oblike so lonci tipa 35d (L 35d), ki jih zaznamuje mrežast motiv glavničenega okrasa in imajo zaobljena ramena ter nad njimi izvihano, Lonci tipa 34 (sl. 48: L 34 ) kroglasto odebeljeno ustje. Izdelava: Na lončarskem vretenu dodelani lonci Oblika: Lonci z glavničenim (L 34a) ali metličenim iz drobnozrnate, redkeje finozrnate lončarske mase so (L 34b) okrasom. Najpogostejši so trebušasti lonci z bili najpogosteje redukcijsko žgani. Predvsem lonci tipa izvihanim ustjem. 35c so pogosto porozni. Površina je bila pred izdelavo Izdelava: Prostoročno, najobičajneje iz drobnozr- okrasa praviloma gladka. nate lončarske mase izdelani lonci so bili najpogosteje redukcijsko žgani. Pogosto so porozni. Površina je bila Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): praviloma brisana in je zato gladka. L 35a: 17/3; 3 kosi 17/4 ( t. 10: 16); 2 kosa 16A/5; 4 kosi 14/2 ( t. 25: 16); 2 kosa 14/6; 7-14/1; 2 kosa 3/60; 13/1; 13/5; 13/7; 13/8; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 13/26; 3 kosi 13/S3; 13/S10; 12/2; 12/4; 6/4; 6/9 ( t. 57: 17); 6/15; L 34a: 2 kosa 17/1; 4 kosi 17/2 ( t. 11: 5); 3 kosi 17/4; 6/16; 4 kosi 1/94 ( t. 60: 21); 7 kosov 2/73; 5 kosov 5/107 ( t. 70: 16A/5; 2 kosa 14/28 ( t. 25: 4); 3/60 ( t. 34: 16); 4b/80; 4b/87; 11; 71: 3); 5/108; 5/111; 2 kosa 8/92; 2 kosa 8/93; 2 kosa 8/94; 4 13/1; 2 kosa 13/3; 13/8; 13/9; ? (13/11); 2 kosa 12/1; 2 kosa kosi 10/1 ( t. 74: 18); 20/1; 2 kosa 18/4 ( t. 80: 1); 18/5; 18/7; 18/8; 82 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 48: Lonci tipa 34–36. 83 LUCIJA GRAHEK 18/12; 18/15; 19/3; 2 kosa 19/5; 2 kosa 19/14; 19/15; 19/33; 2 Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonce tipa 36 zasle- kosa 19/34; 2 kosa 9/3; 9/4; 9/6; 2 kosa 9/7; 9/8 ( t. 89: 5); 9/10; dimo že v plasteh stopnje zidu III in so zastopani v vseh 9/13; 9/14; 3 kosi 9/15; 2 kosa 9/21; 11/1; 5 kosov 11/2; 10 kosov latenskih plasteh razen v plasti a sonde 5 ter v plasteh 11/3; 2 kosa 11/4; 3 kosi 11/5 ( t. 93: 19, 20, 25); 8 kosov 11/7a; 6 pred zidom na zahodni terasi. Največ jih izhaja iz plasti kosov 11/7b; 13 kosov 11/8; 8 kosov 11/9; 11/10; 8 kosov 11/12 ( t. 91: 7); 11/14; 16 kosov 11/16 ( t. 93: 6); 11/17; 2 kosa 11/25; k prečnemu zidu 1 ( sl. 81: F). L 35b: 2 kosa 17/3; 16A/5; 2 kosa 14/2; 13/4; 2 kosa 13/ S3; 13/S8; 12/2; 12/4 ( t. 49: 15); 6/4; 2 kosa 2/73; 5/5; 18/12; Opombe: Lonci tipa 36 in 36a ustrezajo po obliki 19/4 ( t. 87: 11); 9/6; 9/21; 11/3; 11/6; 11/7a; 2 kosa 11/8; 2 kosa ustja večinoma loncem tipa 42 (prim. sl. 28), redkeje 11/9; 11/12; 11/16; loncem tipa 41b (prim. t. 86: 12; 18: 1 in sl. 49). L 35c: 14/2* ( t. 25: 5); 5/107 ( t. 70: 1); 5/108 ( t. 72: 3); Med lonci tipa 36a* izstopa fragment ustja ID: 5/111 ( t. 70: 2); 20/6 ( t. 76: 12); 19/26* ( t. 86: 7); 11/10 ( t. 91: 7219/016–002 ( t. 86: 1), ki je označen z ** in ga po obliki 3); 11/25 ( t. 95: 24); lahko primerjamo z lonci tipa 40 (prim. sl. 49). L 35d: 2/73 ( t. 66: 11); 9/18 ( t. 88: 8); 18/4; 18/19. Lonci, pri katerih je bil grafit le v manjši meri Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 35 izha- primešan lončarski masi in je zato zapisan v oklepaju jajo predvsem iz latenskih plasti, a so bili najdeni tudi že ( dodatek), so označeni s . ▶ v plasteh stopnje zidu III. Najpogosteje so zastopani v latenskih plasteh na zahodni terasi in plasteh k prečnima zidovoma, pri čemer jih daleč največ izvira iz plasti k Lonci tipa 37 (sl. 49: L 37 ) zidu na zahodni terasi ( sl. 81: E). Oblika: Lonci s konično ali polkrožno navzven Opombe: Z * označena lonca tipa 35c imata z zu- odebeljenim visokim robom ustja. Razlikujemo med nanje strani gobasto odebeljeno ustje in ne oziraje se na lonci tipa 37a (L 37a), ki so proti ustju zoženi s kratkimi, okras ustrezata loncem tipa 41b (prim. sl. 49). Preostali rahlo napetimi rameni in lonci tipa 37b (L 37b) z rahlo lonci tipa 35c po obliki ustja ustrezajo loncem tipa 37 usločenimi rameni. in 38 (prim. sl. 49). Izdelava: Na lončarskem vretenu dodelani, pogo- sto porozni lonci iz drobnozrnate lončarske mase so bili običajno redukcijsko žgani. Površina je praviloma Lonci tipa 36 (sl. 48: L 36 ) gladka. Oblika: Grafitni lonci trebušaste oblike z glavni- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): čenim okrasom. Kot lonci tipa 36a (L 36a) so označeni L 37a: 17/4; 14/2; 7/85 ( t. 29: 6); 13/2; 12/2; 6/4 ( t. 58: lonci z navzven kroglasto ali gobasto odebeljenim 18); 5/5 ( t. 72: 8); 5/111; 8/92; 15/40 ( t. 75: 3); 20/32 ( t. 76: 3); ustjem. Ker so bili z glavničenjem najverjetneje okra-2 kosa 18/5 ( t. 79: 1, 2); 19/2; 9/2 ( t. 88: 19); 9/3; 9/5; 9/14; šeni vsi grafitni lonci, so, čeprav nimajo ohranjenega 9/17 ( t. 88: 16); 11/4 ( t. 95: 9); 11/5 ( t. 93: 18); 3 kosi 11/8 ( t. okrasa, kot lonci tipa 36a* (L 36a*) označeni vsi 94: 2, 3); 11/9; 3 kosi 11/12 ( t. 91: 9, 10); 3 kosi 11/16 ( t. 93: fragmenti kroglasto ali gobasto odebeljenih ustij, kot 1); 11/17 ( t. 90: 9); 11/25 ( t. 95: 23); lonec tipa 36b (L 36b) pa primerek z mrežasto glav- L 37b: 3/60; 13/22; 20/6; 3 kosi 11/7 ( t. 95: 16);2 kosa 11/8 ( t. 94: 1); 11/10 ( t. 91: 4); 11/12. ničenim okrasom. Izdelava: Na lončarskem vretenu dodelani lonci iz Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonce tipa 37 za- drobnozrnate, redkeje finozrnate, lončarske mase so bili sledimo že v plasteh stopnje zidu III in so zastopani v redukcijsko žgani. Površina je bila pred izdelavo okrasa vseh latenskih plasteh, razen v latenski plasti iz sonde praviloma gladka. 6. Pojavljajo se predvsem v plasti k prečnemu zidu 1 in v plasteh na zahodni terasi, kjer jih večji delež izhaja iz Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): L 36: 2 kosa 17/2 (t. 11: 7, 10); 17/10; 16A/4; 16A/10 (t. plasti k tamkajšnjemu zidu ( sl. 82: A). 17: 5); 16B/15; 16B/17; 14/6 (t. 24: 18); 3/54; 2 kosa 4/18 (t. 38: 4); 4b/78; 4b/89; 2 kosa 13/1 (t. 43: 18); 13/3; 13/4; 13/84; Opombe: Loncem tipa 37 oblikovno ustreza 2 kosa 12/2; 12/4; 12/7; 12/102; 2 kosa 6/4; 6/9; 2 kosa 6/15 (t. večina z glavničenjem okrašenih loncev tipa 35c ( sl. 58: 9); 1/94 (t. 60: 20); 1/96; 1/96▶ ; 2 kosa 1/97; 2/73; 2/73▶ (t. 48: L 35c). 66: 10); 5/5; 5/7; 5/7▶ (t. 72: 13); 8/94; 10/1; 10/12 (t. 74: 13); 18/20; 19/13 (t. 87: 17); 19/7 (t. 85: 11); 19/16; 19/19; 19/21; 19/33; 9/2; 11/3; 11/8; Lonci tipa 38 (sl. 49: L 38 ) L 36a: 13/6; 13/S1; 12/12 ( t. 49: 8); 5/4; 18/3; 19/36 ( t. 86: 12); 11/9; L 36a*: 17/1; 17/2; 16A/5 ( t. 18: 1); 2 kosa 14/2; 13/1; Oblika: Lonci z navzven polkrožno odebeljenim viso- 13/1▶ ( t. 43: 17); 13/3; 1/93▶ ( t. 62: 7); 2 kosa 5/1 ( t. 72: 14); kim robom ustja, ki je z notranje strani nekoliko usločen. 10/1; 18/4▶ ; 18/15; 18/28 ( t. 80: 17); 19/16** ( t. 86: 1); 19/34 Izdelava: Kot lonci tipa 37. ( t. 87: 20); 2 kosa 19/42; 9/3 ( t. 89: 1); 9/12; L 36b: 19/6 ( t. 85: 12). 84 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 49: Lonci tipa 37–44 in lonci s stožčastim vratom tipa 1–3. 85 LUCIJA GRAHEK Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): mo med lonci tipa 41a (L 41a), s polkrožno odebeljenim, 17/2 ( t. 11: 1); 17/4; 16A/5; 14/2; 3/60; 13/S3; 2/73 ( t. 66: visokim robom ustja, ki je nagnjen navznoter in lonci 9); 5/5 ( t. 72: 7); 10/1 ( t. 74: 15); 18/4 ( t. 80: 2); 9/5 ( t. 89: 9); tipa 41b (L 41b) z gobasto odebeljenim robom ustja. 9/8 ( t. 89: 4); 9/15 ( t. 88: 11); 11/7. Izdelava: Kot lonci tipa 37. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 38 se Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): pojavijo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasti b iz L 41a: 17/2; 5/108; 15/2 ( t. 75: 1); 9/9 ( t. 89: 15); 2 kosa 11/1; sonde 5 in plasti k zidu na zahodni terasi; večji delež L 41b: 14/2; 3/60 ( t. 34: 11); 1/87 ( t. 60: 2); 18/17 ( t. 80: pa jih izhaja iz plasti k prečnima zidovoma ( sl. 82: B). 15); 9/14; 11/9. Opombe: Loncem tipa 38 oblikovno ustrezajo Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 41 se posamezni primerki z glavničenjem okrašenih loncev pojavijo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasti b iz tipa 35c ( sl. 48: L 35c). sonde 5, plasti k zidu na zahodni terasi in plasti k preč- nima zidovoma ( sl. 82: E). Lonci tipa 39 (sl. 49: L 39 ) Opombe: Loncem tipa 41 oblikovno ustrezajo posamezni primerki z glavničenjem okrašenih loncev, Oblika: Lonci z navzven polkrožno odebeljenim zlasti tipa 35c* ( sl. 48: L 35c*). visokim robom ustja in izrazitim, odsekanim prehodom v steno. Lonci s stožčastimi, lahko nekoliko napetimi rameni in izrazitim, odsekanim prehodom v navzven Lonci tipa 42 (sl. 49: L 42 ) polkrožno odebeljen rob ustja so označeni kot lonci tipa 39a (L 39a). Oblika: Lonci z navzven gobasto ali polkrožno Izdelava: Kot lonci tipa 37. odebeljenim robom ustja. Pod robom ustja so lahko okrašeni z vodoravnimi žlebovi ali kanelurami. Redki Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): primerki loncev, ki imajo zaobljena ramena in nazaj L 39: 17/1; 2/73 ( t. 66: 8); 8/94; 9/9 ( t. 89: 14); 11/4 ( t. zapognjeno, lahko na steno vratu zalepljeno in zaglajeno 95: 8); 11/17 ( t. 90: 8); ustje, so označeni kot lonci tipa 42a (L 42a). L 39a: 19/16 ( t. 86: 2); 9/13 ( t. 89: 6). Izdelava: Kot lonci tipa 37. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 39 se Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): pojavijo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasteh na za- L 42: 17/4; 12/2 ( t. 50: 14); 12/4 ( t. 49: 14); 1/96; 1/97; hodni terasi in plasteh k prečnima zidovoma ( sl. 82: C). 2/73; 20/5; 18/4; 18/5; 18/10; 18/17; 9/14 ( t. 88: 2); 11/1; 2 kosa 11/4; 11/5 ( t. 93: 22); 11/8; 11/9; 11/25; L 42a: 14/2 ( t. 25: 6); 13/3; 18/4; 19/11 ( t. 85: 1); 9/15 Lonci tipa 40 (sl. 49: L 40 ) ( t. 88: 12). Oblika: Lonci z navzven polkrožno odebeljenim Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 42 se visokim robom ustja, ki je nagnjeno navznoter. Kot lonci pojavijo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasti k zidu tipa 40a (L 40a) so označeni lonci z izrazito navznoter na zahodni terasi, še večji delež pa jih izhaja iz plasti k zvrnjenim robom ustja. prečnemu zidu 1 ( sl. 82: F). Izdelava: Kot lonci tipa 37. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Lonci tipa 43 ( sl. 49: L 43) L 40: 2 kosa 14/2; 7-14/2; 2 kosa 18/4 ( t. 80: 3); 9/5 ( t. 89: 8); 11/2; Oblika: Trebušasti lonci z izvihanim ustjem. L 40a: 14/2 ( t. 25: 7); 6/16 ( t. 58: 12). Izdelava: Kot lonci tipa 37. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 40 se po- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): javijo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasti iz sonde 17/3; 17/4; 14/2; 1/90; 2 kosa 2/73; 8/93; 8/94; 21/10 ( t. 6, plasti k zidu na zahodni terasi in plasteh k prečnima 75: 10);2 kosa 18/4; 9/6; 11/7 ( t. 95: 20); 11/8; 11/9. zidovoma ( sl. 82: D). Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci tipa 43 se pojavijo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasteh k Lonci tipa 41 (sl. 49: L 41 ) prečnima zidovoma, še večji delež pa jih izhaja iz plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 83: A). Oblika: Lonci s kratkim, od trupa klekasto oddelje- nim vratom in navzven odebeljenim ustjem. Razlikuje- 86 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Lonci tipa 44 ( sl. 49: L 44) Opombe: Lonci s stožčastim vratom tipa 1 so bili le redko okrašeni. Lonec ID: 7016A/020–042 ( t. 13: 5) Oblika: Lonci z zaobljenim robom ustja, ki je uslo- je bil zunaj premazan z grafitnim premazom, lonec ID: čeno navznoter. Pod robom ustja je vodoravno vglobljen 7117/024–001 ( t. 5: 1) pa je imel na ramenih bradavice. žleb, ki ločuje ustje od rahlo napetih ramen. Lonci s stožčastim vratom tipa 1a se uvrščajo med Izdelava: Kot lonci tipa 37. lonce s stožčastim vratom tipa 1 po Dularju (1982, 23, t. 3: 12–15; 4: 16, 17), lonci s stožčastim vratom tipa 1b Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): pa so bolje primerljivi z lonci tipa 4 (ib., 25, t. 5: 26–30). 11/5 ( t. 93: 17); 11/9 ( t. 91: 5). Stratigrafsko-kronološki okvir: Posamezna obrav- Lonci s stožčastim vratom tipa 2 (sl. 49: Lsv 2 ) navana primerka loncev tipa 44 izvirata iz plasti k latenskemu zidu na zahodni terasi ( dodatek). Oblika: Lonci s širokimi rameni, kratkim, lahko rahlo usločenim, stožčastim vratom in kratkim, navzven Opombe: Lonci tipa 44 se od loncev tipa 31 raz- zapognjenim ustjem. likujejo izključno po načinu izdelave, saj so bili slednji Izdelava: Kot lonci s stožčastim vratom tipa 1. izdelani prostoročno, za lonce tipa 44 pa je značilno, da so bili oblikovani ali vsaj dodelani na vretenu. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/10; 17/21; 17/28; 16A/5; 16A/7 ( t. 14: 12); 16A/10; 4/11; 13/4; 2 kosa 13/50 ( t. 40: 5); 12/2; 12/23; 12/102; 3.4.1.3 LONCI S STOŽČASTIM VRATOM (LSV) 6/25; 6/39 ( t. 55: 3); 2/63; 2/66; 5/98 ( t. 67: 1); 5/1; 2 kosa 5/3; 5/7; 5/111; 5/126; 20/13; 18/27; 19/33; 19/40; 11/5; 11/7a; Lonci s stožčastim vratom so različno velike glo- 11/7b ( t. 95: 19). boke posode, ki jih odlikuje jasno oddeljen stožčast vrat (Dular 1982, 12, sl. 1: 3). Razlikujemo med lonci z Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci s stožčastim visokim in nizkim stožčastim vratom. Pojavljajo se tako vratom tipa 2 so zastopani v vseh plasteh, pri čemer so med grobno kot tudi naselbinsko keramiko. maloštevilni v plasti k zidu III ( sl. 70: B). Med stiško naselbinsko keramiko smo prepoznali Opombe: Nekateri lonci s stožčastim vratom so tri tipe loncev s stožčastim vratom. Gre za dobro žgane, bili tudi okrašeni. Zunanja stran posode pa je bila lahko neporozne lonce, ki jih uvrščamo med fino posodje. premazana z grafitnim premazom, na ramenih pa se pojavlja okras z vrezi, vtisi ali bradavicami. Loncem s stožčastim vratom tipa 2, ki smo jih lahko Lonci s stožčastim vratom tipa 1 (sl. 49: Lsv 1 ) opredelili le na podlagi gornjega dela ostenja z vratom in na podlagi fragmentov ustja, najdemo primerjave tako Oblika: Lonci z visokim stožčastim vratom in med lonci s stožčastim vratom tipa 4 po Dularju (1982, širokimi ali le malo zaobljenimi, s klekom oddeljenimi 25, t. 5: 29) kot tudi med lonci tipa 9 (ib., 34, t. 8: 72) ter rameni. Glede na ustje razlikujemo med dvema varian- lonci z nogo tipa 2 (ib., 42 s, t. 11: 107). tama. Lonci s stožčastim vratom 1a (Lsv 1a) imajo dolgo, lijakasto izvihano ustje; lonci 1b (Lsv 1b) pa kratko, pogosto ravno odrezano, navzven zapognjeno ustje. Lonci s stožčastim vratom tipa 3 (sl. 49: Lsv 3 ) Izdelava: Lonci iz fino- ali drobnozrnate lončarske mase so bili izdelani prostoročno ali pa so bili oblikovani Oblika: Lonci s širokimi, lahko nekoliko napetimi, na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje so bili rameni, kratkim stožčastim ali cilindričnim vratom in redukcijsko žgani. Površina je bila brisana, pogosto tudi rahlo navzven zapognjenim robom ustja. polirana in je gladka ali povsem zglajena. Izdelava: Kot lonci s stožčastim vratom tipa 1. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Lsv 1a: 2 kosa 16A/20 ( t. 13: 5); 3/52 ( t. 33: 7); 12/85 ( t. 45: 3); 16A/6 ( t. 16: 14); 14/28 ( t. 25: 1); 7/78 ( t. 26: 9); 3/60. Lsv 1b: 17/24 ( t. 5: 1); 16A/3; 16A/8 ( t. 17: 16); 16B/6; 7-14/10; 13/7; 13/50 ( t. 40: 3); 12/2; 5/113; 8/91; 8/92; 19/2; Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci s stožčastim 19/29; 9/10; 11/16. vratom tipa 3 so med obravnavano keramiko redko za- stopani. Navzlic posameznemu primerku iz plasti k zidu Stratigrafsko-kronološki okvir: Lonci s stožčastim I je videti, da se pojavijo v plasteh k zidu III ( sl. 70: C). vratom tipa 1 so zastopani v vseh plasteh. Številčneje so zastopani med keramiko iz plasti k zidu I; še pogosteje pa Opombe: Loncem s stožčastim vratom tipa 3, ki izvirajo iz plasti k zidu III ter latenskih plasti ( sl. 70: A). smo jih lahko opredelili le na podlagi fragmentov ustij, 87 LUCIJA GRAHEK najdemo primerjave med lonci z nogo tipa 2 po Dularju keramike se rdeče-črno barvani ciboriji po oblikovnih (1982, 42 s, t. 11: 105, 106). Lahko gre za ustja skled, zlasti značilnostih razvrščajo med več različnih tipov (1982, skled z nogo tipa 1 po Dularju (ib., 72 s, t. 24: 233, 234). 44 ss). Primere naselbinskih rdeče-črno barvanih ci- borijev zaradi velike fragmentarnosti težko tipološko razčlenimo. Zaradi lažje obravnave celotnega zbira 3.4.1.4 BUČE (B) keramike, posebej obravnavam fragmente ustij in nog rdeče-črno barvanih ciborijev, ki sem jih označila kot Buča je globoka posoda, navadno manjšega volu- posamezne tipe. mna, ki ima kroglast trup in proti ustju zožen, visok vrat Poleg barvanih so bili v stiškem naselju najdeni še (Dular 1982, 12, sl. 1: 7). Buče ne sodijo med številne, fragmenti ciborijev z nagubanim trupom (C 4). raznolike in razširjene oblike posod, vendar pa se poja- vljajo tako med grobno kot tudi naselbinsko keramiko. Uvrščamo jih med fino posodje. Glede na obliko so Ciboriji tipa 1 (sl. 50: C 1 ) najverjetneje služile za hranjenje tekočin. Oblika: Rdeče-črno barvani ciboriji kroglaste obli- Buče med stiško naselbinsko keramiko zaradi ke, ki imajo z modeliranimi vodoravnimi rebri profiliran velike fragmentiranosti težko prepoznavamo in jih po- cilindrični vrat in izvihano ustje. Kot ciborije tipa 1a (C drobneje ne razvrščamo( sl. 50: B), saj gre praviloma za 1a) obravnavamo primerke bikonično oblikovanih cibo- kose, ki jih lahko primerjamo z bučami tipa 1 po Dularju rijev. Ti imajo zgornjo polovico ostenja in usločen vrat (1982, 39, t. 10: 90, 92). profiliran z modeliranimi rebri, kanelurami ali kleki, ki oblikujejo široke žlebove. Ciboriji tipa 1b (C 1b) imajo na stožčastih ali širokih, zaobljenih ramenih modelirana Oblika: Posode s kroglastim trebuhom, širokimi, ali prilepljena vodoravna rebra. Kot ciborije tipa 1c (C zaobljenimi rameni, ki običajno tekoče prehajajo v 1c) obravnavamo preostale fragmente ostenj z vodo- stožčast ali cilindričen vrat. Ustje je izvihano ali vsaj ravnimi rebri, kot ciborije tipa 1d (C 1d) pa fragmente nekoliko nagnjeno navzven. Vrat, lahko tudi rame, je ramen, ki so s klekom oddeljena od stožčastega, lahko vodoravno nažlebljen ali pa je profiliran z modeliranimi rahlo usločenega vratu. vodoravnimi rebri. Izdelava: Ciboriji so bili najobičajneje oblikovani iz Izdelava: Buče iz fino- ali drobnozrnate lončarske finozrnate lončarske mase na počasnem lončarskem vre- mase so bile izdelane prostoročno ali pa so bile obliko- tenu. Po večini so bili oksidacijsko ali nepopolno oksi- vane na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje dacijsko žgani. Površina je gladka ali povsem zglajena. so bile redukcijsko žgane. Površina je gladka, redkeje povsem zglajena. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): C 1: 16B/10; 14/19 ( t. 22: 4); 7/83*; 3/34 ( t. 30: 9); 2 kosa Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 3/36; 12/78; 2/68; 2 kosa 19/32 ( t. 83: 2); 17/23 ( t. 5: 11); 16A/11; 16A/23; 14/19 ( t. 22: 6); 3/54 ( t. C 1a: 13/33; 2/62; 2/75; 19/32 ( t. 83: 3, 4); 34: 6); 13/4; 13/7; 13/61; 13/79 ( t. 39: 1); 6/4; 1/82 ( t. 59: 9); C 1b: 17/35 ( t. 8: 7); 16A/20 ( t. 13: 7); 3/47 ( t. 32: 4); 2/64 ( t. 64: 4); 5/7; 5/106 ( t. 68: 9); 5/126; 18/4; 18/22. 13/42; 19/29 ( t. 82: 7); 11/24; C 1c: 16A/5 ( t. 18: 11); 16B/6; 14/17 ( t. 23: 4); 7/77; 7/81; Stratigrafsko-kronološki okvir: Buče so zastopane 7/85; 3/44; 3/47; 3/48 ( t. 33: 14); 3/54; 4/3; 13/26; 1/87; 1/97; 2/66; 5/116 ( t. 68: 2); 2 kosa 20/1; 18/27 ( t. 78: 14); 19/29; v vseh plasteh, vendar pa se v plasti k zidu II pojavljajo C 1d: 7/82 ( t. 27: 2); 3/36; 13/S23; 5/113. le izjemoma ( sl. 70: D). Stratigrafsko-kronološki okvir: Rdeče-črno barvani ciboriji tipa 1–3 se pojavijo v najmlajših plasteh k zidu 3.4.1.5 CIBORIJI (C) I ali v plasti med zidoma I in II. Daleč največ jih izvira iz plasti k zidu II ( sl. 70: E). Ciborij je posoda z visoko nogo, pogosto pokrita s pokrovom (Dular 1982, 14, sl. 1: 11). Je najpogostejša Opombe: K ciborijem tipa 1 je uvrščen tudi fra- oblika posode, ki je bila pridajana v grobove dolenjske gment rdeče barvanega pokrova ID: 6807/083–030, ki halštatske skupine (ib., 53 ss; Teržan 1980, 343 ss, pregle- je označen z * ( dodatek). dnica 1). Med naselbinsko keramiko se ciboriji pojavljajo Ciborijem tipa 1 in fragmentom rdeče-črno bar- mnogo redkeje. Uvrščamo jih med fino posodje. vanih ciborijev, ki so opredeljeni kot ciboriji tipa 2 in 3, lahko najdemo primerjave med ciboriji tipa 7 po V Stični smo med naselbinsko keramiko prepo- Dularju (1982, 48, t. 14: 135), ciboriji tipa 9 (ib., 50 s, t. znavali predvsem dele rdeče-črno barvanih ciborijev 16), ciboriji tipa 10 (ib., 51, t. 17: 148, 150, 151) in ciboriji (C 1–3). Po Dularjevi tipološki razvrstitvi grobne tipa 11 po Dularju (ib., 52, t. 18: 156). 88 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 50: Buče, ciboriji tipa 1–4 ter vrči tipa 1 in 2. 89 LUCIJA GRAHEK Zaradi velike fragmentiranosti, ki ne omogoča Ciboriji tipa 4 (sl. 50: C 4 ) zanesljive rekonstrukcije, so kot ciboriji lahko označeni tudi fragmenti rdeče-črno barvanih situl z nogo tipa 1 Oblika: Ciboriji imajo z žlebovi ali modeliranimi po Dularju (1982, t. 19: 160, 163, 164, 166, 167). Situlam rebri v več pasov razdeljen trup z nagubanim ostenjem. tako lahko pripadajo predvsem fragmenti, ki so oprede- Posamezne gube lahko nadomeščajo snopi širokih ljeni kot ciboriji tipa 1c in 1d. navpičnih žlebov. Ramena in vrat so lahko profilirana z vodoravnimi kanelurami ali modeliranimi rebri. Zu- nanja stran je bila lahko rdeče barvana ali premazana Ciboriji tipa 2 (sl. 50: C 2 ) z grafitnim premazom. Kot ciborije tipa 4a (C 4a) smo označili velike sklede z nagubanim ostenjem trupa. Oblika: Ustja rdeče-črno barvanih ciborijev. Cibo- Izdelava: Ciboriji, običajno iz finozrnate lončarske riji tipa 2a (C 2a) imajo izvihano in nekoliko navzdol mase, so bili izdelani prostoročno ali pa so bili oblikovani zapognjeno ustje. Ciboriji tipa 2b (C 2b) imajo nad na počasnem lončarskem vretenu. Bili so oksidacijsko zaobljenimi rameni kratek cilindrični vrat in navzven ali redukcijsko žgani. Lahko rahlo porozna površina je zapognjen rob ustja. Ciboriji tipa 2c (C 2c) imajo pokon- gladka, redkeje povsem zglajena. čen, lahko tudi rahlo usločen vrat in izvihan, zaobljen rob ustja. Ciboriji tipa 2d (C 2d) imajo lijakasto izvihano Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ustje, katerega rob je z zunanje strani lahko nekoliko C 4: 12/14 ( t. 49: 10); 2/71 ( t. 65: 10); odebeljen. Ciboriji tipa 2e (C 2e) imajo s klekom od C 4a: 17/2 ( t. 11: 6); 1/100 ( t. 62: 1); 21/16; 18/21; 18/27. ramen oddeljen kratek lijakast vrat in navzven zapo- gnjen rob ustja. Stratigrafsko-kronološki okvir: Primerka ciborijev Izdelava: Kot ciboriji tipa 1. tipa 4 najverjetneje oba izvirata iz plasti k zidu III ( doda- tek); fragmenti nagubanih posod, ki so obravnavani kot Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ciboriji tipa 4a pa se pojavijo že v plasti k zidu II ( sl. 70: F). C 2a: 16A/20 ( t. 13: 6); 3/47 ( t. 31: 4); 6/4; C 2b: 17/1; 16A/27 ( t. 14: 10); 14/16 ( t. 21: 15); 6/50 ( t. 56: 1); Opombe: Ciboriji tipa 4 sodijo med ciborije tipa C 2c: 17/21 ( t. 8: 3); 2 kosa 1/79 ( t. 59: 10); 2/68; 18/25; 12 po Dularju (1982, 52 s, t. 18: 157–159); fragmenti, ki 19/31 ( t. 82: 9); 11/12; jih obravnavamo kot ciborije tipa 4a, pa bolje ustrezajo C 2d: 6/15 ( t. 58: 4); 19/20 ( t. 85: 4); skledam tipa 5 (ib., 71, t. 24: 226–232) ali skledam z nogo C 2e: 2 kosa 16A/10 ( t. 17: 2, 3); 7-14/8. tipa 2 po Dularju (ib., 73, t. 25: 236–243). Opombe: Fragmenti ustij, ki so opredeljeni kot cibo- riji tipa 2b, lahko pripadajo rdeče-črno barvanim situlam. 3.4.1.6 VRČI (V) Stratigrafsko-kronološki okvir in drugo glej pri ciborijih tipa 1. Vrči so globoke posode, ki so proti ustju zožene in imajo ob strani ročaj (Dular 1982, 12). Služili so za serviranje tekočin in jih uvrščamo med fino posodje. Ciboriji tipa 3 (sl. 50: C 3 ) Vrče med stiško naselbinsko keramiko zaradi Oblika: Noge rdeče-črno barvanih ciborijev. Ciborije velike fragmentarnosti težko prepoznavamo. Raz- tipa 3 (C 3) predstavljajo zvončaste ali stožčaste noge, ki likujemo med dvema tipoma; in sicer med ostanki imajo navzven podaljšan, zaobljen, lahko tudi nekoliko prostoročno oblikovanih vrčev ter latenskodobnimi, odebeljen spodnji rob. Kot ciboriji tipa 3a (C 3a) so ozna- na hitrem lončarskem vretenu izdelanimi vrči, pri čena navzven izvlečena prstanasta dna v obliki nizke noge. čemer so oboji večinoma zastopani le s fragmentarno Izdelava: Kot ciboriji tipa 1. ohranjenimi ročaji. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): C 3: 16A/10 ( t. 17: 4); 14/19 ( t. 22: 5); 7/83; 3/35 ( t. 30: 14); 1/86; 1/89; 1/99; 18/9 ( t. 77: 6); 18/25 ( t. 78: 7); Vrči tipa 1 (sl. 50: V 1 ) C 3a: 16A/30; 2/65 ( t. 63: 13). Oblika: Fragmenti prostoročno oblikovanih posod Opombe: Prstanasta dna ali nizke noge, ki so z ozkim vratom, imenovanim tudi grlo, in izvihanim označene kot ciboriji tipa 3a najverjetneje pripadajo ustjem, ki imajo pritrjen trakast (podolgovat ali pra- rdeče-črno barvanim situlam. vokoten presek) ali bolj svitkasto (kroglast presek) Stratigrafsko-kronološki okvir in drugo glej pri oblikovan ročaj. ciborijih tipa 1. Izdelava: Prostoročno, običajno iz finozrnate lončarske mase izdelani vrči in njihovi ročaji so bili 90 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI najpogosteje oksidacijsko ali redukcijako žgani. Površina Glinenke tipa 1 (sl. 51: G 1 ) je gladka, redkeje povsem zglajena. Oblika: Glinenke bikonične oblike z rameni, ki so Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): okrašena z vodoravnimi žlebovi. Imajo ozko grlo, kratko 2 kosa 17/6; 17/16a ( t. 2: 5), 16A/19; 13/7; 13/39; 13/42; izvihano ustje in pogosto nekoliko vbočeno dno. 13/89; 13/103; 13/S24; 12/58; 6/7; 6/9; 6/39; 8/86; 2 kosa 19/41 Izdelava: Na lončarskem vretenu, običajno iz dobro ( t. 81: 3). prečiščene in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase izdelane glinenke so bile večinoma žgane oksidacijsko Stratigrafsko-kronološki okvir: Ostanki vrčev tipa s končnim dimljenjem ali pa so bile žgane ob menjavi 1 so zastopani v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz redukcije in oksidacije s končnim dimljenjem. Površina plasti k zidu I ( sl. 70: G). je praviloma gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Vrči tipa 2 (sl. 50: V 2 ) 17/2; 2 kosa 17/4; 17/19; 16A/5; 16A/profil; 14/2; 7/81; 7/85; 4/18; 13/1; 13/8; 13/S3; 13/S9; 2 kosa 12/3; 12/6; 12/7; 2 Oblika: Na hitrem lončarskem vretenu izdelane kosa 1/90; 3 kosi 1/94; 5 kosov 1/96; 1/97; 1/100; 2/70; 2/73; posode s pritrjenimi trakastimi ročaji, pravokotnega 5/4; 5/7; 4 kosi 5/107 ( t. 69: 10, 11); 3 kosi 5/111; 8/88; 2 preseka, ki so ob straneh lahko profilirani. kosa 8/93; 8/94; 21/10; 2 kosa 18/4; 18/5; 18/6; 18/7; 18/10; Izdelava: Na lončarskem vretenu, običajno iz dobro 3 kosi 18/16; 2 kosa 18/17; 19/2; 19/3; 19/4; 19/7; 19/13; 2 prečiščene in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase kosa 19/15; 2 kosa 19/16; 2 kosa 19/42 ( t. 87: 23); 9/3; 9/4; izdelani vrči s prostoročno oblikovanimi ročaji so bili po 3 kosi 9/5; 9/9; 9/10; 9/11; 2 kosa 9/14; 9/15; 2 kosa 9/18; 11/2; 5 kosov 11/3; 11/4; 11/6; 2 kosa 11/7a; 11/7b; 11/8; 3 večini žgani redukcijsko. Površina je gladka. kosi 11/9; 2 kosa 11/10; 11/11; 3 kosi 11/12; 11/13; 11/16; 2 kosa 11/17; 2 kosa 11/25. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 16A/1; 16A/5; 19/3; 11/3; 11/11* ( t. 92: 4): Stratigrafsko-kronološki okvir: Glinenke tipa 1 se pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so v plasti iz Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki primerki sonde 5, v plasti k prečnima zidovoma ter v plasteh na vrčev tipa 2 izvirajo iz latenskih plasti. Posamično so zahodni terasi, pri čemer jih največji delež izhaja iz plasti zastopani v plasteh na zahodni terasi ter v plasti k preč- k prečnemu zidu 1 ( sl. 83: C). nemu zidu 2 ( sl. 83: B). Opombe: Glinenkam tipa 1 lahko pripadajo ustja, Opombe: Med ročaji, ki so opredeljeni kot vrči tipa ki smo jih opredelili kot glinenke tipa 4–6. 2, izstopa edini dobro ohranjen primerek na vretenu iz- delanega vrča ID: 6911/011–001 ( t. 92: 4). Ker gre gotovo za dvoročajni vrč, je označen z * ( dodatek). Oblikovno Glinenke tipa 2 (sl. 51: G 2 ) je enak glinenkam tipa 1 ( sl. 51: G 1). Dvoročajne vrče imenujemo tudi amfore (Dular Oblika: Glinenke bikonične oblike, s stopničasto 1982, 14). oblikovanimi rameni. Imajo ozko grlo in kratko izvi- hano ustje. Izdelava: Kot glinenke tipa 1. 3.4.1.7 GLINENKE (G) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Glinenka je globoka posoda z ozkim vratom, ki 16A/4; 4/18; 13/7; 12/1; 12/2; 12/4; 12/7; 6/4; 2 kosa jo Horvatova imenuje steklenica (1999, 88, 171: A2D). 5/107 ( t. 69: 12); 5/108; 8/91; 8/92; 8/93; 8/94; 10/1; 19/19; Gre namreč za obliko posodja, ki je v nemški literaturi 19/42; 19/36; 9/9; 9/10; 9/18; 11/1; 2 kosa 11/3; 11/4; 11/5; imenovana “Flasche” (npr.: Pingel, 1971, 17 ss). V okviru 11/7a; 11/9; 11/15; 11/25. latenske keramike imenujemo glinenka vse oblike finega, globokega posodja. Stratigrafsko-kronološki okvir: Posamezni primer- V Stični razlikujemo med 10 tipi glinenk, pri če- ki glinenk tipa 2, ki so zastopane predvsem v latenskih mer so glinenke tipa 1–6 ( sl. 51: G 1–G 6) najverjetneje plasteh, izvirajo že iz plasti stopnje zidu III. V okviru služile za tekočine, glinenke tipa 7–10 ( sl. 51: G 7–G 10) latenskih plasti so zastopane v plasteh iz sonde 5, v pa so glede na obliko podobne loncem. Vse glinenke plasteh k prečnima zidovoma ter v plasteh na zahodni uvrščamo med fino posodje. terasi, pri čemer jih največji delež izhaja iz plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 83: D). Opombe: Glinenkam tipa 2 lahko pripadajo ustja, ki smo jih opredelili kot glinenke tipa 4–6. 91 LUCIJA GRAHEK Glinenke tipa 3 (sl. 51: G 3 ) 19/13 ( t. 87: 16); 19/25 ( t. 86: 11); 9/15; 11/7a; 2 kosa 11/7b; 2 kosa 11/16 ( t. 93: 2); 11/25. Oblika: Glinenke bikonične oblike, na zgornjem delu okrašene z vodoravnim rebrom. Ramena so lahko Stratigrafsko-kronološki okvir: Glinenke tipa 5 se stopničasto oblikovana. pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so tako v pla- Izdelava: Kot glinenke tipa 1. steh iz sonde 5 kot tudi v plasteh k prečnima zidovoma in plasteh na zahodni terasi ( sl. 84: A). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 16B/11; 14/2; 13/5; 12/2; 12/4; 1/90; 2 kosa 1/94; 1/94* Opombe: Ustja glinenk tipa 5 lahko pripadajo ( t. 60: 19); 5/5; 5/111; 8/94; 10/7; 19/42; 9/6; 9/14 ( t. 88: 3); bikoničnim glinenkam tipa 1–3. 11/5; 11/9; 11/12. Stratigrafsko-kronološki okvir: Glinenke tipa 3 se Glinenke tipa 6 (sl. 51: G 6 ) pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so v plasti iz sonde 5, plasti k prečnima zidovoma ter v plasteh na Oblika: Glinenke z ozkim, rahlo usločenim stož- zahodni terasi ( sl. 83: E). častim vratom in navzven zapognjenim robom ustja. Rob ustja je z zunanje strani lahko krožno ali gobasto, Opombe: Glinenkam tipa 3 lahko pripadajo ustja, odebeljen. ki smo jih opredelili kot glinenke tipa 4–6. Izdelava: Kot glinenke tipa 1. Med glinenkami tipa 3 izstopa fragment ID: 6701/094–006 ( t. 60: 19), ki je označen z *. Gre namreč Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): za fragment glinenke z okrasom dveh vodoravno mode- 17/1; 17/2; 17/3; 17/4 ( t. 10: 15); 16A/5; 2 kosa 14/2; 7/84; liranih reber, z vglobljenim žlebom pod njima ter nizom 2 kosa 3/60; 3/60* ( t. 34: 10); 4/18; 13/1; 13/39 ( t. 41: 7); 12/7; žigosanih koncentričnih krožcev. 4 kosi 6/4 ( t. 58: 19, 20); 1/87 ( t. 60: 3); 2 kosa 1/90 ( t. 62: 3); 1/95 ( t. 60: 9); 2 kosa 1/96 ( t. 61: 9, 10); 5/4; 3 kosi 5/111 ( t. 71: 10); 8/94; 10/1 ( t. 74: 16); 15/2; 20/1; 20/5 ( t. 76: 11); 21/10; Glinenke tipa 4 (sl. 51: G 4 ) 18/4; 19/34; 9/1; 9/6; 9/7; 9/15; 11/4 ( t. 95: 10); 11/5 ( t. 93: 23); 11/7a; 11/9; 11/14. Oblika: Glinenke z ozkim, cilindričnim vratom in lijakasto izvihanim ustjem. Rob ustja je zaobljen. Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznega Izdelava: Kot glinenke tipa 1. primerka iz plasti k zidu III se glinenke tipa 6 pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so tako v plasteh iz sonde Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 5 kot tudi v plasteh k prečnima zidovoma in plasteh na 16A/5 ( t. 18: 4); 3/60; 1/90 ( t. 62: 4); 2/73 ( t. 66: 13); zahodni terasi ( sl. 84: B). 5/7; 8/92; 11/9. Opombe: Fragment ID 6703/060–001 ( t. 34: 10) Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznega ima odebeljen, spodaj ter s strani odrezan, navzven primerka iz plasti k zidu III se glinenke tipa 4 pojavljajo zapognjen rob ustja in je zatorej označen z *. v latenskih plasteh. Zastopane so v plasti b iz sonde 5 in Ustja glinenk tipa 6 lahko pripadajo bikoničnim plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 83: F). glinenkam tipa 1–3. Opombe: Ustja glinenk tipa 4 lahko pripadajo bikoničnim glinenkam tipa 1–3. Glinenke tipa 7 (sl. 51: G 7 ) Oblika: Glinenke s stožčastim ali cilindričnim Glinenke tipa 5 (sl. 51: G 5 ) vratom, ki je od rahlo zaobljenih ramen ločen s klekom. Nad vratom je navzven zapognjen rob ustja ali kratko Oblika: Glinenke z ozkim, rahlo usločenim stož- izvihano ustje. Kot glinenke tipa 7a (G 7a) so označene častim vratom in izvihanim, lahko pravokotno na vrat posode s širokimi rameni, kratkim, rahlo usločenim navzven zapognjenim ustjem. Rob ustja je zaobljen. vratom in kratkim, odebeljenim, izvihanim ustjem, Izdelava: Kot glinenke tipa 1. katerega polmer presega 9 cm. Izdelava: Kot glinenke tipa 1. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/2 ( t. 11: 2); 2 kosa 17/3; 3 kosi 17/4; 16A/1; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 16A/4; 2 kosa 16A/5 ( t. 18: 2); 16B/11; 14/1; 14/2; 3 kosi 13/1 G 7: 17/2; 16A/2 ( t. 17: 20); 3/54; 6/4; 8/94; 10/1; 18/3; ( t. 43: 16); 13/3 ( t. 43: 10); 13/5 ( t. 43: 5); 13/8 ( t. 43: 8); 12/2; 2 18/16 ( t. 79: 8); 9/6 ( t. 89: 18); 9/14 ( t. 88: 4); kosa 12/4; 12/6; 1/96; 5/2 ( t. 69: 6); 5/7 ( t. 72: 12); 3 kosi 5/107 G 7a: 12/3; 18/4 ( t. 80: 4); 18/5. ( t. 70: 7); 20/7; 21/10; 10/1; 8/94 ( t. 74: 1); 18/4; 18/7; 18/8; 92 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 51: Glinenke tipa 1–10. 93 LUCIJA GRAHEK Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznega Glinenke tipa 10 (sl. 51: G 10 ) primerka iz plasti k zidu III se glinenke tipa 7 pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so predvsem v plasteh k Oblika: Glinenke z rahlo usločenim stožčastim vra- prečnima zidovoma, kjer jih večji delež izhaja iz plasti tom in navzven kroglasto ali gobasto odebeljenim robom k zidu 1. Iz plasti k prečnemu zidu 1 izvirata tudi dva ustja. Ramena, ki so od vratu redko oddeljena s klekom, primerka glinenk tipa 7a ( sl. 84: C). so lahko okrašena z vodoravnimi vrezi ali žlebovi. Izdelava: Kot glinenke tipa 1. Opombe: Glinenke tipa 7 se po tipološki predlogi Horvatove uvrščajo med lonce (1999, 171: A2C). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 14/2 ( t. 25: 9); 2 kosa 13/5; 2 kosa 12/1 ( t. 50: 11); 1/94; 5/105; 5/108 ( t. 72: 2); 8/92; 20/5; 18/4; 18/7* ( t. 80: 12); Glinenke tipa 8 (sl. 51: G 8 ) 11/12 ( t. 91: 12); 11/16 ( t. 93: 3). Oblika: Glinenke s širokim vratom in lijakasto Stratigrafsko-kronološki okvir: Z izjemo posamez- izvihanim ustjem. nega primerka iz plasti k zidu III se glinenke tipa 10 Izdelava: Kot glinenke tipa 1. pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so v plasteh iz sonde 5, plasteh k prečnima zidovoma in v plasti k zidu Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): na zahodni terasi ( sl. 84: F). 7/85 ( t. 29: 3); 13/4; 1/90 ( t. 60: 1); 18/4; 18/8; 18/28 ( t. 80: 16); 19/5 ( t. 87: 1); 11/5 ( t. 93: 21). Opombe: Med glinenke tipa 10 smo uvrstili tudi ustje ID: 7218/007–005 ( t. 80: 12). Ker gre za fragment Stratigrafsko-kronološki okvir: Glinenke tipa 8 se lončka z zaobljenim robom ustja na pokončnem vratu, pojavljajo v latenskih plasteh. Z izjemo posameznega ki je od ramen ločen z žlebom, je označen z *. primerka iz plasti k zidu na zahodni terasi izvirajo pred- Glinenke tipa 10 se po tipološki predlogi Horvatove vsem iz plasti k prečnemu zidu 1 ( sl. 84: D). uvrščajo med lonce (1999, 171: A2C). Opombe: Glinenke tipa 8 se po tipološki predlogi Horvatove uvrščajo med lonce (1999, 171: A2C). 3.4.1.8 POKALI (P) Pokal je globoka posoda s širokim zgornjim delom Glinenke tipa 9 (sl. 51: G 9 ) trupa, ki je proti dnu izrazito zožen. Stojna ploskev ima manjši polmer od ustja (Knez 1992, 86). Oblika: Glinenke s pokončnim, širokim, lahko Med stiško keramiko iz latenskih plasti prepozna- nekoliko usločenim vratom in kratkim, izvihanim vamo 4 tipe pokalov (P 1–4), pri čemer smo kot pokale ustjem. Kot glinenke tipa 9a (G 9a) so označene posode tipa 4 opredelili dna s spodnjim, neokrašenim delom z navzven odebeljenim robom ustja. trupa. Pokale uvrščamo med fino, pivsko posodje. Izdelava: Kot glinenke tipa 1. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Pokali tipa 1 (sl. 52: P 1 ) G 9: 16A/5; 3 kosi 14/2; 7-14/1; 4b/86; 13/6 ( t. 43: 9); 2 kosa 13/S2; 12/8 ( t. 50: 2); 6/4; 1/95; 2 kosa 5/7; 8/91; 8/92; Oblika: Pokali s širokim zgornjim delom trupa, 8/93; 15/2; 2 kosa 9/15 ( t. 88: 13); 9/21; 18/8 ( t. 79: 5); ki je proti dnu lijakasto zožen. Nad največjim obodom G 9a: 16A/5 ( t. 18: 3); 6/15 ( t. 58: 5); 5/111; 18/4 ( t. 80: 5). posode so kratka, zaobljena ali le nekoliko napeta ra- mena, ki so zaključena z navznoter nagnjenim ustjem. Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznih Rob ustja je zaobljen ali ravno odrezan. primerkov iz plasti stopnje zidu III se glinenke tipa 9 Izdelava: Na lončarskem vretenu, iz dobro prečišče- pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so v plasti iz ne in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase izdelani sonde 6, plasteh iz sonde 5 predvsem pa v plasteh k pokali so bili najpogosteje žgani ob menjavi redukcije prečnemu zidu 1 ( sl. 84: E). in oksidacije s končnim dimljenjem ali pa so bili žgani oksidacijsko s končnim dimljenjem. Površina je gladka. Opombe: Glinenke tipa 9 se po tipološki predlogi Horvatove uvrščajo med lonce (1999, 171: A2C). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/4; 3 kosi 16A/5; 14/2 ( t. 25: 10); 7/85; 4/18; 13/1; 13/4; 13/8 ( t. 43: 7); 13/S27; 12/7; 12/8 ( t. 50: 3); 6/3*; 6/9; 1/87; 5/107 ( t. 70: 8); 8/92; 18/15; 9/10; 9/15; 9/17; 9/18; 11/5. 94 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posamezne- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ga primerka iz plasti stopnje zidu III se pokali tipa 1 16A/1; 16B/14; 6/16 ( t. 58: 14); 2 kosa 5/107; 4 kosi 5/111 pojavljajo v latenskih plasteh. Posamično so zastopani ( t. 70: 5; 71: 6, 8, 9); 8/92; 21/10; 19/3; 11/8; 11/9 ( t. 95: 25). v plasti iz sonde 6, plasti a iz sonde 5 in v plasti k zidu na zahodni terasi; pogostejši pa so v plasti k prečnima Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznega zidovoma ( sl. 85: A). primerka iz plasti stopnje zidu III se pokali tipa 3 pojavljajo v latenskih plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti a v sondi Opombe: Med pokale tipa 1 smo uvrstili tudi 5; zastopani pa so tudi v plasti iz sonde 6, plasti k prečnemu fragment ustja ID: 6806/003–001. Gre za posamičen zidu 2 in v plasti k zidu na zahodni terasi. ( sl. 85: C). primer prostoročno izdelane posode iz drobnozrnate lončarske mase, ki ji je bil v manjših količinah dodan grafit ( dodatek). Ker oblikovno ustreza pokalom tipa 1, Pokali tipa 4 (sl. 52: P 4 ) je označen z *. Oblika: Dna pokalov. Gre za rahlo vbočena dna, z navzven podaljšanim robom, ki lijakasto prehaja v Pokali tipa 2 (sl. 52: P 2 ) steno pokala. Izdelava: Kot pokali tipa 1. Oblika: Pokali s širokim zgornjim delom trupa, ki je proti dnu lijakasto zožen. Nad največjim obodom Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): posode so kratka, zaobljena ali le nekoliko napeta ra- 1/94; 5/107* ( t. 71: 5); 19/5 ( t. 87: 5); 19/42; 11/8 ( t. 94: 12). mena, ki preidejo v navzven zapognjen, lahko kroglasto odebeljen rob ustja. Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna pokalov tipa Izdelava: Kot pokali tipa 1. 4 izvirajo le iz latenskih plasti. Zastopana so v plasti a iz sonde 5, plasteh k prečnima zidovoma in v plasti k zidu Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): na zahodni terasi ( sl. 85: D). 2 kosa 17/2; 17/4 ( t. 10: 14); 16A/1; 14/2 ( t. 25: 8); 7-14/2; 2 kosa 3/54 ( t. 34: 2); 3 kosi 4/18; 13/3 ( t. 43: 11); 13/4; 13/ Opombe: Pokalasti posodi je najverjetneje pripa- S1; 12/4; 6/4; 1/94; 1/96: 1/97; 6 kosov 5/107 ( t. 69: 9; 70: 6); 2 dalo tudi ravno dno ID: 6805/107–006 ( t. 71: 5), ki je kosa 5/108 ( t. 71: 7; 72: 1); 5/111; 20/1; 20/5; 21/7; 9/5 ( t. 89: označeno z *. 10); 9/9 ( t. 89: 16); 18/4; 18/15; 19/14* ( t 87: 7); 11/7 ( t. 95: 21); 11/8; 11/12 ( t. 91: 11). 3.4.1.9 LONČKI (Lo) Stratigrafsko-kronološki okvir: Poleg posameznih primerkov iz plasti stopnje zidu III se pokali tipa 2 Lončki so majhne posode, ki jih Dular imenuje pojavljajo v latenskih plasteh. Največ jih izhaja iz plasti kupe (1982, 12, sl. 1: 8), po tipološki predlogi Horvatove a v sondi 5; zastopani pa so tudi v plasteh k prečnima (1999, 88) pa ustrezajo čašam. Kljub temu, da so v Stični zidovoma in v plasteh na zahodni terasi ( sl. 85: B). maloštevilni, razlikujemo med 2 tipoma lončkov. Opombe: Med pokale tipa 2 je uvrščen tudi fra- Oblika: Posode majhnih dimenzij s trupom, zoža- gment ustja ID: 7219/014–005 ( t. 87: 7) s skromnimi nim proti ravnemu dnu. Zaobljen rob ustja je usločen ostanki črnega premaza na zunanji strani. Ker gre za navzven ali navznoter. Glede na okras razlikujemo med fragment pokalom podobne posode, ki pa je bila izde- neokrašenimi lončki tipa 1 ( sl. 52: Lo 1) in lončki tipa 2 lana prostoročno, je označen z *. ( sl. 52: Lo 2), ki imajo na trupu prostoročno, podolgo- vato oblikovane bradavice, redkeje podkvaste nalepke. Izdelava: Prostoročno, iz drobnozrnate lončarske Pokali tipa 3 (sl. 52: P 3 ) mase izdelani lončki so bili najpogosteje redukcijsko žgani. Površina je gladka. Oblika: Pokali s profiliranim, širokim zgornjim delom trupa, ki se proti dnu lijakasto zožuje. Trup je Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): profiliran z vodoravnimi gubami, redko z žlebovi ali Lo 1: 17/8 ( t. 7: 11); 17/10 ( t. 6: 9); 6/39 ( t. 55: 8); vodoravnimi rebri. Stožčasta ali rahlo zaobljena ramena Lo 2: 17/29 ( t. 1: 9); 16A/23 ( t. 12: 18); 16A/24 ( t. 12: se zaključujejo z navzven zapognjenim, lahko kroglasto 2); 5/116 ( t. 68: 1). odebeljenim robom ustja. Izdelava: Kot pokali tipa 1. Stratigrafsko-kronološki okvir: Lončki so zastopani v plasteh k zidu I do vključno plasti k zidu II ( sl. 70: H), pri čemer izvirajo lončki tipa 2 le iz plasti k zidu I. 95 LUCIJA GRAHEK Sl. 52: Pokali, lončki in ročke. 96 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI 3.4.1.10 ROČKE (Ro) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/15; 17/21; 3 kosi 17/27; 17/28; 17/33; 14/2; 14/17 ( t. 23: Ročka je manjša globoka posoda, ki ima ob strani 1); 14/23; 7-14/12; 2 kosa 7/83 ( t. 27: 12); 3/36; 4/13; 13/23 ( t. ročaj (Dular 1982, 12, 37, sl. 1: 6; t. 9: 80–84). 42: 11); 13/35; 2 kosa 13/41 ( t. 41: 1); 13/50 ( t. 40: 2); 12/48 ( t. Na stiškem gradišču se pojavljata dva tipa ročk ( sl. 47: 8); 12/82 ( t. 47: 12); 6/10; 6/55; 6/64 ( t. 58: 28); 5/1; 5/103* 52: Ro), pri čemer je za ročke tipa 2 ( sl. 52: Ro 2) značil- ( t. 67: 9); 5/115; 8/89 ( t. 73: 8); 19/32 ( t. 83: 9); 9/5; 11/2; 11/8. no, da imajo na ustju modeliran, navzven izvihan izliv. Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 1 so Oblika: Posode majhnih dimenzij z valjasto obliko- zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti vanim trupom, ki je proti dnu zožen. Na zaobljeni rob k zidu I in II ( sl. 71: C). ustja je pritrjen paličast ali trakast ročaj. Ročaj je manjših dimenzij in le redko sega do spodnje polovice trupa. Opombe: Med latvicami tipa 1 izstopa latvica ID: Izdelava: Prostoročno, iz drobno- ali finozrnate 6805/103–008 ( t. 67: 9), ki je označena z *. Videti je, da lončarske mase izdelane ročke so bile redukcijsko ali ima ta latvica nekoliko krajše ustje, saj je bil njegov rob oksidacijsko žgane. Površina je gladka. zapognjen rahlo navzdol. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Ro 1: 17/4; 16A/9 ( t. 16: 3); 14/2; 14/12; 3/48; 4/14 ( t. Latvice tipa 2 (sl. 53: La 2 ) 37: 12); 13/10; 12/31; 6/3; 6/6 ( t. 58: 1); 6/54; 2/97 ( t. 66: 18); 5/111 ( t. 71: 12); 8/86; 18/23* ( t. 77: 9): Oblika: Globoke latvice z zaobljenimi rameni in Ro 2: 2 kosa 17/13; 12/21 ( t. 48: 21); 2/67 ( t. 65: 1); 19/27. krajšim, navznoter zapognjenim ustjem. Dolžina ustja je manjša od 3-kratnika njegove debeline. Zaobljeni rob Stratigrafsko-kronološki okvir: Medtem ko so ustja je lahko tudi nekoliko stanjšan. ročke tipa 1 zastopane tako v plasteh starejših od zidu Izdelava: Kot latvice tipa 1. II kot tudi v latenskih plasteh ( sl. 71: C), izvirajo ročke tipa 2 le iz plasti k zidu II in III ( sl. 71: D). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/2; 17/9; 17/10; 2 kosa 17/12; 17/15 ( t. 6: 14); 17/17; Opombe: K ročkam tipa 1 smo uvrstili tudi fra- 17/19; 2 kosa 17/20; 17/25 ( t. 5: 4); 6 kosov 17/27 ( t. 4: 3); 17/29; gmenta ID: 7218/022–005 in 7218/023–001 ( t. 77: 9), 17/35; 16A/3; 16A/4; 16A/7; 16A/13; 16A/18; 3 kosi 16A/20 ( t. ki sta označena z *. Gre za ostanke manjše posode z 13: 11); 16A/24; 2 kosa 16A/25; 16A/profil; 14/2; 14/6; 2 kosa 14/7; 14/16; 14/24; 7-14/10; 7/74; 7/75 ( t. 26: 6); 2 kosa 7/77 ( t. ravno odrezanim, pokončnim robom ustja in z vrezi 26: 12); 7/81; 7/85; 3/33; 3/34 ( t. 30: 8); 3/35; 3/36; 3/47; 3/53; okrašenim cilindričnim vratom, na katerem je pritrjen 3/60; 4/6; 4/13; 13/1; 13/12; 13/23; 13/33; 13/39; 13/41; 13/44; majhen, tunelast ročaj. 13/87; 13/S10; 2 kosa 13/S26; 12/3; 12/28 ( t. 49: 1); 12/65 ( t. 46: 6); 12/70; 12/73; 12/85; 12/92 ( t. 45: 8); 12/99; 6/25; 4 kosi 6/33 ( t. 53: 5); 6/50 ( t. 56: 2); 6/63; 1/91; 1/97; 1/99 ( t. 62: 11); 3.4.1.11 LATVICE (La) 5/2; 5/3; 5/104; 5/111; 5/126; 2/70 ( t. 66: 2); 8/87; 10/10; 18/21; 18/22; 19/12; 19/16; 19/20; 19/41. Latvice so plitve posode, katerih glavna značilnost je navznoter zavihano ustje (Dular 1982, 14). So najpo- Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 2 so gostejša oblika plitve posode med stiško naselbinsko zastopane v vseh plasteh, vendar daleč najpogosteje keramiko. Uvrščamo jih v skupino servisne keramike. izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 71: D). M. Horvatova (1999, 85, 170: A1C, A1E), ki se pri svojem tipološkem pristopu opira na proporcionalna razmerja oblik, uvršča latvice med skodele in sklede. Latvice tipa 3 (sl. 53: La 3 ) Ta razdelitev je primerljiva z našim razlikovanjem med globokimi (La 1–10) in plitvimi latvicami (La 11–21). Oblika: Globoke latvice z zaobljenimi rameni in navznoter polkrožno zapognjenim ustjem. Rob ustja je zaobljen. Latvice tipa 1 (sl. 53: La 1 ) Izdelava: Kot latvice tipa 1. Oblika: Globoke latvice z zaobljenimi rameni in dalj- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): šim, navznoter zapognjenim ustjem. Dolžina ustja je enaka 17/6; 2 kosa 17/10; 17/16a ( t. 2: 2); 17/21; 4 kosi 17/27; najmanj 3-kratniku njegove debeline. Rob ustja je zaobljen. 17/28; 17/29 ( t. 1: 8); 17/34; 16A/6 ( t. 16: 15); 16B/2; 14/3; 14/12; 14/23; 7/83 ( t. 27: 11); 3/34; 3/47 ( t. 32: 5); 4/4 ( t. 36: Izdelava: Prostoročno izdelane latvice so bile najpo- 3); 4/7 ( t. 36: 8); 4/23 ( t. 37: 2); 13/24; 13/50; 13/73 ( t. 39: 8); gosteje narejene iz finozrnate lončarske mase in redukcij-13/76; 13/S26; 12/21; 6/15; 6/25; 5/103 ( t. 67: 8); 21/12 ( t. 75: sko žgane. Površina je gladka, lahko tudi povsem zglajena. 4); 19/30; 11/8. 97 LUCIJA GRAHEK Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 3 so bile Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): najdene v vseh plasteh, a so najštevilčneje zastopane v 2 kosa 17/27 ( t. 4: 5); 17/34; 16A/20 ( t. 13: 12); 2 kosa plasteh k zidu I ( sl. 71: E). 14/2; 14/21 ( t. 21: 4); 14/27 ( t. 20: 4); 7/80; 4/12; 13/98; 12/10; 6/60* ( t. 52: 14); 5/110; 10/11; 15/9; 20/25; 19/32 ( t. 83: 8). Latvice tipa 4 (sl. 53: La 4 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Čeprav so bile la- tvice tipa 6 zastopane v vseh plasteh, večinoma izvirajo Oblika: Globoke latvice z zaobljenimi rameni in iz plasti k zidu I in II ( sl. 71: H). krajšim, navznoter zapognjenim ustjem, ki ima ravno odrezan rob. Opombe: Razen latvice ID: 6806/060–001 ( t. 52: Izdelava: Kot latvice tipa 1. 14), ki je označena z *, saj ima rahlo odebeljen rob ustja, na največjem obodu pa pritrjeno bradavico, so latvice Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): tipa 6 neokrašene. 2 kosa 17/10; 17/12; 17/19; 3 kosi 17/27; 16A/3; 16A/6; 14/5; 14/24; 14/25; 7/77 ( t. 26: 13); 13/88 ( t. 39: 4); 12/37; 12/70; 12/85 ( t. 45: 1). Latvice tipa 7 (sl. 53: La 7 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 4 so Oblika: Globoke latvice s podolgovato oblikovani- zastopane v plasteh k vsem trem zidovom. Najpogosteje mi bradavicami ali jezičastimi držaji, ki so najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 71: F). pritjeni na zaobljenih ramenih. Lahko so nameščeni v paru. Izdelava: Kot latvice tipa 1. Latvice tipa 5 (sl. 53: La 5 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Oblika: Globoke latvice, ki imajo ostreje oblikovan 17/8; 17/16a ( t. 2: 1); 17/24 ( t. 5: 2); 17/26; 2 kosa 17/27 prehod ramen v navznoter uvihano, lahko tudi nekoliko ( t. 4: 2); 17/29; 17/33; 16A/20; 14/21; 3/48; 4/6 ( t. 35: 9); 2 kosa usločeno ustje. Rob ustja je navadno zaobljen. Latvice 4/13; 13/S22 ( t. 44: 6); 12/21; 6/10 ( t. 57: 5); 6/19; 6/59 ( t. 52: s kratkimi, nekoliko usločenim ustjem so označene kot 2); 5/104; 19/31; 11/12. latvice tipa 5a (La 5a). Izdelava: Kot latvice tipa 1. Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 7 so zastopane v plasteh k vsem trem zidovom in v latenskih Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): plasteh, vendar najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu I in La 5: 14/23; 14/24; 13/1; 6/59 ( t. 52: 3); 5/98 ( t. 67: 3); II ( sl. 72: A). 5/103; 21/6; 18/17 ( t. 79: 4); 11/23; La 5a: 17/10; 17/19 ( t. 8: 9); 7/81 ( t. 29: 14). Opombe: Jezičast držaj je, kot pri latvici ID: 6704/006–017 ( t. 35: 9), na sredini lahko modeliran z Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 5 so bile odtisom prsta. najdene v vseh plasteh. Številčneje so zastopane v plasti k zidu I; redki primerki latvic tipa 5a pa najverjetneje vsi izvirajo iz plasti k zidu II ( sl. 71: G). Latvice tipa 8 (sl. 53: La 8 ) Opombe: Ker so tako latvice tipa 5 kot tudi 5a Oblika: Globoke latvice s plastičnim okrasom. praviloma neokrašene, je z * označena latvica ID: Pojavljajo se kratka, vodoravno nalepljena, kratka, lah- 7117/019–001 ( t. 8: 9), ki ima na največjem obodu ko tudi razčlenjena rebra, pokončno nalepljena rebra, pritrjeno bradavico. podkvaste nalepke in kroglaste bradavice. Izdelava: Kot latvice tipa 1. Latvice tipa 6 (sl. 53: La 6 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 7/83 ( t. 27: 10); 13/33 ( t. 42: 22); 13/40 ( t. 41: 10); 13/41 Oblika: Globoke latvice z rahlo zaobljenimi rameni ( t. 41: 2); 6/33 ( t. 53: 7); 5/103 ( t. 67: 7). in zaobljenim robom ustja. Polmer odprtine je le neko- liko manjši od največjega oboda. Stratigrafsko-kronološki okvir: Maloštevilne la- Izdelava: Kot latvice tipa 1. tvice tipa 8 izvirajo iz plasti k vsem trem zidovom, a so številčneje zastopane le v plasteh k zidu II ( sl. 72: B). 98 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 53: Latvice tipa 1–10. 99 LUCIJA GRAHEK Latvice tipa 9 (sl. 53: La 9 ) 2 kosa 13/42; 13/44; 13/50 ( t. 40: 4); 13/51; 13/64; 13/77; 13/88 ( t. 39: 3); 13/90; 12/1; 12/10; 12/36; 12/37; 2 kosa 12/38 ( t. 48: Oblika: Globoke latvice s pritrjenimi, različno 3); 12/40; 12/43; 12/46; 12/48; 12/58; 12/60; 3 kosi 12/65; 2 kosa oblikovanimi ušesci, ki so vodoravno predrta. 12/66; 3 kosi 12/70 ( t. 46: 10); 3 kosi 12/75 ( t. 47: 2); 12/77; 2 Izdelava: Kot latvice tipa 1. kosa 12/78; 12/85; 12/85* ( t. 45: 2); 12/92; 12/95; 12/99; 6/4; 6/7; 2 kosa 6/10; 6/17; 6/22; 3 kosi 6/25; 6/33; 3 kosi 6/37; 6/39; 6/47; 6/48; 6/55; 2 kosa 6/58; 6/59; 6/73; 2 kosa 1/78 ( t. 59: 1); Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 1/91; 1/96 ( t. 61: 12); 5/1; 5/2; 5/3; 5/103; 5/104; 5/107; 2 kosa 17/27 ( t. 4: 1); 3/38 ( t. 30: 15); 13/46 ( t. 41: 9); 2 kosa 8/86; 8/86; 2 kosa 8/92; 15/28; 20/11; 20/12; 20/28 ( t. 12/75* ( t. 47: 1); 5/3 ( t. 69: 8); 19/30 ( t. 84: 10). 76: 14); 20/4a ( t. 76: 8); 21/13 ( t. 75: 6); 21/14; 21/15; 18/22; 18/23; 2 kosa 18/26; 2 kosa 18/27 ( t. 78: 11); 19/7; 19/24; 2 kosa Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 9 19/38; 19/40; 19/41; 11/7b; 11/9; 11/23; izvirajo iz plasti k zidu I do vključno plasti k zidu II La 11a: 17/28 ( t. 2: 8); 19/41 ( t. 81: 4); ( sl. 72: C). La 11b: 17/8; 17/9 ( t. 8: 16); 17/16a; 2 kosa 17/28; 17/29; 17/31; 17/34 ( t. 11: 15); 16A/4; 16A/9 ( t. 16: 2); 16A/32; 14/2; Opombe: Latvicam tipa 9 smo pridružili latvico ID: 14/7; 7-14/11; 3/53 ( t. 33: 15); 13/41; 13/42; 12/37 ( t. 48: 1); 6912/075–002 ( t. 47: 1), ki ima navpično pritrjen jezi- 12/38; 12/39; 12/102; 6/39 ( t. 55: 6); 6/55; 2/66; 2/75 ( t. 65: 7); čast držaj, na katerem je videti sledi luknjanja oziroma 8/91; 10/12; 18/15; 2 kosa 11/9 ( t. 94: 22). poskus izdelave ušesca. Označena je z *. Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 11 so zastopane v vseh plasteh, vendar najpogosteje izvirajo Latvice tipa 10 ( sl. 53: La 10) iz plasti k zidu I do vključno plasti k zidu II ( sl. 72: E). Oblika: Globoke latvice s pritrjenimi ušesci, ki so Opombe: Med latvicami tipa 11 izstopa latvica ID: navpično predrta. 6912/085–011 ( t. 45: 2), ki je označena z *. Najverjetneje Izdelava: Kot latvice tipa 1. gre za fragmentarno ohranjeno latvico na nogi. Pripada ji namreč dno ID: 6912/066–012 in 6912/070–020, ki Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ima na spodnji strani fragmentarno ohranjen prsta- 17/28; 12/95; 20/4a ( t. 76: 7). nast rob. Slednji lahko predstavlja zgornji del noge ID: 6912/086–001 ( t. 45: 6). Stratigrafsko-kronološki okvir: Redke latvice tipa 10 izvirajo iz plasti k zidu I in II ( sl. 72: D). Latvice tipa 12 (sl. 54: La 12 ) Latvice tipa 11 (sl. 54: La 11 ) Oblika: Plitve latvice z ostrim prehodom iz ramen v navznoter uvihano, lahko tudi nekoliko zaobljeno Oblika: Plitve latvice z zaobljenimi rameni in ustje. Ustje je proti zaobljenemu robu lahko stanjšano. daljšim, navznoter zapognjenim ustjem. Ustje se proti Izdelava: Kot latvice tipa 1. zaobljenemu robu lahko postopoma tanjša. Ravno dno zaobljeno prehaja v trup. Latvice z vbočenim dnom so Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): označene kot latvice tipa 11a (L 11a), zelo plitve latvice 17/3; 17/8; 17/12; 17/15 ( t. 6: 13); 17/16a; 17/19; 2 kosa s polkrožno navznoter usločenim ustjem pa kot latvice 17/27; 16A/1; 2 kosa 16A/7; 16A/14; 4 kosi 16A/20; 16A/24; 16A/25; 16A/31; 16A/profil; 16B/11; 16B/13; 14/2; 2 kosa tipa 11b (La 11b). 14/6; 14/19; 14/23; 2 kosa 14/24; 14/27; 7-14/13; 7/76; 3/47 Izdelava: Kot latvice tipa 1. ( t. 32: 7); 3/50; 3/53; 3/61; 4/3; 4/12; 4/13; 4b/88; 13/1; 2 kosa 13/50; 13/73; 2 kosa 13/76 ( t. 39: 11); 13/103; 13/S22; 12/28; 2 Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): kosa 12/66 ( t. 46: 2); 12/67; 12/75; 12/80; 12/85; 12/94 ( t. 45: La 11: 2 kosa 17/2; 2 kosa 17/6; 17/8; 2 kosa 17/9; 17/12 ( t. 9); 6/10; 6/33; 6/38; 6/39 ( t. 55: 7); 6/48; 1/89; 5/2 ( t. 69: 7); 2 1: 14); 17/15; 2 kosa 17/19; 3 kosi 17/20 ( t. 6: 5); 17/23; 17/24; kosa 5/3; 5/110 ( t. 69: 4); 8/87; 10/12 ( t. 74: 12); 20/25; 20/3a 6 kosov 17/27 ( t. 4: 4); 17/28; 6 kosov 17/29 ( t. 1: 7); 17/34 ( t. 76: 6); 19/13; 19/20; 19/27; 19/32 ( t. 83: 10); 11/7a; 11/8; ( t. 11: 14); 16A/4; 2 kosa 16A/5 ( t. 18: 5); 4 kosi 16A/7 ( t. 14: 11/12 ( t. 91: 13). 14, 15); 2 kosa 16A/17 ( t. 15: 12, 13); 16A/19 ( t. 14: 6); 4 kosi 16A/20; 16A/21; 16A/25; 16A/28 ( t. 16: 12); 16A/29; 16B/10; Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 12 so 2 kosa 14/2; 14/5; 2 kosa 14/6 ( t. 24: 14); 14/7; 14/12 ( t. 24: 2); 14/15; 14/17; 4 kosi 14/21 ( t. 21: 3, 5); 14/27; 7/75; 7/77; 7/83; zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti 3/32; 3/33; 2 kosa 3/47 ( t. 32: 6); 3/49; 3/50; 2 kosa 3/54; 3/60; k zidu I ( sl. 72: F). 4/1 ( t. 35: 2); 4/3 ( t. 35: 4); 4/5; 3 kosi 4/6 ( t. 35: 10); 4/7; 4/8; 3 kosi 4/12 ( t. 37: 5); 4/22; 4b/78; 2 kosa 4b/79; 4b/87; 4b/89; 13/7; 13/12; 13/15; 13/21; 13/23; 13/24; 13/26; 13/30 ( t. 42: 18); 13/31; 4 kosi 13/32 ( t. 42: 21); 13/33; 2 kosa 13/34; 2 kosa 13/39; 100 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 54: Latvice tipa 11–15. 101 LUCIJA GRAHEK Latvice tipa 13 (sl. 54: La 13 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 15 so zastopane v vseh plasteh, vendar pa izvirajo latvice tipa Oblika: Odprte, plitve latvice z zaobljenimi rame- 15a najpogosteje iz plasti k zidu III, latvice tipa 15b pa ni in izjemno kratkim, le rahlo navznoter nagnjenim iz plasti k zidu I ( sl. 73: A, B). ustjem. Rob ustja je zaobljen, redkeje ravno odrezan. Izdelava: Kot latvice tipa 1. Opombe: Med latvicami tipa 15b izstopa latvica ID: 7420/002–001 ( t. 76: 5), ki je označena z *. Latvica Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ima rob ustja z zunanje strani le rahlo stanjšan, a jasno 16A/24 ( t. 12: 3); 14/21 ( t. 21: 6); 3/34; 4/6; 4/13; 13/12; oddeljen z vodoravnim vrezom. 5/4 ( t. 72: 5). Latvice tipa 15 sodijo med latvice tipa 4 po Dularju (1982, 76 s, t. 26: 258–262). Stratigrafsko-kronološki okvir: Redke latvice tipa 13 so zastopane predvsem v plasteh k zidu I ( sl. 72: G). Latvice tipa 16 (sl. 55: La 16 ) Latvice tipa 14 (sl. 54: La 14 ) Oblika: Plitve latvice z vodoravno predrtimi ušesci. Najpogostejša so navpično pritrjena, ovalno oblikovana Oblika: Odprte, plitve latvice z zaobljenimi rameni ušesca. Kot latvice tipa 16a (La 16a) so označene latvice in daljšim, le rahlo navznoter usločenim ustjem. Dolžina z ušesci okrogle oblike, latvice tipa 16b (La 16b) pa ustja je enaka ali večja od 2,5-kratnika njegove debeline. imajo podolgovato oblikovana, vodoravna, lahko tudi Rob ustja je zaobljen, redkeje ravno odrezan. razčlenjeno modelirana ušesca. Izdelava: Kot latvice tipa 1. Izdelava: Kot latvice tipa 1. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/6 ( t. 9: 5, 7); 3 kosi 17/20; 17/27; 16A/18; La 16: 17/8 ( t. 7: 7); 17/12 ( t. 1: 12); 17/12* ( t. 1: 13); 14/27; 4/3; 12/75; 6/10; 6/39; 6/54; 5/110; 8/92; 19/37 ( t. 86: 17/20; 16A/22 ( t. 12: 17); 7/81; 3/54 ( t. 34: 3); 2 kosa 4/12; 4/17; 13); 19/41 ( t. 81: 5). 12/28; 12/49; 12/53; 12/66; 6/51; 6/64 ( t. 58: 29); 5/1; 5/99 ( t. 68: 3); 20/25; 18/7 ( t. 80: 11); Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 14 so La 16a: 17/26; 16A/20; 16A/20* ( t. 13: 10); 14/6 ( t. 24: zastopane v vseh plasteh, najpogosteje izvirajo iz plasti 13); 5/3; 5/104 ( t. 68: 6); 10/10; k zidu I in III ( sl. 72: H). La 16b: 17/12; 16A/20 ( t. 13: 9); 14/19 ( t. 22: 7); 4/3 ( t. 35: 5); 13/22; 13/39; 13/50. Latvice tipa 15 (sl. 54: La 15 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 16 so zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti Oblika: Plitve latvice z zaobljenimi rameni in k zidu I do vključno plasti k zidu II ( sl. 73: C). navznoter zapognjenim ustjem, ki je ob robu z zunanje strani nekoliko stanjšano, tako da tvori poudarjen rob. Opombe: Med latvicami tipa 16 izstopa latvica ID: Glede na rob ustja razlikujemo med dvema variantama. 7117/012–003 ( t. 1: 13), ki nima navznoter zapognjenega Latvice tipa 15a (La 15a) imajo stanjšan rob ustja, za- ustja, temveč je podobna odprtim latvicam tipa 14 ter pognjen nekoliko navzven, latvice tipa 15b (La 15b) pa je tako označena z *. Ker latvica ID: 7016A/020–061 ( t. imajo pokončnejši ali navznoter nagnjen rob. Redko so 13: 10) ni imela izdelanega ušesca, temveč so na okrogli okrašene z bradavicami, lahko pa so premazane s črnim bradavici vidne le sledi poskusa preluknjanja, je tudi ta grafitnim premazom ali rdeče obarvane. latvica tipa 16a označena z *. Izdelava: Latvice, običajno izdelane iz finozrnate lončarske mase, so bile oblikovane na počasnem lončar- skem vretenu ali izdelane prostoročno. Najpogosteje so Latvice tipa 17 (sl. 55: La 17 ) bile redukcijsko žgane. Njihova lahko tudi rahlo porozna površina je gladka ali povsem zglajena. Oblika: Plitve latvice z navpično predrtimi ušesci. Izdelava: Kot latvice tipa 1. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): La 15a: 2 kosa 17/13 ( t. 10: 6); 17/20 ( t. 6: 4); 16A/27 ( t. 14: Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 11); 7/77 ( t. 26: 11); 7/85 ( t. 29: 7); 4/4; 4/12 ( t. 37: 6); 4/22; 13/10; 14/9 ( t. 24: 8); 12/90; 12/103; 6/38; 6/55. 13/17; 13/28; 12/76; 6/28 ( t. 56: 17); 1/84; 2 kosa 1/87 ( t. 60: 6); 1/95 ( t. 60: 10); 1/99 ( t. 62: 10); 21/5; 18/4; 18/25 ( t. 78: 5); 18/27. Stratigrafsko-kronološki okvir: Redke latvice tipa La 15b: 17/7 ( t. 8: 12); 17/10; 16A/25 ( t. 12: 11); 3/47 ( t. 17 izvirajo predvsem iz plasti k zidu I in plasti med 32: 8); 3/60; 3/60A ( t. 34: 13); 2/62; 20/2a* ( t. 76: 5); 21/11; zidovoma I in II ( sl. 73: D). 18/24 ( t. 77: 5); 2 kosa 18/25 ( t. 78: 4); 18/27. 102 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 55: Latvice tipa 16–21 ter skodele tipa 1 in 2. 103 LUCIJA GRAHEK Latvice tipa 18 (sl. 55: La 18 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): La 20a: 3/47 ( t. 32: 3); 1/88 ( t. 59: 16); 2/66 ( t. 64: 11); Oblika: Plitve latvice s kroglasto do podolgovato La 20b: 17/15; 1/87 ( t. 60: 5); 21/16 ( t. 75: 7); 19/32; 11/23. oblikovanimi bradavicami ali jezičastimi držaji, najpo- gosteje pritrjenimi na ramenih. Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 20 so Izdelava: Kot latvice tipa 1. zastopane le v plasti k zidu II in III ( sl. 73: G). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/6 ( t. 9: 6); 2 kosa 17/8 ( t. 7: 8, 9); 17/11; 17/12; Latvice tipa 21 (sl. 55: La 21 ) 17/16; 17/21; 17/27; 17/28; 3 kosi 17/29 ( t. 1: 6); 16A/4; 16A/7; 16A/9; 16A/14; 16A/17; 2 kosa 16A/20 ( t. 13: 8); 16B/11*; 2 Oblika: Okrašene plitve latvice. Poleg posamičnih kosa 14/6; 14/12; 7/74; 7/76; 7/77; 7/83; 3/33 ( t. 30: 3); 3/34; primerov z vtisi okrašenih latvic (odtis prsta in koleščka) 3/36; 3/47 ( t. 32: 9); 3/48 ( t. 33: 13); 3/49; 4/12; 4/14; 4/18; 4/21; razlikujemo med latvicami tipa 21a (La 21a) z vrezanim 13/76; 13/103; 12/28; 12/49; 12/66; 6/10 ( t. 57: 6); 6/37 ( t. 53: 6); 2/75; 5/110; 8/86; 10/11; 20/14; 18/17. “cik-cakastim” okrasom in latvicami tipa 21b (La 21b), ki imajo ramena okrašena z navpičnimi žlebovi. Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 18 so Izdelava: Kot latvice tipa 1. zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu I in II ( sl. 73: E). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): La 21: 14/15 ( t. 23: 9); 5/109 ( t. 68: 14); La 21a: 13/S13 ( t. 44: 8); 8/86 ( t. 74: 8); Opombe: Med latvicami tipa 18 izstopa fragment La 21b: 13/50; 12/17; 12/73; 6/48 ( t. 52: 11); 5/106 ( t. ostenja latvice ID: 7016B/011–008, ki ima podolgovato 68: 11). oblikovano bradavico ali manjši, navpično pritrjen je- zičast držaj, in je tako označen z * ( dodatek). Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 21 se pojavijo v plasti med zidom I in II. Gre za latvice tipa 21b, ki jih v plasti k zidu II dopolnjujejo še druge latvice Latvice tipa 19 (sl. 55: La 19 ) tipa 21. Skupno jih največ izhaja iz plasti k zidu III ( sl. 73: H), vendar pa je treba vsak kos latvice tipa 21 in 21a Oblika: Latvice s fasetiranimi rameni in navznoter obravnavati posamično. zapognjenim ustjem. Razlikujemo med latvicami tipa 19a (La 19a) s poševnimi fasetami in latvicami tipa 19b (La 19b), ki imajo ramena vodoravno fasetirana. 3.4.1.12 SKODELE IN SKLEDE (Sk) Izdelava: Kot latvice tipa 1. Sklede so raznolike plitve posode, ki se po obliki Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ustja razlikujejo od latvic (Dular 1982, 14, sl. 1: 18). La 19a: 17/27; 17/29; 8/91 ( t. 73: 9); Oblikovno so lahko enake skodelam, katerih glavna La 19b: 14/24; 13/34; 13/38; 12/9; 12/65; 6/22; 6/25 ( t. značilnost je ob strani pritrjen ročaj (ib., 15, sl. 1: 21). 51: 1); 21/16; 18/23 ( t. 77: 8); 19/40. Oboje uvrščamo v skupino fine, servisne keramike. Stratigrafsko-kronološki okvir: Latvice tipa 19 so Sklede iz stiškega gradišča obravnavamo skupaj zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti s skodelami. Razmeroma redko zastopane skodele so k zidu I ( sl. 73: F). vse obravnavane kot tip 1 (Sk 1), vendar pa na njihovo večjo številnost kažejo fragmenti ročajev, ki so uvrščeni Opombe: Predvsem latvice tipa 19b so enake v tip 2 (Sk 2). latvicam tipa 2 po Dularju (1982, 75 s, t. 26, 250–253). Pri skledah iz latenskih plasti, izdelanih iz dobro Latvice tipa 20 (sl. 55: La 20 ) prečiščene in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase in oblikovanimi na hitrem lončarskem vretenu Oblika: Latvice z vodoravno kaneliranimi ali na- smo uspeli razlikovati med tremi tipi (Sk 12–Sk 14). žlebljenimi rameni in navznoter zapognjenim ustjem. Narazvrščeni sta ostali skledi ID: 6913/005–002 ( t. 43: Rob ustja je lahko nekoliko odebeljen ali z zunanje strani 4) in ID: 6912/102–011 ( t. 50: 7). Gre za posamični rahlo stanjšan. Razlikujemo med globokimi latvicami najdbi iz latenske plasti na jugozahodu naselja, ki sta na tipa 20a (La 20a) in plitvimi latvicami tipa 20b (La 20b). preglednici označeni kot “Sk *” ( dodatek). Izdelava: Kot latvice tipa 1. 104 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Skodele tipa 1 (sl. 55: Sk 1 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Sk 2a: 2 kosa 17/2; 17/3; 17/5; 17/6; 17/16; 17/20; 17/27; Oblika: Skodele s presegajočim, trakastim ročajem. 17/36 ( t. 8: 8); 16A/4; 16A/5; 2 kosa 16B/2; 16B/4; 16B/7; 14/12; Kot skodele tipa 1a (Sk 1a) obravnavamo primerke 14/21; 14/23; 14/24; 7/80A; 7/81; 7/85; 3/47; 3/49; 3/51; 4/4; 4/18; s konično oblikovanim trupom, ostrim prehodom v 4b/87; 4b/89; 13/30; 13/50 ( t. 40: 17); 13/87; 13/S26; 12/82 ( t. 47: stožčasta ramena in pokončnim vratom, ki se zaključi s 13); 12/85; 12/99; 2 kosa 6/10; 6/33; 1/81; 1/87; 1/91; 2/73; 2/75; 2/76; 2/97; 5/4; 5/126; 8/86; 15/27; 18/3 ( t. 80: 8); 9/4; pokončnim ali rahlo navzven nagnjenim robom ustja. Sk 2b: 17/6 ( t. 9: 11); 16A/19; 16B/2; 16B/11* ( t. 19: 15); Močno presegajoči ročaj povezuje rame in ustje. Skodele 14/6 ( t. 24: 16); 3/60 ( t. 34: 15); 4/18; 6/60; 1/80 ( t. 59: 7); 5/ tipa 1b (Sk 1b) pa imajo zaobljen spodnji del, kratek profil; 20/8 ( t. 76: 2). usločen vrat, s kratkim izvihanim ustjem in manjšim presegajočim ročajem, ki povezuje rame in ustje. Stratigrafsko-kronološki okvir: Ročaji skodel tipa 2 Izdelava: Prostoročno izdelane skodele, najpogo- so zastopani v vseh plasteh ( sl. 74: D), pri tem se ročaji steje iz finozrnate lončarske mase so bile redukcijsko skodel tipa 2b s pritrjenimi živalskimi glavicami prvič žgane. Površina je gladka ali povsem zglajena. pojavijo v najmlajših plasteh k zidu I, njihov delež pa naraste v plasteh k zidu II in III ( sl. 74: E). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Sk 1: 16A/4* ( t. 18: 17); 12/95 ( t. 45: 12); 6/63 ( t. 51: 4); Opombe: Med ročaje tipa 2b je uvrščen tudi 11/8* ( t. 94: 9); fragment roga ID: 7016B/011–010. Ker ne moremo z Sk 1a: 16A/4; 16A/17; 4/1 ( t. 35: 3); 13/39; 13/99; 2 kosa 6/54 ( t. 51: 8); 5/1; gotovostjo ugotoviti, ali gre za del ročaja skodele ali Sk 1b: 17/21 ( t. 8: 4); 3/49; 3/60; 13/86; 13/89; 12/10; pa morda pripada drugi obliki posodja z zoomorfnim 12/62; 6/54 ( t. 51: 9); okrasom, je označen z *. Zlasti ročaje z živalskimi glavicami tipa 2b lahko Stratigrafsko-kronološki okvir: Skodele tipa 1 so pripišemo skodelam tipa 5 po Dularju (1982, 64 s, t. skupno zastopane v vseh plasteh. Pri tem so skodele tipa 22: 197–202). 1a, ki izvirajo le iz plasti k zidu I do vključno k zidu II, najpogosteje zastopane med keramiko iz najstarejših plasti k zidu I ( sl. 74: A). V mlajših plasteh k zidu I se Sklede tipa 3 (sl. 56: Sk 3 ) pojavijo skodele tipa 1b, ki pogosto izvirajo iz plasti k zidu II in so zastopane tudi še v mlajših plasteh ( sl. 74: Oblika: Sklede s poševno kaneliranimi rameni. Pre- B). Preostali primerki skodel, ki jih je treba obravnavati hod trupa v rame je zaobljen, redkeje koničen. Ramena vsakega posebej, izvirajo bodisi iz plasti k zidu I, bodisi se nadaljujejo v stožčast vrat, ki se zaključi z zaobljenim iz latenskih plasti ( sl. 74: C). robom ustja ali s kratkim izvihanim ustjem. Izdelava: Prostoročno, iz finozrnate lončarske mase Opombe: Med skodelami izstopa mala polkrožna izdelane sklede so bile najpogosteje redukcijsko žgane. skodelica ID: 6911/008–043 ( t. 94: 9), ki je bila izkopana Površina je gladka ali povsem zglajena. v latenski plasti in je označena z *. Enako je označena tudi globoka skleda ID: 7016A/004–009 ( t. 18: 17), ki je Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): podobna skodelam, vendar ima namesto presegajočega 17/6 ( t. 9: 8); 17/15 ( t. 6: 12); 17/20 ( t. 6: 3); 16A/18* ( t. ročaja na prehodu v ramena vodoravno rebro ter na 14: 1); 14/23 ( t. 20: 9); 13/61; 12/50; 12/81 ( t. 47: 15). njem bradavico, ki je lahko služila tudi kot držaj. Tako skodele tipa 1a kot tudi skodele tipa 1b so Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 3 so lahko okrašene, in sicer se pojavlja vrezan okras jelkove zastopane v plasteh k vsem trem zidovom. Najpogosteje vejice. izvirajo iz plasti k zidu I in plasti med zidovoma I in II Skodele tipa 1a ustrezajo skodelam tipa 1 po Dular- ( sl. 74: F). ju (1982, 61, t. 21: 175–179); skodelam tipa 1b pa lahko najdemo primerjave med skodelami tipa 2 po Dularju Opombe: Skledam in skodeli ID: 7117/020–001 ( t. 6: 3 (ib., 61 s, t. 21: 180). ) tipa 3 smo pridružili skledo ID: 7016A/018–009 ( t. 14: 1), ki ima ramena okrašena s poševnimi fasetami in je zato označena z *. Skodele tipa 2 (sl. 55: Sk 2 ) Skledam tipa 3 lahko najdemo primerjave med skledami tipa 4 po Dularju (1982, 70 s). Oblika: Ročaji skodel. Razlikujemo med trakastimi, lahko nekoliko usločenimi ali profiliranimi ročaji tipa Sklede tipa 4 (sl. 56: Sk 4 ) 2a (Sk. 2a) in zoomorfno oblikovanimi ročaji tipa 2b (Sk 2b), ki imajo pritrjene rogove ali živalske glavice. Izdelava: Kot skodele tipa 1. Oblika: Sklede z zaobljenimi rameni, ki so okra- šena s poševno vglobljenimi širokimi žlebovi. Sklede z 105 LUCIJA GRAHEK navpičnimi žlebovi na ramenih obravnavamo kot sklede Sklede tipa 6 (sl. 56: Sk 6 ) tipa 4a (Sk 4a). Ramena se nadaljujejo v stožčast vrat, ki se zaključi z zaobljenim robom ustja ali s kratkim Oblika: Sklede bikonične oblike, z usločenim vra- izvihanim ustjem. tom in kratkim, izvihanim ustjem. Izdelava: Sklede so bile običajno iz finozrnate Izdelava: Kot sklede tipa 3. lončarske mase izdelane prostoročno ali oblikovane na počasnem lončarskem vretenu. Najpogosteje so bile Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): redukcijsko žgane. Površina je bila gladka ali povsem 17/2; 2 kosa 17/6; 17/23; 17/32; 16A/5; 16A/6; 16A/24 ( t. zglajena. 12: 4); 16A/profil; 3/47 ( t. 32: 10); 3/49 ( t. 33: 2); 2 kosa 12/21; 12/28; 12/37; 12/58; 12/89; 6/39; 6/56; 1/87; 5/102; 5/106; 8/91; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 18/27* ( t. 78: 12); 19/28 ( t. 84: 9); 19/42. Sk 4: 16B/1 ( t. 19: 16); 14/21 ( t. 21: 7); 13/97; 12/14; 1/88; 1/95; 20/2; 20/60 ( t. 76: 4); 21/12; Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 6 so Sk 4a: 13/50; 13/S5* ( t. 44: 12); 1/86; 2/62 ( t. 63: 4). zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu III ( sl. 75: B). Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 4 in 4a izvirajo iz vseh plasti, a je treba obravnavati vsak pri- Opombe: Med skledami tipa 6 izstopa skleda ID: merek posebej. Kljub temu je videti, da so sklede tipa 4 7218/027–002 ( t 78: 12) z nekoliko usločenim vratom, pogosteje zastopane v plasti k zidu II in III ( sl. 74: G), ki prehaja v pokončno ustje. Označena je z *. sklede tipa 4a pa izvirajo predvsem iz plasti k zidu I do Sklede tipa 6 lahko primerjamo s skledami tipa 3 vključno plasti k zidu II ( sl. 74: H). po Dularju (1982, 69 s, t. 23: 216–218). Opombe: Skledam tipa 4a smo pridružili fragmenta ID: 6913/S05–004 ( t. 44: 12), ki sta označena z *. Gre za Sklede tipa 7 (sl. 56: Sk 7 ) ostenje na počasnem lončarskem vretenu izdelane male sklede, ki je imela dno ID: 6913/S05–005 na sredini Oblika: Sklede s kroglasto oblikovanim trupom. vbočeno z odtisom prsta. Nad zaobljenimi rameni je kratko izvihano, redko Skledam tipa 4 in 4a najdemo primerjave med pokončno ustje. skledami tipa 4 po Dularju (1982, 70, t. 24: 219–225). Izdelava: Kot sklede tipa 4. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Sklede tipa 5 (sl. 56: Sk 5 ) 17/17; 12/2; 12/10 ( t. 48: 9); 12/84; 6/8; 6/10 ( t. 57: 7); 6/18; 6/38; 6/39; 8/90 ( t. 73: 3); 10/1 ( t. 74: 17). Oblika: Sklede s širokimi, zaobljenimi rameni in trupom, ki je proti dnu močno zožan. Rame so lahko Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 7 izvi- s klekom oddeljene od stožčastega vratu. Zaobljen rob rajo iz vseh plasti. Posamično se pojavijo le v plasti k ustja je zapognjen navzven. Sklede so redko okrašene z zidu II ( sl. 75: C). vrezi, vtisi in bradavicami ali pa premazane z grafitnim premazom. Opombe: Sklede tipa 7 so primerljive s skledami Izdelava: Kot sklede tipa 4. tipa 2 po Dularju (ib., 68 s, t. 23: 213–215). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 3 kosi 17/6; 17/8; 17/9; 17/20; 2 kosa 17/26; 16A/11 ( t. Sklede tipa 8 (sl. 56: Sk 8 ) 17: 6); 16A/13 ( t. 17: 14); 16A/18 ( t. 14: 2); 16A/20 ( t. 13: 13); 16A/25 ( t. 12: 12); 14/2 ( t. 25: 11); 14/6; 14/19 ( t. 22: 8); 7/77; Oblika: Sklede z zaobljenimi rameni in trupom, ki 3/34; 3/49; 3/60 ( t. 34: 14); 4/17; 13/39; 12/40; 12/72; 12/86; je proti dnu močno zožan. Na ramenih je pokončen vrat 6/21; 1/78; 1/80 ( t. 59: 6); 1/86 ( t. 59: 14); 1/87; 1/98; 1/99; 2/75 z zaobljenim robom ustja. ( t. 65: 8); 5/1; 5/2; 5/3; 5/4; 5/109; 2 kosa 5/111; 20/14; 20/18; Izdelava: Kot sklede tipa 3. 21/12; 18/25; 11/24. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 5 so 17/8 ( t. 7: 10); 17/12; 16A/20; 16B/8; 14/2; 7/85; 3/46; 4/4; zastopane v vseh plasteh. Glede na skupno število vseh 4/6; 4/18; 4b/87; 13/S18 ( t. 44: 4); 6/12; 6/38; 6/39 ( t. 55: 5); najdb so v plasteh k halštatskim zidovom zastopane 6/51; 6/61; 6/63; 5/104; 5/106 ( t. 68: 10); 5/110; 15/36; 20/36; relativno enakomerno, se pa njihov delež zmanjša v 20/47; 20/1a; 19/29. latenskih plasteh ( sl. 75: A). Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 8 so zastopane v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu II ( sl. 75: D). 106 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 56: Sklede tipa 3–11. 107 LUCIJA GRAHEK Sklede tipa 9 (sl. 56: Sk 9 ) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/27* ( t. 4: 6); 3/47* ( t. 32: 11); 3/54 ( t. 34: 4); 13/9; Oblika: Sklede z rahlo napetimi, zaobljenimi 6/15 ( t. 58: 6). rameni in trupom, ki je proti dnu nekoliko zožan. Na ramenih je lijakast vrat z nekoliko navzven zapognjenim Stratigrafsko-kronološki okvir: Redke sklede tipa robom ustja. Zunanja površina je lahko rdeče barvana 11 izvirajo predvsem iz plasti k zidu III ( sl. 75: G). ali premazana z grafitnim premazom. Izdelava: Kot sklede tipa 4. Opombe: Med skledami tipa 11 izstopa skleda ID: 6703/047–013 ( t. 32: 11), ki ima pod robom ustja pritrjen Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): par jezičastih držajev in je označena z *. 17/12; 2 kosa 17/25 ( t. 5: 5); 16A/4; 16A/5; 16A/7; 16B/2; Enako je označen posamičen primerek prostoročno 16B/4 ( t. 19: 5); 14/2; 14/23; 3/35; 3/60; 13/21; 12/2; 12/93 ( t. izdelane sklede ID: 7117/027–108 ( t. 4: 6), polkrožne 45: 13); 12/93*; 6/54 ( t. 54: 14); 1/87; 5/2; 20/45; 21/6. oblike, z izvihanim, na notranji strani polkrožno ode- beljenim ustjem. Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 9 so za- stopane v vseh plasteh ( sl. 75: E). Pri tem se prostoročno izdelane sklede pojavljajo predvsem v plasteh k zidu I Sklede tipa 12 (sl. 57: Sk 12 ) in II, na počasnem vretenu izdelane sklede pa izvirajo iz latenskih plasti ( dodatek). Oblika: Sklede z zaobljenimi rameni, cilindričnim ali nekoliko lijakasto oblikovanim vratom ter navzven Opombe: Skleda ID: 6912/093–002 ima na prehodu zapognjenim robom ustja. Polmer ustja je večji od 6,5 ramen v vrat pritrjeno manjšo bradavico in je označena cm. Trup je proti dnu izrazito zožen. Prehod ramen v z * ( dodatek, 106). vrat je močno poudarjen ali vsaj klekasto oblikovan. Izdelava: Na lončarskem vretenu, iz dobro prečišče- ne in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase izdelane Sklede tipa 10 (sl. 56: Sk 10 ) sklede so bile najpogosteje žgane ob menjavi redukcije in oksidacije s končnim dimljenjem ali pa so bile žgane Oblika: Sklede z nagubanimi rameni in trupom, ki oksidacijsko s končnim dimljenjem. Površina je gladka. je proti dnu močno zožen. Usločen vrat zaključuje kratko izvihano, redkeje pokončno usmerjeno ustje. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Izdelava: Kot sklede tipa 3. 17/2; 3/60; 4/18 ( t. 38: 3); 6/15; 1/93 ( t. 62: 8); 5/105; 5/107 ( t. 70: 10); 18/6; 19/5* ( t. 87: 3); 19/16 ( t. 86: 5); 9/3; 2 Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): kosa 9/7; 9/22; 11/16; 11/21 ( t. 90: 2). 17/9 ( t. 8: 17); 2/70 ( t. 66: 3); 18/11 ( t. 77: 4). Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 12 se Stratigrafsko-kronološki okvir: Posamezne sklede pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopane so v plasti iz tipa 10 izvirajo iz žganinske plasti v hiši na prečnem sonde 6, plasti a iz sonde 5 in v plasti pred zidom na obzidju, plasti k zidu III in iz latenske plasti ( sl. 75: F). zahodni terasi; najpogosteje izvirajo iz plasti na prečnem Ker gre za raznolike primerke nagubanih skled, je treba obzidju ( sl. 85: E). obravnavati vsako posebej. Opombe: Med skledami tipa 12 izstopa skleda ID: Opombe: Sklede tipa 10 se od fragmentov posod 7219/005–001 ( t. 87: 3), ki ima lijakasto izvihano ustje z nagubanim ostenjem, ki smo jih obravnavali pri ci- in je označena z *. borijih tipa 4a razlikujejo po velikosti in oblikovanosti spodnjega dela trupa. Primerjave jim najdemo med skledami tipa 5 po Dularju (1982, 71 s, t. 24: 226–232). Sklede tipa 13 (sl. 57: Sk 13 ) Oblika: Sklede z zaobljenimi rameni, cilindričnim Sklede tipa 11 (sl. 56: Sk 11 ) ali stožčastim vratom ter navzven zapognjenim robom ustja. Polmer ustja je manjši od 6,5 cm. Oblika: Sklede lijakaste oblike. Vsaj nekoliko Izdelava: Kot sklede tipa 12. navzven usmerjeno ustje je najobičajneje ravno odre- zano. Sklede so lahko okrašene z vtisi ali plastičnimi Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): nalepkami. 17/4; 16A/5; 16B/18; 12/6; 5/1; 5/111* ( t. 70: 9); 18/4; Izdelava: Prostoročno izdelane sklede so bile najpo- 18/5; 2 kosa 19/2; 19/16; 9/6 ( t. 89: 19); 11/5; 11/7; 2 kosa 11/12. gosteje iz drobnozrnate lončarske mase in redukcijsko ali oksidacijsko žgane. Površina je je gladka. Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 13 se pojavljajo izključno v latenskih plasteh. S posameznimi 108 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI primerki so zastopane v plasteh iz sonde 5; številčnejše 3.4.1.14 POKROVI (Po) pa so zastopane v plasteh na zahodni terasi in plasteh na prečnem obzidju. Tu se njihov delež poveča v plasti S posodjem povezana keramična oblika so pokrovi, k prečnemu zidu 2 oziroma na zahodni terasi v plasti ki pa so v Stični razmeroma maloštevilni in težko prepo- k zidu ( sl. 85: F). znavni. Poleg posameznih fragmentov pokrovov, ki so pokrivali rdeče-črno barvane ciborije in so bili obravna- Opombe: Med skledami tipa 13 izstopa bikonična vani skupaj s to vrsto posod, smo preostale prostoročno skleda s konkavno usločenim, stožčastim vratom ID: izdelane pokrove razvrstili v 3 tipe. Kot pokrove tipa 4 6805/111–027 = 6805/107–012 = 6805/108–004 ( t. 70: obravnavamo držaje oziroma čepe pokrovov; tipa 5 in 6 9), ki je označena z *. pa predstavljajo na hitrem lončarskem vretenu izdelani pokrovi iz latenskih plasti. Sklede tipa 14 (sl. 57: Sk 14 ) Pokrovi tipa 1 (sl. 57: Po 1 ) Oblika: Sklede lijakaste oblike z navzven zapognje- nim, lahko sploščenim robom ustja. Oblika: Pokrovi stožčaste oblike s pogosto ravno Izdelava: Na lončarskem vretenu, iz dobro pre- odrezanim robom ustja. Kot pokrove tipa 1a (Po 1a) čiščene in pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase obravnavamo pokrove stožčaste oblike, a z rahlo nape- izdelane sklede so bile večinoma redukcijsko žgane. tim ostenjem. Površina je gladka. Izdelava: Iz drobnozrnate lončarske mase prosto- ročno izdelani pokrovi so bili oksidacijsko ali reduk- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): cijako žgani. Lahko rahlo porozna površina je gladka. 1/90 ( t. 62: 5); 1/97; 20/5; 11/3; 11/16 ( t. 93: 5); 19/19* ( t. 85: 10). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Po 1: 17/20 (t. 6: 6); 17/28 (t. 2: 9); 14/2 (t. 25: 12); 7/85 (t. Stratigrafsko-kronološki okvir: Sklede tipa 14 se 29: 8); 3/34 (t. 30: 10); 13/15; 15/23; pojavljajo v latenskih plasteh. Na zahodni terasi so po- Po 1a: 14/17 (t. 23: 7); 2/73 (t. 66: 15); 18/4. samično zastopane tako v plasti pred postavitvijo zidu kot tudi v plasti k samemu zidu ( sl. 86: A). Stratigrafsko-kronološki okvir: Pokrovi tipa 1 so zastopani v vseh plasteh, vendar najpogosteje izvirajo Opombe: Med skledami tipa 14 izstopa fragment iz plasti k zidu I ( sl. 76: A). ustja ID: 7219/019–001 ( t. 85: 10), ki izvira iz ruševinske plasti najmlajše halštatske hiše iz sonde 19. Ker se od Opombe: Pokrove tipa 1 lahko primerjamo s po- preostalih razlikuje tako po gobasto odebeljenem robu krovi tipa 2 po Dularju (1982, 78, t. 27: 268) ustja kot tudi po rahlo vglobljenem okrasu poševnih črtic na notranji strani, je označen z * ( dodatek). Pokrovi tipa 2 (sl. 57: Po 2 ) 3.4.1.13 POSEBNE OBLIKE POSODJA (pos. obl. ) Oblika: Pokrovi nizke, stožčaste oblike z zaobljeni- mi rameni in navpično usmerjenim, ravno odrezanim Med stiško naselbinsko keramiko smo prepoznali ustjem. posamične dele cedil ( sl. 57: pos. obl. 1) in fragment Izdelava: Iz fino- ali drobnozrnate lončarske mase lijaka ( sl. 57: pos. obl. 2). prostoročno izdelani pokrovi so bili oksidacijsko ali Posebne oblike posodja, ki so bile izdelane pro- redukcijako žgani. Lahko rahlo porozna površina je storočno iz drobnozrnate lončarske mase in z izjemo gladka. oksidacijsko žganega lijaka redukcijsko žgane, izvirajo iz plasti k zidu III in latenskih plasti ( sl. 75: H). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 4/10; 4/11; 2 kosa 4/12; 5/4; 8/91; 18/3; 18/15 ( t. 79: 10); Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 18/25 ( t. 78: 6); 19/9; 3 kosi 11/7; 11/11. pos. obl. 1 - cedilo: 16A/3 ( t. 17: 7); 7/84 ( t. 29: 2); 8/94 ( t. 74: 4); Stratigrafsko-kronološki okvir: Pokrovi tipa 2 so pos. obl. 2 - lijak: 1/96 ( t. 61: 18). zastopani v plasteh k zidu I in tik nad njim ter v plasteh k zidu III in latenskih plasteh, od koder tudi najpogosteje izvirajo ( sl. 76: B). Opombe: Pokrove tipa 2 lahko primerjamo s po- krovi tipa 3 po Dularju (1982, 78, t. 27: 268) 109 LUCIJA GRAHEK Pokrovi tipa 3 (sl. 57: Po 3 ) Stratigrafsko-kronološki okvir: Z izjemo posa- mičnega primerka iz plasti k zidu III se pokrovi tipa 5 Oblika: Pokrovi kupolaste oblike z navzven ode- pojavljajo v latenskih plasteh. Zastopani so v plasti a iz beljenim robom ustja. sonde 5 in plasteh na zahodni terasi, pri čemer jih največ Izdelava: Iz drobno- ali finozrnate lončarske mase izvira iz plasti k tamkajšnjemu zidu ( sl. 86: B). prostoročno izdelani pokrovi so bili oksidacijsko žgani. Površina je gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 3.4.1.15. DNA (d) 17/16a ( t. 2: 3); 14/19 ( t. 22: 12); 3/54. Dna posod razvrščamo glede na način izdelave in Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki primerki obliko. Pri opisovanju oblike se ravnamo po navodilih pokrovov tipa 3 izvirajo iz plasti k zidu I ali tik nad njim Horvatove (1999, 90 ss, 191 ss). Najpogosteje gre za dna ter iz plasti k zidu III ( sl. 76: C). globokih posod iz skupine bolj grobe kuhinjske kerami- ke, najverjetneje loncev. Če je ugotovljeno, da posamezni tip dna pripada kateri izmed oblik servisnega posodja, Pokrovi tipa 4 (sl. 57: Po 4 ) je to navedeno v sprotnih opombah. Dna posod so razvrščena v 23 tipov, pri čemer dna Oblika: Držaji pokrovov. Razlikujemo med na tipa 16–22 pripadajo na hitrem lončarskem vretenu zgornji strani ravno oblikovanimi gumbastimi držaji tipa oblikovanim posodam iz latenskih plasti. 4a (Po 4a) in čašasto oblikovanimi, na vrhu vbočenimi gumbastimi držaji (Po 4b). Držaji so lahko na sredini navpično preluknjani. Dna tipa 1 ( sl. 58: d 1) Izdelava: Iz fino- ali drobnozrnate lončarske mase prostoročno izdelani pokrovi so bili redukcijako ali Oblika: Ravno dno z zaobljenim prehodom v steno oksidacijsko žgani. Površina je gladka in lahko rahlo posode. porozna. Izdelava: Dna prostoročno izdelanih posod, obi- čajno iz drobnozrnate lončarske mase, ki so bile najpo- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): gosteje redukcijsko žgane. Površina je gladka in lahko Po 4a: 16A/17 ( t. 15: 19); 2/97* ( t. 66: 19); 22/6; 18/5; rahlo porozna. 11/8 ( t. 94: 13); Po 4b: 14/6 ( t. 24: 19); 6/22 ( t. 56: 8); 6/33 ( t. 54: 7); 6/63 ( t. 51: 5); 19/5. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/8 ( t. 7: 13); 17/9; 17/10; 17/12; 17/19; 2 kosa 17/27; 16A/3; 16A/14; 14/12; 14/21; 14/23; 7-14/14; 7/77; 3/33; Stratigrafsko-kronološki okvir: Držaji pokrovov 2 kosa 3/47; 4/1; 4/3; 3 kosi 4/6 ( t. 35: 15); 4/7; 4/12; 4/13; 13/16; tipa 4 so zastopani v vseh plasteh, pri čemer najpogosteje 13/41; 13/50; 12/8; 12/28; 12/37; 12/63 ( t. 48: 6); 6/28; 6/50 ( t. izvirajo iz latenskih plasti ( sl. 76: D). 56: 3); 1/84 ( t. 59: 12); 1/87; 1/96 ( t. 61: 14); 1/97; 2/64; 2/73; 8/93; 20/38; 21/6; 18/1; 19/38 ( t. 82: 2); 11/5; 2 kosa 11/16. Opombe: K držajem tipa 4a smo pridružili posa- mičen primerek gumbastega zaključka, na lončarskem Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 1 so za- vretenu izdelanega pokrova ID: 6802/097–009 ( t. 66: stopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k 19), ki je označen z *. zidu I in II ( sl. 76: E). Pokrovi tipa 5 ( sl. 57: Po 5) Dna tipa 2 ( sl. 58: d 2) Oblika: Pokrovi stožčaste oblike z navzven nekoliko Oblika: Ravno dno s poudarjenim robom na zaob- ojačanim in na spodnji strani profiliranim robom ustja. ljenem prehodu dna v steno posode. Izdelava: Na lončarskem vretenu, običajno iz Izdelava: Kot dna tipa 1. drobnozrnate lončarske mase izdelani, pogosto porozni pokrovi so bili običajno redukcijsko žgani. Površina je Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): gladka. 7/76; 3/34; 12/6; 12/92; 12/93 ( t. 45: 14); 6/10 ( t. 57: 10); 6/33 ( t. 54: 8); 8/90; 18/22. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 13/30 ( t. 42: 20); 2/73; 5/107 ( t. 70: 12); 5/111 ( t. 71: 15); Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 2 v večini 18/1; 11/4; 11/7; 11/8; 11/14. izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 76: F). 110 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 57: Sklede tipa 12–14, posebne oblike posodja in pokrovi. 111 LUCIJA GRAHEK Dna tipa 3 ( sl. 58: d 3) 7 kosov 19/32 ( t. 84: 1, 2); 19/38; 19/42; 9/5; 9/6; 9/15; 2 kosa 9/17; 9/21; 11/2; 5 kosov 11/3; 2 kosa 11/4; 6 kosov 11/8; 3 kosi Oblika: Ravno dno z ostrim ali le rahlo zaobljenim 11/12; 3 kosi 11/16; 11/23; 11/24. prehodom v steno posode. Izdelava: Dna posod, izdelanih prostoročno, red- Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 3 so zasto- keje oblikovanih tudi na počasnem lončarskem vretenu pana v vseh plasteh, vendar daleč najpogosteje izvirajo iz drobnozrnate lončarske mase, ki so bile najpogosteje iz plasti k zidu I ( sl. 76: G). redukcijsko ali oksidacijsko žgane. Površina je večinoma gladka. Dna tipa 4 ( sl. 58: d 4) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/1; 5 kosov 17/2; 17/3; 2 kosa 17/4; 17/5; 8 Oblika: Ravno dno z zaobljenim ali ostrim sedla- kosov 17/6; 7 kosov 17/8 ( t. 7: 14); 2 kosa 17/9; 4 kosi 17/10; stim prehodom v steno posode. 17/11; 17/12; 5 kosov 17/13; 2 kosa 17/14; 5 kosov 17/16a; 4 Izdelava: Kot dna tipa 3. kosi 17/18; 17/19; 3 kosi 17/20; 2 kosa 17/21; 2 kosa 17/23; 4 kosi 17/24; 3 kosi 17/25; 17/26; 25 kosov 17/27; 10 kosov Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/28 ( t. 2: 13, 14); 11 kosov 17/29; 17/30; 17/34; 16A/3; 5 2 kosa 17/1; 17/2; 17/5; 17/6; 17/9; 5 kosov 17/10; 17/11; 3 kosov 16A/5; 4 kosi 16A/6; 2 kosa 16A/7; 2 kosa 16A/10; kosi 17/12; 3 kosi 17/13; 2 kosa 17/14 ( t. 10: 13); 2 kosa 17/16; 2 kosa 16A/12; 7 kosov 16A/13; 2 kosa 16A/15 ( t. 14: 4); 6 17/23; 17/25; 4 kosi 17/27; 17/28; 17/29; 17/32; 3 kosi 16A/5 ( t. kosov 16A/17; 16A/18; 2 kosa 16A/19; 15 kosov 16A/20; 5 18: 6); 16A/9; 3 kosi 16A/17; 16A/19; 5 kosov 16A/20; 2 kosa kosov 16A/22; 3 kosi 16A/24 ( t. 12: 6); 3 kosi 16A/25; 16A/29; 16A/22; 2 kosa 16A/25; 16A/profil; 16B/14; 14/2; 14/6; 14/11; 2 kosa 16B/5; 16B/6; 16B/17; 2 kosa 14/1; 6 kosov 14/2; 14/3; 14/12 ( t. 24: 5); 14/16 ( t. 21: 16); 3 kosi 14/20 ( t. 20: 14, 15); 2 kosa 14/6; 14/7; 14/10; 14/12 ( t. 24: 4); 14/15; 14/18; 14/19; 14/23; 14/27; 7-14/12; 7-14/14; 7/75; 7/76; 7/77; 7/79 ( t. 29: 14/B (= 20) ( t. 20: 16); 5 kosov 14/21; 2 kosa 14/23; 10 kosov 1); 7/81; 2 kosa 7/84 ( t. 28: 7); 3/33 ( t. 30: 4); 3/34; 3/39; 3/49 14/24; 14/25; 14/26; 2 kosa 14/27; 14/30; 7-14/5; 7-14/14; 2 ( t. 33: 5); 3/47; 3/54; 2 kosa 3/60; 2 kosa 4/12; 4/13; 4/17; 4/18; kosa 7/75; 4 kosi 7/76 ( t. 26: 2); 7/77; 4 kosi 7/81; 4 kosi 7/83; 4/20; 4/26; 4b/78; 13/12; 13/33; 13/41; 4 kosi 13/50 ( t. 40: 10); 8 kosov 7/85 ( t. 29: 11); 2 kosa 3/34; 2 kosa 3/35; 3/37; 3/38 13/63; 13/69; 13/76 ( t. 39: 12); 13/79; 13/92; 13/94; 13/S4; 13/ ( t. 30: 16); 3 kosi 3/39; 2 kosa 3/42; 2 kosa 3/43; 2 kosa 3/44; S16; 13/S24; 13/S26; 12/23; 12/32; 12/38; 2 kosa 12/49 ( t. 47: 3/46; 6 kosov 3/47 ( t. 32: 12, 13); 3 kosi 3/48; 7 kosov 3/49 ( t. 9); 12/65 ( t. 46: 8); 12/68; 12/70; 12/72; 12/78; 12/99; 6/8; 2 33: 6); 3 kosi 3/54; 2 kosa 3/59; 6 kosov 3/60; 5 kosov 4/1; 2 kosa 6/10 ( t. 57: 11); 6/21 ( t. 56: 5); 6/25; 6/28 ( t. 56: 18); 6/31; kosa 4/3; 2 kosa 4/4; 4 kosi 4/6 ( t. 35: 14); 4/8; 5 kosov 4/11 6/33; 6/39; 6/40; 2 kosa 6/47 ( t. 52: 5); 6/54; 6/55; 6/58; 6/65; ( t. 36: 13); 6 kosov 4/12 ( t. 37: 8); 2 kosa 4/13; 2 kosa 4/14; 2 1/80; 1/86; 3 kosi 1/87 ( t. 60: 7); 1/90; 1/95 ( t. 60: 11); 2/64; 2 kosa 4/18; 4/26; 4/29; 4b/85; 13/4; 13/5; 3 kosi 13/7; 13/17; 3 kosa 2/65 ( t. 63: 14); 2/66 ( t. 64: 13); 2 kosa 2/70; 2 kosa 2/73; kosi 13/18; 13/21; 2 kosa 13/28; 13/30; 13/33; 2 kosa 13/39; 2/74; 2/75; 5/104 ( t. 68: 8); 5/106; 5/111; 5/113; 5/121; 8/86; 3 kosi 13/41; 13/42; 12 kosov 13/50 ( t. 40: 11); 13/53; 13/56; 8/88; 8/90; 8/93; 3 kosi 10/1; 15/40; 20/8; 20/16; 21/11; 18/1; 13/59; 13/63; 13/70; 13/72; 2 kosa 13/77; 2 kosa 13/81; 13/89; 18/6; 18/10; 18/13; 18/15; 18/22; 19/3; 19/5; 19/11; 19/14; 13/103; 13/S26; 13/S27 ( t. 44: 1); 13/S29; 4 kosi 12/1; 2 kosa 19/16; 19/17; 19/32 ( t. 84: 3); 19/33; 2 kosa 19/38; 19/41 ( t. 81: 12/4; 12/7; 12/8; 12/9; 12/10 ( t. 48: 10); 12/11; 12/12; 4 kosi 7); 9/5; 9/10; 9/12; 9/13; 9/15; 9/18; 11/1; 2 kosa 11/2; 2 kosa 12/17; 3 kosi 12/21; 2 kosa 12/23 ( t. 48: 19); 12/25; 12/28; 2 11/3; 11/4; 3 kosi 11/7a ( t. 95: 18); 3 kosi 11/8; 11/9; 11/12; 2 kosa 12/29; 12/45 ( t. 48: 15); 12/47; 12/48; 2 kosa 12/59; 2 kosa 11/16; 11/24. kosa 12/65; 2 kosa 12/70; 12/71; 12/73; 12/77; 12/79 ( t. 48: 8); 4 kosi 12/91 ( t. 45: 7); 12/92; 2 kosa 12/94 ( t. 45: 10); 3 kosi 12/95; 3 kosi 12/99; 12/102; 6/3; 3 kosi 6/4; 2 kosa 6/7; 6/8; 7 Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 4 so za- kosov 6/10 ( t. 57: 9); 6/12; 2 kosa 6/15; 6/17; 6/19; 6/20; 6/21; stopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k 6/22; 2 kosa 6/25; 6/27; 3 kosi 6/28 ( t. 56: 19); 2 kosa 6/32; 5 zidu I in iz latenskih plasti ( sl. 76: H). kosov 6/33 ( t. 54: 9, 10); 6/37; 6/38; 2 kosa 6/39; 6/42; 6/43; 3 kosi 6/48; 6/50; 2 kosa 6/51; 4 kosi 6/54 ( t. 51: 11); 2 kosa 6/59; 6/61; 2 kosa 6/63 ( t. 51: 6); 1/77; 1/78; 3 kosi 1/87; 1/88; Dna tipa 5 ( sl. 58: d 5) 1/93; 1/96; 2 kosa 1/97 ( t. 61: 6, 7); 1/99; 2 kosa 2/62; 2/63; 8 kosov 2/64; 2 kosa 2/65; 5 kosov 2/66; 2/68; 2 kosa 2/69; 2 kosa Oblika: Ravno dno s proti sredini odebeljeno 2/70; 2/71 ( t. 65: 11); 2 kosa 2/73; 2/75; 2 kosa 2/95 ( t. 66: 22); notranjo površino in zaobljenim ali ostrim sedlastim 5/3; 5/100; 5/103; 5/104; 3 kosi 5/107; 5/108; 2 kosa 5/110; 2 kosa 5/111 ( t. 71: 13); 5/118; 3 kosi 8/86; 2 kosa 8/89; 5 kosov prehodom v steno posode. 8/90; 7 kosov 8/91 ( t. 73: 11); 2 kosa 8/92 ( t. 73: 16); 2 kosa Izdelava: Kot dna tipa 1. 8/93; 8/94; 10/5; 10/11; 3 kosi 10/12; 10/14; 15/3; 2 kosa 15/4; 15/11; 15/25; 15/planum3; 20/5; 2 kosa 20/7; 2 kosa 20/9; 2 Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): kosa 20/10; 20/12; 20/42; 20/58; 20/60; 20/1a; 20/4a; 21/4; 21/6; 17/8 ( t. 7: 15); 17/16a; 17/34; 1/96 ( t. 61: 15); 9/21. 21/12; 21/13; 21/16; 21/18; 18/1; 2 kosa 18/4; 3 kosi 18/5; 18/6; 18/7; 18/10; 2 kosa 18/11; 18/16; 3 kosi 18/17; 18/19; 18/20; 3 Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 5 se razen kosi 18/25 ( t. 78: 8); 2 kosa 18/26; 2 kosa 18/27; 2 kosa 19/2; dveh primerkov iz plasti k zidu I pojavljajo posamično 19/3; 19/4; 19/10 ( t. 85: 9); 2 kosa 19/19; 19/20; 19/26; 19/29; v plasteh, mlajših od zidu II ( sl. 77: A). 112 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 58: Dna tipa 1–6. 113 LUCIJA GRAHEK Dna tipa 6 ( sl. 58: d 6) izdelanih iz finozrnate lončarske mase lahko pripadajo tudi večjim skledam ali globokim latvicam. Oblika: Ravno dno s strani ravno odrezanim robom na sedlasto oblikovanem prehodu v steno posode. Izdelava: Dna posod izdelanih prostoročno, iz Dna tipa 9 ( sl. 59: d 9) drobnozrnate lončarske mase, ki so bile najpogosteje oksidacijsko žgane. Lahko porozna površina je gladka. Oblika: Rahlo vbočeno dno z zaobljenim preho- dom v steno posode. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Izdelava: Kot dna tipa 1. 17/6; 17/27 ( t. 3: 13); 17/28; 14/24; 14/27 ( t. 20: 5); 7/77 ( t. 26: 14); 3/60; 12/65; 12/105; 8/87 ( t. 74: 11). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/6; 17/15; 17/19; 16A/14; 16A/32; 14/2; 7/81; 3/34 Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 6 najpo- ( t. 30: 11); 3/44; 4/14 ( t. 37: 13); 13/51; 13/52; 13/63; 13/S22; gosteje izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 77: B). 12/95; 6/4; 6/22; 6/28; 6/60 ( t. 52: 16); 2/69. Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 9 so za- Dna tipa 7 ( sl. 59: d 7) stopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu II ( sl. 77: E). Oblika: Ravno dno s poudarjenim, nekoliko navzven izvlečenim robom in sedlasto oblikovanim prehodom v steno posode. Dna tipa 10 ( sl. 59: d 10) Izdelava: Kot dna tipa 6. Oblika: Rahlo vbočeno dno z zaobljenim sedlastim Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): prehodom v steno posode. 17/2; 17/6 ( t. 9: 13); 17/10; 17/21; 17/27; 2 kosa17/28 ( t. Izdelava: Kot dna tipa 1. 2: 12); 16A/3; 16A/17; 2 kosa16A/24; 16A/25 ( t. 12: 14); 16B/2; 14/19 ( t. 22: 10); 14/24; 7/83; 4/9; 4/11 ( t. 36: 12);2 kosa 13/18; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 13/26 ( t. 42: 15);2 kosa 13/36; 2 kosa13/50; 13/78; 12/10 ( t. 48: 17/23; 17/24; 2 kosa 16A/20; 16B/8; 14/24; 3/60; 4b/80; 12);2 kosa 12/21; 12/44; 12/77 ( t. 46: 12); 12/87; 12/99; 8/86 13/50 ( t. 40: 9);2 kosa 12/10 ( t. 48: 11); 12/37; 6/4; 6/33; 6/43; ( t. 74: 10); 19/32. 6/55; 6/62 ( t. 58: 15); 1/87; 5/4; 18/21; 19/16. Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 7 najpo- Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 10 so gosteje izvirajo iz plasti k zidu I in III ( sl. 77: C). zastopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti k zidu I ( sl. 77: F). Dna tipa 8 ( sl. 59: d 8) Dna tipa 11 ( sl. 59: d 11) Oblika: Ravno dno z zaobljenim sedlastim preho- dom v steno, ki se lijakasto razširi. Z notranje strani je Oblika: Vbočeno dno z zaobljenim sedlastim prehod neizrazit in tekoče zaobljen. prehodom v steno posode. Kot dna tipa 11a (d 11a) Izdelava: Kot dna tipa 3. obravnavamo vbočena dna z navzven poudarjenim ro- bom na sedlasto oblikovanem prehodu v steno posode. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Izdelava: Dna običajno iz finozrnate lončarske mase 17/6; 17/12; 16A/14; 16A/21; 16B/6; 14/19 ( t. 22: 9); 2 prostoročno izdelanih posod, ki so bile najpogosteje kosa 7/84; 3/33; 3/37; 3/55; 4/11; 2 kosa 4/12 ( t. 37: 9); 13/8; 3 redukcijsko žgane. Površina je bila brisana in je gladka. kosi 13/50 ( t. 40: 12); 12/2; 12/48; 12/84; 12/88; 6/2 ( t. 58: 26); 6/4; 6/7 ( t. 57: 2); 6/10 ( t. 57: 8); 6/39 ( t. 55: 9); 6/47; 6/63 ( t. 51: 7); 1/78; 1/99 ( t. 62: 12); 2/66; 2/75 ( t. 65: 9); 18/4; 18/10; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): d 11 19/9; 19/42; 11/7a; 11/16. : 17/10; 16B/tlak; 6/10 ( t. 57: 12); 6/39 ( t. 55: 10); 6/40 ( t. 55: 18); d 11a: 14/26 ( t. 20: 2); 3/40. Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 8 so ena- komerno zastopana v vseh plasteh ( sl. 77: D). Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 11 izvi- rajo le iz plasti k zidu I do vključno plasti k zidu II in iz Opombe: Med fragmenti dna tipa 8 izstopa dno ID: latenskih plasti ( sl. 77: G). 6914/019–024 ( t. 22: 9), ki je imelo zunanji rob okrašen z odtisi prsta. Dna tipa 8 večinoma pripadajo globokim posodam, najverjetneje loncem. Posamezni primerki dna posod, 114 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 59: Dna tipa 7–15. 115 LUCIJA GRAHEK Dna tipa 12 ( sl. 59: d 12) Izdelava: Kot dna tipa 13. Oblika: Prstanasto dno. Razlikujemo med eno- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): stavnim, pokončnim prstanastim dnom tipa 12a (d d 14: 17/14; 17/34; 16A/7 ( t. 14: 13); 16A/24 ( t. 12: 7); 12a) in stožčastim ali vsaj nekoliko navzven izvihanim 14/2; 14/20; 2 kosa 14/21 ( t. 21: 8); 4/11; 4/17; 13/23; 13/S23; prstanastim dnom tipa 12b (d 12b). 12/81; 6/39; 8/94; Izdelava: Dna običajno iz fino- ali drobnozrnate d 14a: 2 kosa 16A/20 ( t. 13: 17); 21/11. lončarske mase na počasnem lončarskem vretenu oblikovanih ali prostoročno izdelanih posod, ki so bile Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 14 so najpogosteje redukcijsko ali oksidacijsko žgane. Površina zastopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti je bila najobičajneje brisana in je gladka. k zidu I ter plasti med zidom I in II ( sl. 78: B). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Opombe: Z izjemo fragmenta dna ID: 7016A/007– d 12a: 16A/9 ( t. 16: 7); 4/12; 12/18; 6/4; 8/91; 027, ki morda pripada loncu s stožčastim vratom tipa d 12b: 16A/3; 14/21; 4/18; 2 kosa 13/50 ( t. 40: 13, 14); 2 ID: 7016A/007–026 ( t. 14: 12), najverjetneje vsa dna 12/23; 18/20. tipa 14 pripadajo latvicam in skledam. Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 12 se številčneje pojavijo v plasti med zidovoma I in II; naj- Dna tipa 15 (sl. 59: d 15 ) pogosteje pa izvirajo iz plasti k zidu III ( sl. 77: H). Oblika: Vbočeno dno z zaobljenim prehodom v steno posode. Dna tipa 13 ( sl. 59: d 13) Izdelava: Kot dna tipa 13. Oblika: Ravno dno z zaobljenim prehodom v steno Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): posode. 17/3; 17/9; 17/10; 2 kosa 17/21; 2 kosa 17/23; 16A/17; Izdelava: Dna posod izdelanih prostoročno, redkeje 14/6 ( t. 24: 15); 14/21; 14/21*; 7/83; 7/85; 3/34; 3/39; 2 kosa oblikovanih na počasnem lončarskem vretenu, običajno 3/42; 3/46; 3/47; 3/48; 3/49; 3/54; 4/10; 4/18; 4b/79; 13/33 ( t. 42: 23); 13/S15; 12/66; 6/10; 6/25; 6/28; 2/64; 2/69; 5/99; 20/28; iz finozrnate lončarske mase, ki so bile najpogosteje re- 21/12; 18/27* ( t. 78: 18); 19/17; 11/8. dukcijsko žgane. Površina je gladka ali povsem zglajena. Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 15 so Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): zastopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti 17/1; 6 kosov 17/6; 17/8; 2 kosa 17/9; 3 kosi 17/10; 2 kosa 17/12; 17/15; 17/19; 17/20; 17/23; 17/25; 4 kosi 17/27; 4 k zidu I in II ( sl. 78: C). kosi 17/28; 2 kosa 17/29; 16A/4; 2 kosa 16A/6; 16A/7; 2 kosa 16A/12; 4 kosi 16A/20; 16A/24; 16A/25; 2 kosa 16A/32 ( t. 19: Opombe: K vbočenim dnom smo pridružili dna 2); 2 kosa 16A/profil; 14/14; 14/15; 3 kosi 14/21; 2 kosa 7/77; ID: 7218/027–024 ( t. 78: 18) in 6914/021–028, ki imata 7/83; 7/85; 3/35; 3/34; 3/49; 2 kosa 3/61; 4/1; 4/6; 4/11; 4 kosi z zunanje strani omfalos in sta označena z *. 4/12 ( t. 37: 10); 2 kosa 4/13; 13/7; 13/15; 13/16; 13/23; 13/30; Dna tipa 15 najverjetneje pripadajo latvicam in 13/32; 13/72; 13/74; 13/75; 2 kosa 13/77; 13/89; 13/103; 13/S27; skledam. 12/17; 3 kosi 12/21; 12/28; 12/38; 12/47; 12/67; 12/73; 12/75; 12/90; 3 kosi 12/92; 12/94; 12/100; 6/4; 6/22; 6/37; 6/38; 6/50; 6/51; 6/53; 2 kosa 6/54; 6/55; 6/59; 6/63; 1/84; 1/96; 2/62 ( t. 63: 5); 2/69; 5/3; 2 kosa 8/86; 2 kosa 8/91; 15/35; 20/1; 2 kosa Dna tipa 16 (sl. 60: d 16 ) 20/35; 20/36; 20/52; 20/1a; 21/16; 18/20; 19/29; 19/41. Oblika: Ravno dno z ostrim ali zaobljenim preho- Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 13 so dom v steno posode. zastopana v vseh plasteh. Najpogosteje izvirajo iz plasti Izdelava: Dna posod dodelanih na lončarskem k zidu I ( sl. 78: A). vretenu, običajno iz drobnozrnate lončarske mase, ki so bile najpogosteje redukcijsko žgane. Pogosto vsaj Opombe: Dna tipa 13 najverjetneje pripadajo nekoliko porozna površina je gladka. Kot dna tipa 16a latvicam in skledam. (d 16a) so označena dna grafitnih loncev. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Dna tipa 14 ( sl. 59: d 14) d 16: 2 kosa 17/2; 17/7; 16A/4; 16A/5; 16A/30; 14/2; 7/85; 13/97; 12/7; 6/3; 1/94; 1/96 ( t. 61: 16); 1/97; 5/7; 2 kosa 5/111; 18/4; 18/6; 18/7; 19/13; 9/2; 9/5; (9/8 = L 35 ( t. 89: 5)); 9/18; Oblika: Ravno dno s sedlastim prehodom v steno 2 kosa 11/2; 11/7b; 2 kosa 11/8; 6 kosov 11/9; 11/12; 11/15; 2 posode. Z notranje strani proti sredini odebeljena dna kosa 11/16; 2 kosa 11/18; obravnavamo kot tip 14a (d 14a). d 16a: 17/1; 7/85; 3/48; 19/23* ( t. 86: 10). 116 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 16 izvirajo 19/2; 2 kosa 19/3; 19/33; 19/34; 9/2; 9/5; 9/14; 11/2; 11/3; 11/4; že iz plasti stopnje zidu III in jih zasledimo v vseh laten- 11/5; 3 kosi 11/8; 11/9; 11/10; 11/16; 3 kosi 11/25; skih plasteh, razen latenski plasti iz sonde 6. Najpogosteje d 18a: 16A/4; 2/73 ( t. 66: 14); 5/107; 2 kosa 5/111; 2 kosa so zastopana na zahodni terasi, kjer jih največ izhaja iz 18/15; 19/13; 2 kosa 9/5; 11/2; 11/3; 11/5 ( t. 93: 24); 11/16. plasti k zidu. Dna grafitnih loncev tipa 16a izvirajo iz plasti stopnje zidu III in plasti k prečnemu zidu 1 ( sl. 86: C). Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 18 so za- stopana predvsem v latenskih plasteh. Zasledimo jih v Opombe: Dno grafitne posode ID: 7219/002–012, plasteh iz sonde 5, plasteh k obema prečnima zidovoma 7219/023–002 ( t. 86: 10) ima ob robu dvoje vodoravnih ter v plasteh na zahodni terasi. Medtem ko v sondi 5 večji vrezov in je zato označeno z *. delež dna tipa 18 izvira iz stratigrafsko starejše plasti a, se Kot sled oblikovanja na hitrem lončarskem vre- pri sondah na prečnem obzidju in zahodni terasi njihov tenu imajo dna tipa 16 notranjo stran pogosto plitvo delež poveča v plasteh k prečnemu zidu 2 oziroma še nažlebljeno. bolj izrazito v plasti k zidu na zahodni terasi ( sl. 86: E). Opombe: Dna tipa 18 pripadajo glinenkam, lahko tu- Dna tipa 17 (sl. 60: d 17 ) di večjim skledam. Slednje še posebej velja za dna tipa 18a. Oblika: Ravno dno z zaobljenim sedlastim preho- dom v steno posode. Dna tipa 19 (sl. 60: d 19 ) Izdelava: Kot dna tipa 16. Dna loncev iz lončarske mase z dodanim grafitom so označena kot dna tipa 17a Oblika: Ravno dno s poudarjenim, navzven ode- (d 17a). beljenim robom. Izdelava: Kot dna tipa 18. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): d 17: 17/7; 2 kosa 16A/1; 14/4 ( t. 25: 17); 5/7; 5/107 ( t. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 71: 4); 5/111; 8/92; 19/2; 19/14 ( t. 87: 8); 2 kosa 11/3; 11/7; 3 kosi 17/1; 17/2; 17/4; 16A/1; 16A/3; 12 kosa 6A/4; 11/12; 11/15; 11/16; 11/17; 16A/5; 16B/6 ( t. 19: 12); 16B/8; 14/2; 14/28 ( t. 25: 3); 7/84; d 17a: 6/15; 9/5. 7/85; 3/60; 4/18; 4b/87; 4b/89; 13/1; 13/5; 13/9; 13/S9; 12/1; 12/2; 12/4; 12/13 ( t. 49: 9); 3 kosi 1/90; 1/94 ( t. 60: 22); 2 kosa Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 17 izvi- 1/96 ( t. 61: 17); 1/99; 2 kosa 5/111 ( t. 71: 14); 8/93; 8/94 ( t. 74: 2); 2 kosa 10/1 ( t. 74: 19); 2 kosa 21/10 ( t. 75: 11); 2 kosa rajo že iz plasti stopnje zidu III in jih zasledimo v vseh 18/4; 18/6; 2 kosa 18/7 ( t. 80: 13); 3 kosi 18/15 ( t. 79: 12, 13); latenskih plasteh razen v plasteh k prečnemu zidu 1. 19/4; 19/19; 19/26; 19/34; 9/5; 9/6; 2 kosa 9/23; 11/1; 11/3 ( t. Najpogosteje so zastopana v plasteh k prečnemu zidu 2 95: 3); 11/4; 11/9; 11/12; in na zahodni terasi, kjer jih največ izhaja iz plasti pred izgradnjo tamkajšnjega zidu. Dna grafitnih loncev tipa Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 19 izvirajo 17a izvirajo iz latenske plasti v sondi 6 in plasti k preč- že iz plasti stopnje zidu III, vendar se pojavljajo pred- nemu zidu 2 ( sl. 86: D). vsem v latenskih plasteh. Zastopana so v latenski plasti a iz sonde 5, plasteh na zahodni terasi, najpogosteje pa izvirajo iz plasti k prečnima zidovoma ( sl. 86: F). Dna tipa 18 (sl. 60: d 18 ) Opombe: Dna tipa 19 pripadajo glinenkam, lahko Oblika: Ravno dno z zaobljenim prehodom v steno tudi skledam. posode. Kot dna tipa 18a (d 18a) so označeni primerki z bolj sedlasto oblikovanim, zaobljenim prehodom v steno posode. Dna tipa 20 (sl. 60: d 20 ) Izdelava: Dna tipa 18 pripadajo posodam izdelanim na hitrem lončarskem vretenu, iz dobro prečiščene in Oblika: Vbočeno dno z ostrim ali zaobljenim pre- pregnetene, zelo finozrnate lončarske mase, ki so bile hodom v steno posode. najpogosteje žgane oksidacijsko s končnim dimljenjem Izdelava: Kot dna tipa 18. ali ob menjavi redukcije in oksidacije s končnim dimlje- njem. Površina je gladka. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 17/4; 3/54; 13/S8 ( t. 44: 10);2 kosa 5/107 ( t. 71: 1, Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2); 8/93; 19/5 ( t. 87: 4);2 kosa 19/7; 9/12; 9/14; 11/8 ( t. 94: 11); d 18: 17/1; 2 kosa 17/2; 16A/5; 3 kosi 14/2; 14/6; 2 kosa 11/9 ( t. 94: 23); 11/11; 11/16; 11/17. 7/85; 3 kosi 3/60; 4/14; 4/18; 12/4 ( t. 49: 16); 12/6; 5/4; 5/6 ( t. 72: 11); 5/7; 2 kosa 5/107; 5/108; 5/112; 8/92; 8/93; 3 kosi 8/94; Stratigrafsko-kronološki okvir: Razen posamičnega 10/1; 20/5; 20/32; 21/10; 21/19; 18/2; 2 kosa 18/4; 18/6; 18/15; primerka iz plasti stopnje zidu III izvirajo vsa dna tipa 117 LUCIJA GRAHEK 20 iz latenskih plasti. Zastopana so v plasti a iz sonde 5, knadno in se pojavljajo tako pri globokih kot pri nizkih v plasteh k prečnima zidovoma in plasteh na zahodni oblikah posod (Dular 1982, 12 ss, sl. 1). terasi, pri čemer jih večji delež izhaja iz plasti k preč- Poleg nog rdeče-črno barvanih ciborijev (ciboriji nemu zidu 1 oziroma iz plasti pred postavitvijo zidu na tipa 3) in noge ID: 6912/086–001 ( t. 45: 6), ki najverje- zahodni terasi ( sl. 87: A). tneje pripada latvici tipa 11, je med stiško naselbinsko keramiko še nekaj fragmentov, ki jih pripisujemo po- Opombe: Dna tipa 20 pripadajo glinenkam, lahko sodam na nogi. Gre tako za same fragmente nog, pri tudi skledam. katerih razlikujemo med dvema tipoma v 2 tipa (n 1 in n 2), kot tudi za dna posod, ki noge nimajo več ohra- njene ( sl. 60: n). Pri slednjih gre za ostanke prostoročno Dna tipa 21 (sl. 60: d 21 ) izdelanih, lahko tudi na počasnem lončarskem vretenu oblikovanih, posod iz fino- ali drobnozrnate lončarske Oblika: Vbočeno dno z zaobljenim sedlastim pre- mase, ki so bile najpogosteje redukcijsko žgane. Površina hodom v steno posode. je gladka, redkeje povsem zglajena. Izdelava: Kot dna tipa 18. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 2 kosa 16A/20; 14/7; 13/1; 13/103; 12/67; 8/91 ( t. 73: 2 kosa 14/2; 7/84; 4/18; 2 kosa 8/94 ( t. 74: 3); 15/40; 19/15; 12); 11/16. 19/20; 11/17 ( t. 90: 12). Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna posod na nogi Stratigrafsko-kronološki okvir: Dna tipa 21 izvirajo izvirajo predvsem iz plasti k zidu I in III. Pri tem iz plasti že iz plasti stopnje zidu III, a se pojavljajo predvsem v k zidu I izhajajo le dna prostoročno izdelanih posod, v latenskih plasteh. Posamični primerki tako izhajajo iz plasteh k zidu III pa so bila pogosteje zastopana dna na plasti k prečnemu zidu 1 in iz plasti pred izgradnjo zidu počasnem lončarskem vretenu oblikovanih posod na na zahodni terasi ( sl. 87: B). nogi ( sl. 78: D). Opombe: Dna tipa 21 pripadajo glinenkam, lahko tudi skledam. Noge tipa 1 (sl. 60: n 1 ) Oblika: Votle noge. Razlikujemo med visokimi, Dna tipa 22 (sl. 60: d 22 ) stožčastimi nogami tipa 1a (n 1a), nizkimi, stožčastimi ali bolj cilindričnimi nogami tipa 1b (n 1b) in nizkimi Oblika: Prstanasto dno. nogami z navzven izvihano stojno ploskvijo tipa 1c (n 1c). Izdelava: Kot dna tipa 18. Izdelava: Prostoročno izdelane, redko tudi na počasnem lončarskem vretenu oblikovane noge iz fino- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ali drobnozrnate lončarske mase so bile najpogosteje 17/3; 16A/2* ( t. 17: 21); 16B/17 ( t. 19: 17); 13/1; 13/103 redukcijsko žgane. Lahko rahlo porozna površina je ( t. 43: 13); 9/17* ( t. 88: 17). gladka ali povsem zglajena. Stratigrafsko-kronološki okvir: Redki primerki dna tipa 22 najverjetneje vsi izvirajo iz latenskih plasti Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): ( sl. 87: C). n 1a: 14/15 ( t. 23: 10); 3/33 ( t. 30: 5); 13/50 ( t. 40: 16); n 1b: 17/4; 16A/25; 16B/15; 4/20 ( t. 38: 7); 13/50 ( t. 40: Opombe: Fragment ID: 6909/017–008 ( t. 88: 17) 15); 12/49; 5/1; 5/99; ima visoko prstanasto dno, ki že prehaja v nizko nogo n 1c: 16A/6 ( t. 16: 17); 16A/9; 16A/19; 16A/25 ( t. 12: 15); in je zato označen z *. Tako je označen tudi posamičen 16A/32 ( t. 19: 3); 14/21; 13/4; 19/41. fragment ID: 7016A/002–004 ( t. 17: 21), ki ima nizko, navzven izvihano nogo. Stratigrafsko-kronološki okvir: Noge tipa 1 skupno Dna tipa 22 pripadajo glinenkam, lahko tudi izhajajo predvsem iz plasti k zidu I do vključno plasti k skledam. zidu II. To še posebej velja za redke primerke nog tipa 1a ( sl. 78: E), medtem ko noge tipa 1b v plasteh k zidu II niso zastopane, temveč razmeroma pogosto izvirajo iz 3.4.1.16 NOGE (N) latenskih plasti ( sl. 78: F). Noge tipa 1c so najpogosteje zastopane v plasteh k zidu I ( sl. 78: G). Noga je po Horvatovi sekundarni odsek posode, ki je bil le redko izdelan istočasno s posodo (1999, 80, 97 Opombe: Noge tipa 1 lahko pripadajo različnim ss, 199 ss). Noge so na posodo večinoma pritrjene na- oblikam posod; ciborijem, loncem, skledam, latvicam ipd. 118 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 60: Dna tipa 16–22 in noge. 119 LUCIJA GRAHEK Noge tipa 2 (sl. 60: n 2 ) Pekve tipa 1 (sl. 61: Pe 1 ) Oblika: Votle, z vodoravnim kaneliranjem nare- Oblika: Neokrašene pekve s stožčasto oblikovanim brene noge. Kot noge tip 2a (n 2a) sta obravnavana ostenjem. Razlikujemo med pekvami tipa 1a (Pe 1a), fragmenta noge z okrasom vodoravnih žlebov. ki imajo zaobljeno, s spodnje strani lahko nekoliko Izdelava: Prostoročno izdelane, lahko tudi na poča- sploščeno stojno ploskev, pekvami tipa 1b (Pe 1b) z snem lončarskem vretenu oblikovane noge iz drobno- ali navzven odebeljenim zaobljenim, s spodnje strani na- finozrnate lončarske mase so bile redukcijsko ali oksida- vadno sploščeno stojno ploskvijo in pekvami tipa 1c (Pe cijsko žgane. Lahko rahlo porozna površina je gladka. 1c), ki imajo stanjšano, zaobljeno stojno ploskev rahlo usločeno navzven. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Izdelava: Prostoročno, navadno iz drobnozrnate n 2: 6/4 ( t. 58: 23); 6/14 ( t. 56: 15); 19/34; lončarske mase izdelane pekve so najobičajneje oksi- n 2a: 3/48; 18/27 ( t. 78: 13). dacijsko žgane. Površina je bila običajno gladka, lahko tudi nekoliko hrapava. Stratigrafsko-kronološki okvir: Redke noge tipa 2 se pojavijo v plasti k zidu III, medtem ko je bil primerek Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): noge tipa 2a najden že v okviru zidu II ( sl. 78: H). Pe 1a: 2 kosa 17/2; 3 kosi 17/4; 12 kosov 17/6 ( t. 9: 10); 17/7; 3 kosi 17/8; 2 kosa 17/9; 4 kosi 17/10; 4 kosi 17/12; 6 kosov Opombe: Noge tipa 2 najverjetneje pripadajo cibo- 17/13; 2 kosa 17/14; 3 kosi 17/15; 17/16a; 17/18; 3 kosi 17/19; rijem tipa 10 po Dularju (1982, 51 s, t. 17). 5 kosov 17/20; 3 kosi 17/21; 17/22; 4 kosi 17/23; 17/24; 4 kosi 17/25; 27 kosov 17/27 ( t. 4: 8); 5 kosov 17/28; 2 kosa 17/29; 17/30; 16A/4; 2 kosa 16A/5; 5 kosov 16A/6; 3 kosi 16A/7; 2 3.4.2 OGNJIŠČNI PREDMETI kosa 16A/8; 3 kosi 16A/9; 3 kosi 16A/10; 16A/11; 16A/13; 2 kosa 16A/17; 16A/18; 5 kosov 16A/19; 9 kosov 16A/20 ( t. 13: 16); 16A/21; 3 kosi 16A/24 ( t. 12: 5); 16A/25; 16A/26; 16A/28; V skupino ognjiščnih predmetov sem uvrstila vse 16A/29; 16A/profil; 16B/5; 16B/10; 16B/11; 16B/tlak; 2 kosa predmete, ki so domnevno služili kot pripomočki ob 14/6; 2 kosa 14/12; 14/14; 14/15; 2 kosa 14/18; 14/19; 6 kosov pripravi hrane na ognjiščih. Predvsem pri njihovi obrav- 14/21; 14/23; 4 kosi 14/24; 2 kosa 14/26; 14/27; 7-14/12; 7/75; navi sem se srečevala s problemom še vedno nedorečene 7/76; 3 kosi 7/77; 3 kosi 7/81; 2 kosa 7/85; 3/33; 3/34; 3/35; terminologije, na katerega sem opozorila že v uvodu. 2 kosa 3/42; 3/44; 3/47; 2 kosa 3/49; 3 kosi 3/54; 3/59; 2 kosa To še posebej velja za prenosne pečke, ki jih v literaturi 3/60; 2 kosa 4/1; 4/2; 3 kosi 4/3; 2 kosa 4/4; 3 kosi 4/6; 2 kosa najpogosteje zasledimo pod imeni prenosna ognjišča 4/7; 14 kosov 4/12; 4/18; 4/21; 4/24; 4/27; 4/29; 4b/78; 4b/79; (npr. Dular et. al. 1995b, 130, t. 21: 3) ali ognjiščna kozica 4b/87; 13/7; 13/8; 13/9; 13/13; 13/15; 13/19; 13/21; 13/22; 13/25 ( t. 42: 16); 2 kosa 13/31; 13/33; 2 kosa 13/34; 2 kosa 13/39; 2 (npr. Dular et al. 1995a, 222 s, t. 35; 36: 3–4, 6–7, 9–11). kosa 13/41; 13/43; 13/44; 2 kosa 13/50; 13/51; 13/71; 13/76; Kakor ni usklajeno niti samo poimenovanje, ni povsem 13/77; 13/78; 13/103; 13/S1; 13/S3; 13/S6; 13/S7; 13/S14; 13/ poenoteno niti izrazoslovje za opis posameznih delov S23; 12/3; 12/8; 2 kosa 12/10; 12/18; 4 kosi 12/21; 12/25; 3 kosi predmeta ( sl. 40: A), kar velja tudi za pekve ( sl. 40: B). Na 12/28; 12/39; 12/43; 12/46; 12/48 ( t. 47: 7); 2 kosa 12/58; 12/59; tem mestu se tako ponuja priložnost, da podam predlog 12/67; 2 kosa 12/70; 12/71; 2 kosa 12/75; 3 kosi 12/85; 12/87; za poimenovanje posameznih zvrsti in njihovih delov. 12/95; 12/107; 2 kosa 6/3; 6/4; 6/7; 6/8; 2 kosa 6/10; 6/12; 2 kosa 6/16; 2 kosa 6/20; 2 kosa 6/22; 6/23; 2 kosa 6/25; 7 kosov 6/33; 6/37; 6 kosov 6/38; 3 kosi 6/48; 2 kosa 6/50; 3 kosi 6/51; 3.4.2.1 PEKVE (Pe) 5 kosov 6/54; 6/55; 6/59; 6/60; 6/63; 6/71; 5 kosi 1/87; 1/89; 1/94; 1/95; 1/96; 2/63; 2/64; 2 kosa 2/66; 2/75; 5/1; 5/2; 3 kosi 5/3; 2 kosa 5/4; 5/5; 5/101; 5/107; 7 kosov 5/110; 3 kosi 5/111; Pekve so pokrovke, navadno z enim masivnim ro- 5/113; 5/116; 7 kosov 8/86; 8/87; 3 kosi 8/91; 2 kosa 8/92; 2 čajem na vrhu, ki so služile za peko na odprtem ognjišču kosa 8/93; 10/1; 2 kosa 10/12; 10/13; 15/1; 15/3; 15/10; 15/16; (Dular 1982, 15, sl. 1: 23). Razlikujemo med 9 tipi pekev, 15/17; 15/23; 22/5; 20/8; 2 kosa 20/35; 20/38; 20/39; 20/54; ki jih v prvi vrsti delimo na neokrašene in okrašene pe- 20/7a; 21/5; 21/12; 3 kosi 21/17 ( t. 75: 9); 18/8; 18/19; 18/20; kve. Razvrščamo jih glede na obliko ostenja, pri čemer 18/21; 18/22; 18/25; 18/26; 2 kosa 18/27; 19/9; 2 kosa 19/17; jih zaradi velike fragmentarnosti obravnavamo po posa- 19/19; 19/28; 19/29; 2 kosa 19/32; 4 kosi 19/38; 19/39; 4 kosi meznih delih. To še posebej velja za neokrašene pekve, 19/41 ( t. 81: 8, 9); 9/14; 9/16; 2 kosa 11/2; 4 kosi 11/3; 2 kosa kjer zaradi boljše preglednosti posebej obravnavamo 11/4; 11/7a; 11/8; 11/9; 11/10; 2 kosa 11/12; 11/22; 4 kosi 11/24; Pe 1b: 4 kosi 17/6; 2 kosa 17/10 ( t. 6: 10); 17/16; 17/16a; ročaje in posebej fragmente gornjega dela ostenja, ki jih 17/21; 17/33; 16A/10; 16A/11; 16A/15; 16A/33; 16B/11; 16B/ razvrščamo glede na oblikovanost prehoda stene v teme. tlak; 2 kosa 14/21; 14/23; 14/24; 14/26; 14/27; 7/81; 3/49; 3/54 ( t. 34: 5); 4/12; 13/66; 13/92; 12/6; 12/21; 12/27; 12/36; 12/46; 6/16; 6/33 ( t. 54: 3); 6/60 ( t. 52: 15); 6/63; 2/73; 5/3; 5/103; 5/107; 5/111; 21/12; 21/18; 18/25; 11/4; 11/7b; 120 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Pe 1c: 17/5; 17/6; 17/23 ( t. 5: 12); 2 kosa 17/27 ( t. 4: 9); 12/71; 2 kosa 12/75; 12/80; 2 kosa 6/33; 6/38; 6/51; 1/87; 2/64; 17/33; 2 kosa 16A/20; 7/81; 7/84; 4/7 ( t. 36: 9); 4b/78; 13/18; 5/103; 5/126; 8/91; 21/12; 21/21; 18/22; 19/8; 19/32; 19/41 ( t. 13/50; 12/35; 6/10; 6/50; 6/54; 8/91; 15/17; 20/40; 21/18; 18/23; 81: 10); 11/3; 11/8; 19/20; 19/32; 11/12. Pe 2c: 17/27 ( t. 4: 10); 14/18 ( t. 20: 1). Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 1 so Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 2 so zastopane v vseh plasteh; najpogosteje pa izvirajo iz zastopane v vseh plasteh, najpogosteje v plasteh k zidu plasti k zidu I ( sl. 88: A). I ( sl. 88: B). Opombe: Pekvam tipa 1 verjetno pripadajo neokra- Opombe: Pekvam tipa 2 verjetno pripadajo neo- šeni zgornji deli ostenj tipa 3 in neokrašeni ročaji tipa 4. krašeni zgornji deli ostenja tipa 3 in pa neormentirani ročaji tipa 4. Pekve tipa 2 (sl. 61: Pe 2 ) Pekve tipa 3 (sl. 61: Pe 3 ) Oblika: Neokrašene pekve z bolj ali manj kupola- sto oblikovanim ostenjem. Razlikujemo med pekvami Oblika: Pekve z neokrašenim zgornji delom oste- tipa 2a (Pe 2a), ki imajo zaobljeno ali s spodnje strani nja. Razlikujemo med pekvami tipa 3a (Pe 3a), ki imajo nekoliko sploščeno stojno ploskev, pekvami tipa 2b (Pe enostaven zaobljen prehod ostenja v teme, pekvami tipa 2b) z navzven odebeljeno zaobljeno in s spodnje strani 3b (Pe 3b) s pokrožno zaobljenim prehodom ostenja v navadno sploščeno stojno ploskvijo ter pekvami tipa 2c teme in pekvami tipa 3c (Pe 3c), ki imajo prehod ostenja (Pe 2c), ki imajo zvonasto oblikovan spodnji del ostenja v teme sedlasto oblikovan. in nekoliko navzven usločeno, zaobljeno stojno ploskev. Izdelava: Kot pekve tipa 1. Izdelava: Kot pekve tipa 1. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Pe 3a: 17/4; 17/5; 4 kosi 17/9; 17/11; 17/13; 17/16; 17/20; Pe 2a: 5 kosov 17/4; 4 kosi 17/6; 17/9; 17/12; 17/13; 2 17/23; 17/26; 2 kosa 17/27; 17/28; 2 kosa 17/34 ( t. 11: 16); kosa 17/15 ( t. 6: 15); 3 kosi 17/16; 4 kosi 17/16a; 17/17; 3 16A/3; 16A/4; 16A/5; 16A/10; 4 kosi 16A/20; 16A/25; 2 kosa kosi 17/19; 2 kosa 17/20; 2 kosa 17/21; 17/22; 2 kosa 17/23; 2 14/2; 14/9; 4 kosi 14/21 ( t. 21: 9); 2 kosa 7/77 ( t. 26: 15); 7/80; kosa 17/24; 3 kosi 17/25; 17/26; 9 kosov 17/27; 3 kosi 17/28; 4 7/81; 7/83 ( t. 27: 13); 7/85; 3/52; 3/53; 2 kosa 3/54; 4/1; 4/1; 4/1; kosi 17/29; 17/32; 17/33; 17/34; 2 kosa 16A/3; 2 kosa 16A/5; 4/2; 4/3; 4/9; 4/10; 6 kosov 4/11; 4/25 ( t. 38: 1); 13/34; 13/41; 2 3 kosi 16A/6; 16A/7; 3 kosi 16A/10; 16A/12; 3 kosi 16A/15; 3 kosa 13/42; 2 kosa 13/50; 13/51 ( t. 39: 10); 13/S6; 12/4; 12/19; kosi 16A/17 ( t. 15: 17); 3 kosi 16A/19; 5 kosov 16A/20; 3 kosi 12/33; 12/49; 12/59; 3 kosi 12/70; 12/77; 12/80; 12/88; 12/100; 16A/22; 16A/31; 2 kosa 16A/32; 14/5; 3 kosi 14/6; 2 kosa 14/12 6/22; 6/23; 3 kosi 6/33; 6/38; 6/48; 2 kosa 6/51 ( t. 54: 13); 6/54; ( t. 24: 3); 14/13; 14/14; 14/17; 14/18; 14/19; 6 kosov 14/21; 2 6/59; 6/63; 2 kosa 1/87; 2 kosa 2/62; 2 kosa 2/64; 2 kosa 2/70; kosa 14/23; 3 kosi 14/24; 14/27; 2 kosa 7-14/12; 2 kosa 7/75; 5 5/98; 5/99; 5/104; 2 kosa 5/110; 5/111; 8/90; 8/92; 15/3; 20/5; kosov 7/77; 5 kosov 7/81; 3 kosi 7/83 ( t. 27: 14); 2 kosa 7/84; 20/7; 20/8; 20/47; 20/59; 21/12; 18/20; 4 kosi 18/22; 2 kosa 3 kosi 7/85; 3/33; 3/35; 2 kosa 3/36; 3/42 ( t. 30: 12); 3/46; 2 18/25; 19/3; 19/17; 19/20; 2 kosa 19/31; 19/32 ( t. 84: 6); 11/3; kosa 3/49; 3/50; 2 kosa 3/54; 3/56; 3/60; 2 kosa 3/61; 2 kosa 11/16; 2 kosa 11/19; 4/1; 4/4; 5 kosov 4/6 ( t. 35: 11); 4 kosi 4/7; 4/8; 2 kosa 4/9; 9 Pe 3b: 17/12; 17/25 ( t. 5: 6); 17/27; 14/17 ( t. 23: 5); 2 kosa kosov 4/11 ( t. 36: 10); 12 kosov 4/12 ( t. 37: 4); 3 kosi 4/13; 4/14; 7/81; 7/83; 7/84; 3/60; 4/9; 4/12; 13/33; 12/77 ( t. 46: 11); 6/54; 4/16; 4/18; 4/19; 4/21; 4/22; 2 kosa 4/28; 2 kosa 4/29; 4b/80; Pe 3c: 4/14; 12/58 ( t. 47: 5); 12/79 ( t. 48: 7); 6/37 ( t. 54: 4b/87; 2 kosa 13/9; 13/12; 13/13; 13/18; 13/22; 13/30; 4 kosi 4); 6/54; 6/56; 1/88 ( t. 59: 17). 13/31; 13/32; 13/38; 13/39; 13/41; 13/44; 3 kosi 13/50; 13/53; 13/54; 13/60; 13/77; 13/87; 2 kosa 12/3; 12/14; 12/17; 12/23; Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 3 so 12/31; 12/47; 12/57; 3 kosi 12/58 ( t. 47: 3); 12/59; 12/65; 12/67; zastopane v vseh plasteh, najpogosteje v plasteh k zidu 12/70; 2 kosa 12/75; 12/85; 12/87; 2 kosa 12/95; 12/102; 6/7; 2 I ( sl. 88: C). kosa 6/10; 2 kosa 6/15; 6/18; 2 kosa 6/28; 6/31; 5 kosov 6/33 ( t. 54: 2); 6/37; 4 kosi 6/38; 3 kosi 6/51; 6/53; 3 kosi 6/54; 2 kosa 6/59; 6/63; 6/65; 6/73; 1/84; 1/89; 1/94; 1/95; 1/97; 2/66; 2/75; 4 kosi 5/3; 5/5; 5/99; 5/103; 2 kosa 5/110; 5/116; 2 kosa 8/91; Pekve tipa 4 (sl. 61: Pe 4 ) 8/92; 8/93; 10/11; 15/9; 15/14; 15/18; 15/24; 15/25; 20/1; 20/8; 2 kosa 20/16; 20/25; 20/36; 20/39; 20/52; 20/58; 20/4a; 21/13; Oblika: Neokrašeni ročaji pekev. Razlikujemo med 18/2; 18/11; 18/25; 19/27; 19/32 ( t. 84: 5); 19/38; 11/4; 11/5; 2 ročaji tipa 4a (Pe 4a), ki so v preseku pravokotnejše kosa 11/8; 2 kosa 11/9; 11/24; 11/25; oblike, ročaji tipa 4b (Pe 4b) z žlebom na zgornji strani Pe 2b: 3 kosi 17/6; 17/9; 3 kosi 17/10; 17/12; 2 kosa 17/14; in bolj ovalnega preseka, ročaji tipa 4c (Pe 4c) s krožnim 17/20; 17/27; 17/33; 16A/5; 16A/7; 16A/9; 2 kosa 16A/13 ( t. presekom, ročaji tipa 4d (Pe 4d) z ovalnim presekom, 17: 15); 16A/17; 16A/19; 2 kosa 16A/20; 16A/24; 16B/5; 3 kosi ročaji tipa 4e (Pe 4e), ki imajo zaradi profiliranja na 14/21; 14/24; 7/81; 7/83; 3/35; 3/44; 3/49; 4/3 ( t. 35: 6); 4/4; 4/6; 4/11; 4/12; 4b/79; 12/58; 2 kosa 12/65 ( t. 46: 7); 12/70; spodnji strani nepravilni presek in ročaji tipa 4f (Pe 4f), 121 LUCIJA GRAHEK ki imajo s parom žlebov profilirano zgornjo stran, lahko 36: 4); 5 kosov 4/6 ( t. 35: 12); 4/7; 4 kosi 4/11; 5 kosov 4/10; 8 tudi modelirano rebro. kosov 4/12; 4/22; 4/28; 13/79; 12/10; 12/75; 12/85; 6/10; 6/23 Izdelava: Kot pekve tipa 1. ( t. 56: 12); 2 kosa 6/25 ( t. 51: 2); 1/78; 2 kosa 1/98; 1/99; 1/100; 8/91; 15/24; 2 kosa 18/27 ( t. 78: 17); 19/2 ( t. 87: 14); 19/39; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 19/41 ( t. 81: 12); 11/24. Pe 4a: 17/2; 17/12; 17/15; 17/18; 17/28; 16A/3; 16A/4; 2 kosa 16A/5; 2 kosa 16A/6 ( t. 16: 16); 16A/9; 16A/10; 2 kosa Stratigrafsko-kronološki okvir: Ročaji pekev tipa 16A/11; 16A/17 ( t. 15: 18); 16A/19 ( t. 14: 7); 6 kosov 16A/20; 4 so zastopani v vseh plasteh, najpogosteje v plasteh k 16A/22; 16A/24; 16B/10; 2 kosa 14/12; 14/15; 3 kosi 14/21; zidu I ( sl. 88: D). 14/23; 7-14/1; 7/80; 2 kosa 7/83; 3/47; 3 kosi 3/60 ( t. 34: 18); 3/61; 4/6; 2 kosa 4/11; 4 kosi 4/12; 4/20; 13/9; 13/16; 13/31; 13/33; 13/52; 13/S18; 12/1; 12/21; 12/28; 12/32; 12/36; 12/42; Pekve tipa 5 (sl. 62: Pe 5 ) 12/101; 6/22; 6/23 ( t. 56: 11); 6/33; 6/47; 1/95; 1/98; 2/64; 2/65; 2/66; 2/70; 2/73; 2/75; 5/3; 5/98; 5/103; 5/110; 3 kosi 8/92; 15/21; 15/40; 20/11; 20/21; 20/35; 21/8; 11/9; Oblika: Pekve z okrasom razčlenjenega rebra. Pe 4b: 17/17; 17/27; 16A/3; 16A/13; 16A/19; 16A/20; Vodoravno rebro je običajno pritrjeno nad ustjem na 16A/25; 2 kosa 14/6; 7-14/12; 7-14/13; 3 kosi 7/83 ( t. 28: 9); spodnjem delu ostenja. Razlikujemo med pekvami tipa 7/84; 3/38; 3/60; 4/8; 4/11; 4/13; 13/22; 13/30; 13/50; 12/23; 5a (Pe 5a), ki imajo rebro razčlenjeno z odtisi šila, in 12/26; 12/72; 12/85; 6/10; 6/18 ( t. 56: 4); 1/81; 1/84; 1/86; 1/95; pekvami tipa 5b (Pe 5b), ki imajo rebro razčlenjeno z 2/62; 5/107; 8/86; 20/1; 20/44; 19/35; 19/39; odtisi prsta. Pe 4c: 17/6; 17/10; 17/12 ( t. 1: 15); 17/15; 17/28; 16A/6; Izdelava: Kot pekve tipa 1. 16A/11; 2 kosa 16A/13; 16A/17; 16A/19; 3 kosi 16A/20; 16A/22; 16A/28; 16B/10; 16B/13; 2 kosa 14/12; 14/19; 14/20; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 3 kosi 14/21; 14/24; 2 kosa 7/83 ( t. 28: 10); 3/33; 3/40; 3/49; Pe 5a: 17/27 ( t. 4: 7); 16A/20; 12/67; 12/70 ( t. 46: 9); 3/51; 3/53; 3 kosi 3/60; 4/1; 4/3; 3 kosi 4/6; 4/10; 4/11; 4/12; 12/85; 2 kosa 6/33 ( t. 54: 1); 20/25; 4/13; 4/18; 4/19; 4/26; 4b/79; 13/33; 13/36; 13/78 ( t. 39: 5); Pe 5b: 17/6; 17/12; 17/16a; 6 kosov 17/27; 17/28; 3 kosi 13/87; 13/S5; 3 kosi 12/1; 12/21; 12/58 ( t. 47: 4); 12/95; 12/99; 16A/20 ( t. 13: 15); 16A/20*; 16A/24; 14/14; 14/24; 7/81; 3/43; 12/100; 12/104; 6/10; 6/26; 6/37; 6/38; 6/54; 6/59; 6/65; 1/87; 2 kosa 4/1; 4/3; 4/4; 4/8; 2 kosa 4/12; 13/23 ( t. 42: 12); 13/41; 2/64; 2/65; 2/68; 2/97; 5/98; 5/107; 5/109; 5/110 ( t. 69: 5); 5/111; 12/49; 12/102 ( t. 50: 8); 6/33; 6/38 ( t. 52: 9); 6/43*; 2 kosa 6/54 8/86; 8/93; 10/1; 21/11; 21/12; 21/16; 18/26; 11/9; ( t. 51: 10); 6/59; 6/63; 5/104* ( t. 68: 7); 10/11 ( t. 74: 21); 20/3a; Pe 4d: 17/1; 2 kosa 17/2; 3 kosi 17/6; 17/9; 17/12; 17/14; 18/4; 18/25; 19/41 ( t. 81: 13). 17/16a; 17/17; 17/19; 17/20; 17/21; 17/26 ( t. 5: 10); 3 kosi 17/27; 17/28; 2 kosa 17/29; 17/30; 17/31; 17/34; 16A/4; 2 kosa 16A/6; 2 kosa 16A/7; 16A/10; 16A/15; 2 kosa 16A/17; 3 kosi 16A/19 ( t. Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 5 ve- 14: 8); 12 kosov 16A/20; 4 kosi 16A/22; 16A/24; 16A/profil; 2 činoma izvirajo iz plasti k zidu I do vključno k zidu kosa 14/1; 14/2; 2 kosa 14/6; 14/15; 2 kosa 14/17; 4 kosi 14/21; II ( sl. 68: F). To še posebej velja za razmeroma redke 2 kosa 14/23; 14/27; 7-14/12; 7/74; 4 kosi 7/77; 7/80; 2 kosa pekve tipa 5a, ki v mlajših plasteh sploh niso bile več 7/81 ( t. 29: 17); 3 kosi 7/83; 2 kosa 7/84; 2 kosa 7/85; 3/33; 3/35; odkrite ( sl. 88: E). 3/40; 3/43; 3/47; 4 kosi 3/49; 4 kosi 3/60; 3/61; 2 kosa 4/1; 2 kosa 4/2; 4/3; 4/4; 4/5; 2 kosa 4/6 ( t. 35: 13); 4/8; 4/9; 2 kosa 4/10; 5 Opombe: K pekvam tipa 5b smo prišteli tudi kosov 4/11 ( t. 36: 11); 8 kosov 4/12; 4/13; 4/23; 2 kosa 4/29; 2 fragmente ID: 7016A/020–014, 6805/104–011 ( t. 68: kosa 4b/87; 13/1; 13/7; 13/13; 13/16; 13/21; 13/22; 13/24; 13/27; 13/30; 3 kosi 13/30; 13/33; 2 kosa 13/39; 13/44; 13/66; 13/76; 7) in 6806/043–009. Gre za fragmente pekev, ki imajo 2 kosa 13/79; 13/103 ( t. 43: 14); 13/S27; 12/23; 12/48; 12/65; prilepljeno polkrožno rebro ali par reber. Vsi fragmenti 12/75; 12/78; 12/94; 12/97; 12/99; 12/100; 6/3; 6/7; 2 kosa 6/8; so označeni z *. 6/16; 6/18; 6/22; 6/26; 6/31; 3 kosi 6/33; 6/49; 6/50; 6/51; 6/53; 6/54; 6/55; 6/59 ( t. 52: 4); 6/63; 1/79; 1/96; 1/99; 2/62; 2/63; 2 kosa 2/64; 2/65; 2 kosa 2/68; 2 kosa 2/97 ( t. 66: 21); 5/4; 5/98; Pekve tipa 6 (sl. 62: Pe 6 ) 5/106; 5/121; 4 kosi 8/86; 8/87; 8/89; 8/90; 8/91; 8/92; 2 kosa 15/2; 15/28; 2 kosa 20/1; 20/5; 20/14; 20/25; 20/35; 20/49; 2 Oblika: Pekve z okrašenim ostenjem. Na spodnjem kosa 20/52; 20/3a; 20/4a; 2 kosa 21/12; 21/18; 18/20; 18/23 ( t. delu ostenja se pojavljajo okras vodoravnega, gladkega 77: 12); 19/9; 19/17; 19/35; 11/7a; 11/8; 2 kosa 11/24; Pe 4e: 2 kosa 17/6; 17/16; 17/17; 17/19; 17/27 ( t. 4: 14); rebra, vodoravnih žlebov ali vrezov in vtisi. 16A/6; 16A/7; 16A/10; 16A/15; 16B/8; 14/2; 14/3; 14/7; 14/19 Izdelava: Kot pekve tipa 1. ( t. 22: 15); 2 kosa 14/21; 7/75; 7/76; 7/81; 3/47; 3/61; 4/1; 3 kosi 4/12; 4/13; 13/36; 2 kosa 13/41; 12/32; 12/45 ( t. 48: 14); Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 12/46 ( t. 47: 6); 12/78 ( t. 47: 11); 6/28; 6/33; 6/47; 6/63; 2 kosa 17/5 ( t. 8: 11); 17/24; 17/28 ( t. 2: 10); 17/33 ( t. 11: 12); 11/3 ( t. 95: 6); 16A/24; 14/17 ( t. 23: 6); 7/81; 12/9 ( t. 49: 7); 12/10; 12/23; Pe 4f: 17/1; 17/6; 17/10; 17/13; 17/18; 6 kosov 17/27 ( t. 5/101; 20/6 ( t. 76: 13); 18/15 ( t. 79: 11); 19/31 ( t. 82: 11). 4: 15); 2 kosa 17/28; 16A/7; 16A/17; 16A/19; 2 kosa 16A/20; 16A/24; 16B/2; 16B/12; 14/2; 14/5; 14/12; 14/17; 14/21; 14/23; Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 6 so 7/83; 3/46; 3/52; 3/58; 4/1; 5 kosov 4/3 ( t. 35: 7); 2 kosa 4/4 ( t. zastopane v vseh plasteh, najpogosteje v plasteh k zidu 122 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 61: Pekve tipa 1–4. 123 LUCIJA GRAHEK I in III ( sl. 88: G). Pri tem se v plasteh k zidu I pojavljajo Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): predvsem pekve z okrasom reber (kot 17/24, 17/33 in Pe 8a: 17/8; 17/16; 17/27 ( t. 4: 13); 2 kosa 16A/19; 14/24; 5/101), tiste iz plasti k zidu III pa so okrašene z žlebovi 3/50; 4/11; 13/41 ( t. 41: 3); 1/81; 1/99; 2/66; 2/73; 5/113; 5/126; ali vrezi (kot 17/5, 12/10 in 12/23). 8/90 ( t. 73: 5); 8/91; 19/38; Pe 8b: 17/15 ( t. 6: 16); 17/29 ( t. 1: 11); 16A/11; 7/85; 4/3; 4/12; 4b/78; 13/87; 13/51; 12/50; 1/87; 1/95; 2 kosa 2/64; 2/75; 2/97; 5/99 ( t. 67: 4); 5/110; 2 kosa 19/38 ( t. 82: 3, 4); Pekve tipa 7 (sl. 62: Pe 7 ) 19/41 ( t. 81: 11); Pe 8c: 3/52; 4/2 ( t. 36: 1); 4/10; 4/30; 1/95 ( t. 60: 13). Oblika: Z razčlenjenim rebrom okrašeni ročaji pekev. Najpogosteje gre za na koren ročaja prilepljeno Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 8 so rebro, lahko pa je z odtisi prsta ali šila razčlenjeno rebro pretežno zastopane v plasteh k zidu I ( sl. 89: A). na ročaju. K pekvam tipa 7 prištevamo tudi pekve z okrasom razčlenjenega rebra na zgornjem delu ostenja; to je na prehodu ostenja v teme ali na samem temenu. Pekve tipa 9 (sl. 62: Pe 9 ) Izdelava: Kot pekve tipa 1. Oblika: Ročaji pekev z rebrom na korenu, ki je Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): prilepljeno ali modelirano. 2 kosa 17/27 ( t. 4: 11, 12); 2 kosa 16A/22; 16B/10*; Izdelava: Kot pekve tipa 1. 14/24; 14/25; 7/76 ( t. 26: 3); 3/52; 4/3; 2 kosa 4/4; 4/29 ( t. 38: 2); 13/41* ( t. 41: 4); 6/22 ( t. 56: 7); 6/56*; 1/95 ( t. 60: 14); 2/68; 2/69; 20/34; 20/35; 19/17*; 11/9. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17/12; 17/16a ( t. 2: 4); 16A/9; 7-14/13; 4/3; 4/7; 4/8; 4/9; 2 kosa 4/10; 4/11; 3 kosi 4/12; 2 kosa 4/13; 4/22 ( t. 37: 1); 13/30; Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 7 so bile 13/51; 12/36; 12/47; 6/33; 2/69; 5/111; 20/36. izkopane predvsem v plasteh k zidu I in II ( sl. 88: H). Stratigrafsko-kronološki okvir: Pekve tipa 9 so Opombe: Med pekvami tipa 7 izstopa bolje zastopane predvsem v plasteh k zidu I in se v plasteh, ohranjena pekva ID: 6913/041–002, 6913/041–025 mlajših od zidu II, pojavljajo le posamično ( sl. 89: B). in 6913/052–001, ki ima na prehodu ostenja v teme prilepljeno razčlenjeno rebro in ji najverjetneje pri- pada z razčlenjenim rebrom okrašen fragment ustja 3.4.2.2 PLADNJI (Pl) ID: 6912/066–004. Ročaj pekve je modeliran s tremi razčlenjenimi rebri ( t. 41: 4). Pladnje imenujemo nizke, odprte posode z ravnim Okras modeliranega s šilom razčlenjenega rebra na dnom, ki imajo lahko tudi nizko nogo (Dular 1982, 15, prehodu ostenja v teme ima še pekva ID: 6806/056–003. sl. 1: 24; Horvat 1999, 85). Ker predvidevamo, da gre za Pekvi pripada tudi ročaj, ki je oblikovan podobno kot pekače, o čemer pričajo tako sledi ognja kot tudi zape- ID: 7219/017–013; to je ročaj z odtisi šila razčlenjenima čeni organski ostanki na njihovi površini, jih uvrščamo rebroma ob robu. med ognjiščne predmete. Poleg tega ima pekva ID: 6806/056–003 na ko- renu ročaja pritrjeno še dvoje bradavic; podobno kot z odtisi prsta razčlenjenim rebrom okrašen ročaj ID: Pladnji tipa 1 (sl. 63: Pl 1 ) 7016B/010–012. Vsi omenjeni fragmenti pekev tipa 7 so zaradi Oblika: Pladnji z ravnim dnom in kratkim, rahlo svojih posebnosti označeni z *. izvihanim robom ali nizkim pokončnim ostenjem z zaobljenim ustjem. Izdelava: Iz drobnozrnate lončarske mase prosto- Pekve tipa 8 (sl. 62: Pe 8 ) ročno izdelani pladnji so bili oksidacijsko ali redukcijsko žgani. Površina je gladka. Oblika: Z bradavicami okrašeni ročaji pekev. Razli- kujemo med ročaji tipa 8a (Pe 8a), ki imajo navadno na Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): korenu pritrjeno eno bradavico, ročaji tipa 8b (Pe 8b), ki 17/25; 17/26 ( t. 5: 9); 16A/32; 16B/6; 3/61; 13/17; 13/76; imajo na korenu pritrjen par lahko v rogove oblikovanih 6/6; 6/33 ( t. 54: 5); 1/97 ( t. 61: 3); 2/65; 19/26 ( t. 86: 8). bradavic, in ročaji tipa 8c (Pe 8c), ki pa imajo na korenu pritrjene po tri bradavice. Stratigrafsko-kronološki okvir: Pladnji tipa 1 so Izdelava: Kot pekve tipa 1. pogosti v plasteh k zidu I in med zidovoma I in II. Raz- meroma številni kosi izvirajo tudi iz latenskih plasteh ( sl. 89: C). 124 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 62: Pekve tipa 5–9. 125 LUCIJA GRAHEK Opombe: Pladnji tipa 1 so lahko tudi okrašeni. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Zasledili smo okras vodoravnega razčlenjenega rebra, 17/2; 16A/20; 7/83 ( t. 28: 1); 3/34; 3/49; 4/17; 13/1; 13/62; pladenj ID: 6701/097–029 ( t. 61: 3) pa je imel ob strani 13/S26; 12/76; 12/94; 2/65; 2 kosa 5/3; 5/107 ( t. 70: 13); 8/91; pritrjen svitkast ročaj. 20/9; 20/14; 20/34; 20/35; 19/32 ( t. 84: 4); 19/38; Pp 1a: 16A/5; 16A/15; 7/75 ( t. 26: 7); 7/77; 3/49; 5/3; Pp 1b: 16A/5; 16B/10; 14/19 ( t. 22: 13); 7-14/10; 7/83 ( t. 28: 3); 13/58; 2 kosa 6/4; 6/10; 6/34; 1/99; 2/64* ( t. 64: 7); 5/106 Pladnji tipa 2 (sl. 63: Pl 2 ) ( t. 68: 12); 5/118; 10/1; 2 kosa 21/12; 11/6; Pp 1c: 16A/5; 14/2 ( t. 25: 13); 14/19; 7/83 ( t. 28: 4); 4b/79; Oblika: Pladnji z nizko nogo, ravnim dnom in 1/80; 1/87; 2 kosa 2/62; 5/1; 5/7; 5/106* ( t. 68: 13); 18/23; 19/42. kratkim, rahlo izvihanim robom. Izdelava: Kot pladnji tipa 1. Stratigrafsko-kronološki okvir: Prenosne pečke tipa 1 so zastopane v vseh plasteh, a so bile najpogosteje Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): najdene v plasteh k zidu I in II ( sl. 89: E). 17/14 ( t. 10: 12); 21/17 ( t. 75: 8). Opombe: Med prenosne pečke tipa 1 smo uvr- Stratigrafsko-kronološki okvir: Pladnja tipa 2 stili tudi pečko ID: 6702/064–009 ( t. 64: 7), ki je imela izvirata iz plasti k zidu II in plasti k zidu III ( dodatek). notranjo stran ostenja in zgornjo površino pekača pre- mazano s črnim smolnatim premazom, ter pečko ID: Opombe: Pladnji tipa 2 so lahko tudi okrašeni. Na 6805/106–004 ( t. 68: 13), ki ima na ostenju le malo pod primerku ID: 7421/017–004 = 7421/020–002 ( t. 75: 8) pekačem odlomljen svitkast držaj. Obe sta označeni z *. smo zasledili okras modeliranega, s šilom razčlenjenega rebra. Prenosne pečke tipa 2 (sl. 63: Pp 2 ) 3.4.2.3 PRENOSNE PEČKE (Pp) Oblika: Okrašene prenosne pečke. Glede na izdela- in OGNJIŠČNE REŠETKE (Or) vo in motiv okrasa razlikujemo med štirimi variantami. Pečke tipa 2a (Pp 2a) imajo ostenje okrašeno z bradavi- Prenosne pečke je skupno ime za skupino pred- cami, pri pečkah tipa 2b (Pp 2b) se pojavlja okras rebra, metov, ki so omogočali peko ali kuho hrane (Romsauer ki je najpogosteje razčlenjeno z odtisi prstov, prenosne 2003, 15 ss). Za razliko od ognjiščnih rešetk (Or), imajo pečke tipa 2c (Pp 2c) pa so okrašene z vodoravnimi prenosne pečke (Pp) raven, nepreluknjan pekač, kar kaže, kanelurami. Sestavljeni okras iz vrezov, vtisov in/ali z da so služile za drugačen način peke oziroma kuhanja. nalepkami se pojavlja pri pečkah tipa 2d (Pp 2d). Izdelava: Kot prenosne pečke tipa 1. Ognjiščne rešetke ( sl. 63: Or) so bile prostoročno oblikovane, običajno iz drobnozrnate lončarske mase. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Zaradi svoje namembnosti, torej izpostavljenosti ognju Pp 2a: 17/28 ( t. 2: 11); 7/83 ( t. 28: 2); so nemalokrat prežgane, njihova običajno gladka povr- Pp 2b: 17/6; 17/25 ( t. 5: 7); 16A/17; 7/81 ( t. 29: 15); 7/85 šina pa je mehka. Redki najdeni kosi izvirajo predvsem ( t. 29: 10); 6/12;19/35 ( t. 87: 22); iz plasti k zidu I in plasti k zidu II ( sl. 89: D). Pp 2c: 2/63 ( t. 63: 12); 8/92 ( t. 73: 15); Pp 2d: 16A/17; 16B/4 ( t. 19: 6); 14/19* ( t. 22: 14); 3/49; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 3/60* ( t. 34: 17); 13/19 ( t. 42: 10); 13/S3; 6/47; 2/97 ( t. 66: 20); 16A/5; 16A/15; 12/51; 12/102; 5/98 ( t. 67: 5); 21/12. 21/12 ( t. 75: 5). Stratigrafsko-kronološki okvir: Prenosne pečke tipa Prenosne pečke tipa 1 (sl. 63: Pp 1 ) 2 so zastopane v vseh plasteh ( sl. 89: F). Pri tem pečke tipa 2d izvirajo predvsem iz plasti k zidu II ( sl. 89: H), Oblika: Neokrašene prenosne pečke. Glede na obli- pečke tipa 2b pa iz plasti k zidu III ( sl. 89: G). kovanost pekača razlikujemo med prenosnimi pečkami tipa 1a (Pp 1a), ki imajo povsem ravno zgornjo ploskev, Opombe: Pri obravnavi prenosnih pečk tipa 2 in tistimi tipa 1b (Pp 1b) z nekoliko usločeno zgornjo nismo upoštevali oblikovanosti nepreluknjanega pe- ploskvijo ter prenosnimi pečkami tipa 1c (Pp 1c), ki kača, temveč smo jih razvrščali le glede na okras. Med imajo pekač v obliki pladnja s kratkim izvihanim robom. njimi izstopata fragment ID: 6914/019–005 ( t. 22: 14) s Izdelava: Prostoročno, najpogosteje iz drobnozrna- trikotno oblikovanimi odprtinami za zrak in fragment te lončarske mase izdelane prenosne pečke so običajno ID: 6703/060–008 ( t. 34: 17), ki ima na zunanji strani oksidacijsko žgane. Površina je pogosto gladka. oblikovano pravokotno stojno ploskev. Glede na okras smo oba fragmenta uvrstili med prenosne pečke tipa 2d, a sta zaradi svojih posebnosti označena z *. 126 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 63: Pladnji, prenosne pečke, ognjiščna rešetka in ognjiščne koze. 127 LUCIJA GRAHEK 3.4.2.4 OGNJIŠČNE KOZE ( Sl. 63: Ok) 7/77 ( t. 26: 16); 2 kosa 7/81; 5 kosov 7/83; 7/84; 2 kosa 7/85; 3/41; 3/47; 3/48; 2 kosa 3/49; 3 kosi 3/54; 2 kosa 3/60; 4/10; 2 Ognjiščne koze so podolgovati masivni podstavki, kosa 4/12; 2 kosa 4/13; 4/14; 4/15; 4/22; 2 kosa 4b/78; 2 kosa ki so v literaturi imenovani tudi ražnji (Dular 1982, 15, 4b/79; 4b/80; 4b/87; 13/1; 13/3; 3 kosi 13/7; 13/10; 13/13; 13/17; sl. 1: 26; Horvat 1999, 174). 2 kosa 13/23 ( t. 42: 13); 13/40; 13/42; 13/43; 2 kosa 13/49 ( t. 41: 11, 12); 4 kosi 13/50; 13/55; 2 kosa 13/62; 13/93; 13/94; 13/103; 13/S4; 13/S5; 13/S6; 13/S7; 13/S14; 13/S15; 13/S22; 12/1; 2 Ognjiščne koze ( sl. 63: Ok) so torej podstavki obi- kosa 12/2; 12/4; 12/9; 12/13; 12/16; 12/17; 12/23; 12/40; 12/49; čajno trapezastega preseka s prečnimi predrtinami. V 12/51; 2 kosa 12/73; 12/74; 2 kosa 12/88; 2 kosa 12/99; 2 kosa Stični razlikujemo med neokrašenimi kozami tipa 1 (Ok 12/102 ( t. 50: 10); 12/104; 6/1; 6/2 ( t. 58: 27); 6/3; 6/4 ( t. 58: 1) in z vtisnjenimi jamicami okrašenimi kozami tipa 2 25); 6/7; 3 kosi 6/10 ( t. 57: 15); 2 kosa 6/15; 6/27; 6/28; 6/35; 4 (Ok 2). K okrašenim kozam prištevamo tudi koze tipa 3 kosi 6/39; 6/40; 6/43; 6/50; 6/58; 6/64; 2 kosa 6/65; 3 kosi 1/78; (Ok 3), ki so sedlaste oblike in imajo zaključke v obliki 1/80; 1/84; 3 kosi 1/86; 2 kosa 1/87; 1/89; 1/90; 3 kosi 1/94; 4 živalskih glav. Bile so prostoročno izdelane, navadno iz kosi 1/95; 3 kosi 1/96; 3 kosi 1/97; 1/99; 1/100; 1/101; 2/62 ( t. drobnozrnate lončarske mase in običajno oksidacijsko 63: 8); 2/64; 2/65; 2 kosa 2/68; 2 kosa 2/69; 2 kosa 2/70 ( t. 66: žgane. Površina je pogosto gladka. 7); 2 kosa 2/73; 2/74; 2/95 ( t. 66: 23); 2 kosa 5/1; 6 kosov 5/2; 5 kosov 5/3; 3 kosi 5/99 ( t. 68: 4); 5/100; 5/102; 5/103 ( t. 67: 10); 5/106; 5/109 ( t. 68: 15); 4 kosi 5/110; 5/111; 5/113; 5/119; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 8/90; 3 kosi 8/91; 2 kosa 20/1; 20/42; 20/46; 21/6; 21/8; 21/12; Ok 1: 16A/17 ( t. 15: 20); 7/84; 4/11; 4/12 ( t. 37: 11); 13/42; 18/2; 18/3; 3 kosi 18/7; 18/11; 18/15; 2 kosa 18/22 ( t. 77: 14); 12/24; 12/93; 6/33; 5/113; 18/23; 2 kosa 18/25; 2 kosa 18/27; 19/9; 19/11; 19/12 ( t. 85: Ok 2: 17/6; 17/9 ( t. 8: 18); 3/54; 20/8; 8); 2 kosa 19/13 ( t. 87: 19); 19/19; 19/27; 19/29; 2 kosa 19/30; Ok 3: 2 kosa 7/83 ( t. 28: 5, 6); 19/31 ( t. 82: 12). 2 kosa 19/31 ( t. 82: 13); 4 kosi 19/32 ( t. 84: 7, 8); 19/38; 19/40; 2 kosa 19/41 ( t. 81: 15); 19/42; 9/1; 9/5; 2 kosa 11/3; 11/5 ( t. Stratigrafsko-kronološki okvir: Ognjišne koze so 93: 26); 11/9; 11/10; skupno zastopane v plasteh k vsem trem halštatskim S 2: 2/65; 5/70; 2/74 ( t. 65: 4); 19/39 ( t. 82: 5) zidovom ( sl. 90: A), vendar so koze tipa 1 pogoste S*: 5/111 ( t. 71: 18). predvsem v plasti med zidovoma I in II ( sl. 90: B), manj številne koze tipa 3 in 2 pa se pojavijo šele v plasteh k Stratigrafsko-kronološki okvir: Svitki so bili izko- zidu II. To še posebej velja za koze tipa 3, ki so vse iz pani v vseh plasteh ( sl. 90: C), pri čemer so bili redki plasti k zidu II, medtem ko koze tipa 2 pretežno izvirajo primerki svitkov tipa 2 najdeni predvsem v plasteh k iz plasti k zidu III ( dodatek). zidu I in II ( sl. 90: D). Opombe: Verjetno moramo imeti za svitek tudi 3.4.2.5 SVITKI (S) v latenski plasti najden fragment ID: 6805/111–067 ( t. 71: 18). Gre za fragment obroča pokrožnega preseka, ki Svitki so debeli glinasti obroči (Dular 1982, 15, sl. je okrašen z vodoravnimi kanelurami. Fragment, ki ne 1: 29; Horvat 1999, 179). Zaradi svoje rabe so velikokrat omogoča zanesljive rekonstrukcije celotnega predmeta, ožgani, lahko tudi povsem prežgani, saj so najverjetneje je označen kot S* ( dodatek, sl. 64: S*). služili kot podstavki ob oziroma na ognjišču. Svitki ( sl. 64: S) so prostoročno izdelani iz drob- 3.4.3 DRUGI PREDMETI nozrnate lončarske mase, običajno oksidacijsko žgani. Površina je bila pretežno gladka. Ker so bili svitki zaradi V skupino drugih predmetov sem uvrstila vse ke- svoje uporabe večkrat prežgani, so pogosto mehki, po- ramične izdelke, ki domnevno niso služili za pripravo, vršina pa je hrapava. Razlikujemo med neokrašenimi serviranje ali shranjevanje živil. svitki tipa 1 (S 1) in z vtisi ali vrezi okrašenimi svitki tipa 2 (S 2). 3.4.3.1 UTEŽI (U) Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): S 1: 4 kosi 17/2; 17/3; 17/4; 5 kosov 17/6 ( t. 9: 14); 17/10 Uteži so masivni predmeti, ki imajo na zgornjem ( t. 6: 11); 17/12; 17/15 ( t. 6: 17); 17/19; 17/20; 2 kosa 17/21; delu prečno luknjo (Dular 1982, 15, sl. 1: 27; Horvat 1999, 17/23 ( t. 5: 14); 17/26; 17/27; 17/29; 17/36; 16A/1; 16A/3; 179). Povezujemo jih s tkanjem, zato so predvsem pira- 16A/4; 7 kosov 16A/5 ( t. 18: 14, 15); 16A/6; 16A/10; 2 kosa midalne uteži večkrat poimenovane kar uteži za statve. 16A/11; 16A/12; 4 kosi 16A/17; 3 kosi 16A/20; 16A/22; 16A/24; 16B/13; 16B/17; 14/1; 2 kosa 14/2; 2 kosa 14/3; 12 kosov 14/5 ( t. 23: 12); 4 kosi 14/6; 6 kosov 14/7; 2 kosa 14/8; 14/9; 14/12; Med obravnavano keramiko so zastopane pred- 14/17 ( t. 23: 8); 14/21; 14/23; 14/24; 2 kosa 14/28; 2 kosa 7-14/4; vsem piramidalne uteži ( sl. 64: U). Razlikujemo med 7-14/6; 2 kosa 7-14/5; 2 kosa 7-14/12; 2 kosa 7-14/14; 2 kosa neokrašenimi piramidalnimi utežmi tipa 1 (U 1) in okra- šenimi piramidalnimi utežmi tipa 2. Okras je običajno 128 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI vtisnjen, lahko tudi vrezan. Uteži tipa 2a (U 2a) imajo Vretenca so vsa izdelana prostoročno, najpogosteje okrašeno spodnjo, uteži tipa 2b (U 2b) pa zgornjo povr- iz finozrnate lončarske mase in večinoma redukcijsko šino. Okras se lahko pojavlja tudi na stranskih ploskvah. žgana. Površina je običajno gladka. Kljub temu da so preostale oblike uteži v Stični le redko zastopane, razlikujemo razen tega še med dvema Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): tipoma. Kot uteži tipa 3 (U 3) obravnavamo primerka Vr 1: 17/13 ( t. 10: 10); 16A/17* ( t. 15: 21); 7/76 ( t. 26: 5); stožčaste oblike, pri čemer je ena utež neokrašena, druga 7/81 ( t. 29: 20); 3/59* ( t. 33: 17); 4b/78; 13/7 ( t. 43: 3); 6/26; 2/70 pa ima na zgornji in spodnji ploskvi odtis prsta; posa- ( t. 66: 6); 2/95 ( t. 66: 24); 5/4 ( t. 72: 6); (8/94* ( t. 74: 7)); 19/3; mezno najdbo ovalno oblikovane uteži pa obravnavamo Vr 2a:17/6 ( t. 9: 16); 17/8 ( t. 7: 12); 16A/5 ( t. 18: 13); 16A/6 ( t. 16: 18); 14/21 ( t. 21: 13); 7/75 ( t. 26: 8); 7/81 ( t. 29: kot utež tipa 4 (U 4). 22); 3/41 ( t. 30: 18); 2 kosa 4/14 ( t. 37: 14); 2 kosa 13/12 ( t. Vse uteži so bile prostoročno izdelane, in sicer naj- 42: 3, 5); 13/41 ( t. 41: 5); 12/1 ( t. 50: 13); 6/62; 8/93 ( t. 73: 18); pogosteje iz drobnozrnate lončarske mase ter običajno 18/6 ( t. 80: 9); 11/16 ( t. 93: 12); redukcijsko žgane. Površina je bila najpogosteje gladka. Vr 2b: 17/4 ( t. 10: 17); 17/6 ( t. 9: 15); 17/9 ( t. 8: 19); 17/12 ( t. 1: 16); 16A/3 ( t. 17: 10); 16A/7 ( t. 14: 16); 16A/8 ( t. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 17: 17); 14/6; 14/30 ( t. 25: 19); 7/81 ( t. 29: 21); 7/82 ( t. 27: 3); U 1: 17/2; 17/4; 17/21; 16A/4; 16A/19 ( t. 14: 9); 16A/20 3/47; 3/50 ( t. 33: 11); 13/1 ( t. 43: 19); 13/13 ( t. 42: 2); 12/11 ( t. 13: 18); 16A/24 ( t. 12: 8); 14/6; 14/12 ( t. 24: 6); 14/27 ( t. ( t. 48: 17); 12/81 ( t. 47: 16); 6/37 ( t. 55: 11); 6/51 ( t. 54: 16); 2 20: 6); 7-14/14; 7/76 ( t. 26: 4); 7/81 ( t. 29: 18); 3/60 ( t. 34: 19); kosa 8/91 ( t. 73: 13, 14); 20/7 ( t. 76: 1); 19/41 ( t. 81: 16); 9/17; 4/10; 4/11; 12/78; 12/102 ( t. 50: 9); 6/10 ( t. 57: 14); 6/33 ( t. 11/8 ( t. 94: 15); 54: 11); 1/78; 1/82; 1/97 ( t. 61: 8); 2/64* ( t. 64: 8); 20/8; 18/25; Vr 3: 17/27 ( t. 4: 16); 16A/3 ( t. 17: 9); 16A/24 ( t. 12: 9); 11/planum 4*; 7-14/14 ( t. 29: 23); 12/85 ( t. 45: 4); 6/54 ( t. 51: 12); 1/95 ( t. 60: U 2: 2/62 ( t. 63: 7); 18); 11/16 ( t. 93: 13); U 2a: 7/83 ( t. 28: 13); 13/76 ( t. 39: 13); 6/3; 1/99 ( t. 62: 13); Vr 4: 16A/25 ( t. 12: 16); 14/7 ( t. 24: 10); 4/18 ( t. 38: 6); U 2b: 4/1; 6/4 ( t. 58: 24); 6/28 ( t. 56: 22); 6/44 ( t. 55: 19); 12/17 ( t. 49: 12); 12/85 ( t. 45: 5); 6/15 ( t. 58: 11); 6/38 ( t. 52: U 3: 14/5 ( t. 23: 11); 8/39; 10); 8/90 ( t. 73: 7); U 4: 16A/20 ( t. 13: 19). Vr 5: 17/6 ( t. 9: 17); 17/17 ( t. 6: 7); 17/19 ( t. 8: 10); 14/6 ( t. 24: 21); 14/23 ( t. 20: 10); 7/78 ( t. 26: 10); 3/54 ( t. 34: 7); 2 Stratigrafsko-kronološki okvir: Uteži tipa 1 so kosa 13/12 ( t. 42: 4, 6); 13/39 ( t. 41: 8); 13/50 ( t. 40: 18); 12/56 zastopane v vseh plasteh, pri čemer jih najmanj izvira ( t. 48: 5); 1/88 ( t. 59: 18); 1/95 ( t. 60: 17); 2/73 ( t. 66: 17); 10/12 iz plasti k zidu III ( sl. 90: E). Iz plasti k zidu I do vključ- ( t. 74: 14); 9/3 ( t. 89: 3); 11/7 ( t. 95: 22); Vr 6: 16A/5; 14/23; 13/5 ( t. 43: 6); 6/28; 8/94 ( t. 74: 6); no plasti k zidu II izvira večina uteži tipa 2 ( sl. 90: F). 19/4 ( t. 87: 12); 9/13 ( t. 89: 7); 9/14 ( t. 88: 7); 9/18 ( t. 88: 10); Medtem ko je bila utež tipa 4 najdena v plasti k zidu I, 11/3 ( t. 95: 7); 11/9 ( t. 94: 24); 11/16 ( t. 93: 11). izvirata primerka uteži tipa 3 najverjetneje iz plasti k zidu III ter latenske plasti ( dodatek). Stratigrafsko-kronološki okvir: Vretenca so skupno zastopana v vseh plasteh ( sl. 90: G). Pri tem vretenca tipa Opombe: Med utežmi tipa 1 po velikosti močno 3 in 4 izvirajo pretežno iz plasti k zidu I ( sl. 91: C, D), izstopata uteži ID: 6702/064–038 ( t. 64: 8) in 6911/ vretenca tipa 2 pa predvsem iz plasti k zidu II in III ( sl. pl.4–001, ki sta označeni z *. Ker sta bili obe veliki uteži 91: A, B). Iz plasti k zidu III izvirajo večinoma vretenca izpostavljeni ognju in tako prežgani, je možno, da sta tipa 5 ( sl. 91: E), medtem ko je bil največji delež vretenc služili kot ognjiščna podstavka. tipa 1 najden v latenskih plasteh ( sl. 90: H). Predvsem iz latenskih plasti izvirajo tudi vretenca tipa 6. Zastopana so v latenski plasti iz sonde 6, v plasteh 3.4.3.2 VRETENCA (Vr) k obema prečnima zidovoma ter plasteh na zahodni in ČREPINJSKE PLOŠČICE ( SL. 64: Čp) terasi, posamezna primerka pa izvirata še iz plasti k zidu I ter plasti k zidu III ( sl. 87 : E). Vretenca so manjše navpično predrte glinene uteži (Dular 1982, 15, sl. 1: 28; Horvat 1999, 179). Njihovo Opombe: Med vretenci tipa 1 izstopata vretenci uporabo največkrat povezujemo s predenjem. ID: 6703/059–008 ( t. 33: 17) in 7016A/017–039 ( t. 15: 21). Morda gre za razdelilni vretenci, saj sta predrti tako Čeprav so vretenca lahko različno okrašena, jih raz- navpično kot tudi vodoravno. Označeni sta z *. vrščamo le glede na obliko ( sl. 64: Vr). Razlikujemo med K vretencem tipa 1 smo prišteli tudi primerek gline- kroglastimi vretenci tipa 1 (Vr 1), bikoničnimi vretenci ne frnikole ID: 6808/094–024( t. 74: 7), ki je označena z *. tipa 2a (Vr 2a), ki imajo največji obod približno na sre- dini, bikoničnimi vretenci z največjim obodom v spodnji tretjini tipa 2b (Vr 2b), stožčastimi vretenci tipa 3 (Vr 3); Posebno skupino tvorijo vretenca tipa 7 (Vr 7), ki sodčasto oblikovanimi vretenci tipa 4 (Vr 4), profiliranimi so oblikovno podobna vretencem tipa 6. Razlikujejo se vretenci tipa 5 (Vr 5) in diskastimi vretenci tipa 6 (Vr 6). po načinu izdelave. Medtem ko so bila vretenca tipa 1–6 129 LUCIJA GRAHEK oblikovana iz lončarske mase in nato žgana, so vretenca 20/9; 21/8; 21/9; 21/10; 21/11; 19/33; 11/2; 2 kosa 11/3; 2 kosa tipa 7 izdelana iz fragmentov posod. Fragmenti bolj ali 11/7; 11/10; 2 kosa 11/16; 11/19 ( t. 90: 4). manj okrogle oblike so bili ob robovih povsem zglajeni in na sredini preluknjani. Vretenca tipa 7 so pogosto izdelana Stratigrafsko-kronološki okvir: Maloštevilni pri- iz črepinjskih ploščic (Čp), ki jih nekateri imenujejo tudi merki motkov tipa 1 so zastopani le v plasteh k zidu I do keramični žetoni (npr. Sakara Sučević 2004, 91). vključno plasti k zidu II ( sl. 91: G). V plasteh k zidu II se Glede na način izdelave posod, iz katerih so vre- pojavijo motki tipa II, ki so pogostejši v plasteh k zidu tenca tipa 7, razlikujemo med prostoročno izdelanimi III in latenskih plasteh ( sl. 91: H), pri čemer jih največ in tistimi izdelanimi na hitrem lončarskem vretenu, izvira iz latenskih plasti na zahodni terasi ( sl. 87: D). ki so označena kot vretenca tipa 7a (Vr 7a). Enako je označen tudi edini primerek črepinjske ploščice iz na Opombe: Med motki tipa 2b izstopa fragment vretenu oblikovane posode (Čp a). ID: 6703/039–001 ( t. 33: 10), ki je označen z *. Gre za fragment motka, ki je imel na ostenju prečno predrtino. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): Vr 7: 16A/31 ( t. 19: 1); 1/78 ( t. 59: 2); 2/72 ( t. 66: 1); 18/12; 19/3 ( t. 87: 15); 11/16 ( t. 93: 10); Kot smo že uvodoma opozorili, so motki večkrat Vr 7a: 17/1; 17/10; 3/60 (); 12/5 ( t. 49: 17); 10/1 ( t. 74: označeni kot šobe (Š). To so valjasto ali stožčasto obli- 20); 11/8 ( t. 94: 14); kovani predmeti ( sl. 64: Š), ki jih povezujemo z meta- Čp: 16A/17; 16B/15; 14/21; 3/49; 12/78; 1/78 ( t. 59: 3); lurško dejavnostjo in so oblikovno res lahko podobni 10/11; 18/25 ( t. 78: 9); 19/41 ( t. 81: 14); tudi motkom. Čp a: 19/13 ( t. 87: 18). Med obravnavano keramiko smo prepoznali dva fragmenta šob. Iz grobozrnate lončarske mase prostoroč- Stratigrafsko-kronološki okvir: Vretenca tipa 7 so no izdelani in oksidacijsko žgani šobi imata gladko po- na eni strani zastopana v plasteh k zidu I, na drugi strani vršino. Obe sta bili najdeni v latenskih plasteh ( dodatek). pa izvirajo predvsem iz latenskih plasti ( sl. 87: F). Črepinjske ploščice iz prostoročno izdelanih posod Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): so zastopane bodisi v plasteh k zidu I do vključno plasteh 16B/16 ( t. 19: 13); 16B/tlak. k zidu II bodisi v latenskih plasteh ( sl. 91: F), kjer je bila najdena ploščica iz na hitrem lončarskem vretenu izdelane posode. 3.4.3.3 MOTKI (M) in ŠOBE (Š) Motek je valjast predmet, ki ga na obeh straneh zaključuje vsaj nekoliko razširjeno ustje. Domnevno so služili kot tuljava za prejo, vendar pa jih zasledimo tudi pod oznako šoba (npr. Dular 1995a, 225, t. 44: 8–10), lahko celo kot noge (npr. Dular et al. 2000, 144, t. 13: 3). Motki ( sl. 64: M) so torej prostoročno, povečini iz drobnozrnate lončarske mase izdelani in oksidacijsko žgani valjasti predmeti. Površina je navadno gladka. Razlikujemo med masivnimi motki tipa 1 (M 1) in votlimi motki, pri katerih imajo motki tipa 2a (M 2a) ravno, lijakasto oblikovano ustje, motki tipa 2b (M 2b) pa kratko, lahko tudi nekoliko odebeljeno izvihano ustje. Motki so lahko tudi okrašeni. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): M 1: 7/81 ( t. 29: 19); 3/51 ( t. 33: 12); 1/98 ( t. 59: 8); 2/62; M 2a: 13/13; 12/2 ( t. 50: 17); 1/95 ( t. 60: 16); 5/5 ( t. 72: 10); 8/90 ( t. 73: 6); 19/12; M 2b: 17/10; 2 kosa 17/13; 16A/7; 16A/17; 2 kosa 14/6 ( t. 24: 20); 14/30; 2 kosa 7/83 ( t. 28: 11, 12); 3/39* ( t. 33: 10); 3/47 ( t. 32: 14); 3/48; 3/60; 4/18; 13/19; 13/S5; 6/2; 6/16; 6/23 ( t. 56: 13); 1/86; 1/95 ( t. 60: 15); 2/75; 2/95; 8/91; 10/1; 20/2; 130 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 64: Svitki, uteži, vretenca, črepinjske ploščice, motki in šoba. 131 LUCIJA GRAHEK Sl. 65: Delež najdb pitosov (A, B) in loncev tipa 1–5 (C–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 132 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 66: Delež najdb loncev tipa 6–13 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 133 LUCIJA GRAHEK Sl. 67: Delež najdb loncev tipa 14–19 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 134 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 68: Delež najdb loncev tipa 20–26 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 135 LUCIJA GRAHEK Sl. 69: Delež najdb loncev tipa 27–34 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 136 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 70: Delež najdb loncev s stožčastim vratom (A–C), buč (D), ciborijev (E, F), vrčev tipa 1 (G) in lončkov (H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 137 LUCIJA GRAHEK Sl. 71: Delež najdb ročk tipa 1 in 2 (A, B) ter latvic tipa 1–6 (C–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 138 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 72: Delež najdb latvic tipa 7–14 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 139 LUCIJA GRAHEK Sl. 73: Delež najdb latvic tipa 15–21 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 140 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 74: Delež najdb skodel tipa 1 in 2 (A–E) ter skled tipa 3 in 4 (F–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 141 LUCIJA GRAHEK Sl. 75: Delež najdb skled tipa 5–11 (A–G) in posebnih oblik posodja (H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 142 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 76: Delež najdb pokrovov tipa 1–4 (A–D) in dna tipa 1–4 (E–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 143 LUCIJA GRAHEK Sl. 77: Delež najdb dna tipa 5–12 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 144 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 78: Delež najdb dna tipa 13–15 (A–C) in nog (D–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 145 LUCIJA GRAHEK Sl. 79: Delež najdb pitosov tipa 3 (A) in loncev tipa 10–13 (B–E) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 146 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 80: Delež najdb loncev tipa 14, 15, 17, 18 in 21 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 147 LUCIJA GRAHEK Sl. 81: Delež najdb loncev tipa 22, 23, 31 in 34–36 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 148 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 82: Delež najdb loncev tipa 37–42 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 149 LUCIJA GRAHEK Sl. 83: Delež najdb loncev tipa 43 (A), vrčev tipa 2 (B) in glinenk tipa 1–4 (C–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 150 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 84: Delež najdb glinenk tipa 5–10 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 151 LUCIJA GRAHEK Sl. 85: Delež najdb pokalov tipa 1–4 (A–D) ter skled tipa 12 in 13 (E, F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 152 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 86: Delež najdb skled tipa 14 (A), pokrovov tipa 5 (B) in dna tipa 16–19 (C–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 153 LUCIJA GRAHEK Sl. 87: Delež najdb dna tipa 20–22 (A–C), motkov tipa 2 (D) ter vretenc tipa 6 in 7 (E, F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 154 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 88: Delež najdb pekev tipa 1–7 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 155 LUCIJA GRAHEK Sl. 89: Delež najdb pekev tipa 8 in 9 (A, B), pladnjev tipa 1(C), ognjiščnih rešetk (D) ter prenosnih pečk tipa 1 in 2 (E–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 156 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 90: Delež najdb ognjiščnih koz (A, B), svitkov tipa 1 in 2 (C, D), uteži tipa 1 in 2 (E, F) ter vretenc skupno in tipa 1 (G, H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 157 LUCIJA GRAHEK Sl. 91: Delež najdb vretenc tipa 2–5 (A–E), črepinjskih ploščic (F) ter motkov tipa 1 in 2 (G, H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. 158 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI 3.5 ANALIZA OKRASA Četrtina, natančneje 25,01 % ali 2.169 obravnava- nih kosov keramike je okrašenih ( sl. 92: I. kolobar). Ker pa je bil okras enden izmed kriterijev pri izboru kosov izkopane keramike za obravnavo36 in 573 primerkov ni- smo uspeli razvrstiti glede na vrsto oziroma tip posod,37 se moramo zavedati, da omenjeni odstotek okrašene keramike ne predstavlja v celoti, temveč gre le za pri- bližno oceno deleža okrašene keramike, ki predstavlja osnovo za našo analizo. Primerjava deleža po plasteh vseh obravnavanih in okrašenih kosov pa kljub temu kaže, da je od skupnega deleža okrašene keramike ta nekoliko manjši le pri najdbah iz plasti stopnje zidu I; od skupnega povprečja večji delež okrašene keramike pa izvira iz latenskih plasti ( sl. 94: A, B). Okras, ki je bil upoštevan že pri tipološki razvrsti- tvi keramike, je na tem mestu obravnavan predvsem z vidika načina izdelave in motiva. Okrašeno keramiko v prvi vrsti delim glede na način izvedbe okrasa. Zato Sl. 92: Delež okrašenih, obravnavanih kosov keramike. najprej razlikujem med nebarvnim ( sl. 92: II. kolobar) in barvnim okrasom ( sl. 92: III. kolobar), pri čemer se bodisi modelirane, je torej najpogostejša oblika nebarv- oba načina krašenja keramike pojavljata skupaj oziroma nega okrasa na keramiki. Skupno ga zasledimo pri 1112 sta se oba ohranila pri 141 kosih ali 6,6 % okrašenih obravnavanih kosih ali 53,28 % keramike z nebarvnim obravnavanih kosov keramike. okrasom ( sl. 93: A), pri čemer kosi keramike s plastičnim okrasom najpogosteje izvirajo iz plasti stopnje zidu I in stopnje zidu II ( sl. 94: D). 3.5.1 NEBARVNI OKRAS KERAMIKE Glede na osnovno obliko plastičnega okrasa razlikujem med rebri, bradavicami, držaji, ušesci, zoo- Nebarvni okras zasledimo na 2.087 kosih ali pri morfnimi in drugimi oblikami, med katerimi prevladu- 96,22 % okrašene keramike; to je 24,06 % vseh obrav- jejo podkvaste nalepke ( sl. 93: B). Z izjemo vodoravno navanih kosov keramike ( sl. 92: II. kolobar). Gre tako za modeliranih reber se druge oblike plastičnega okrasa le oblike plastičnega okrasa na površini, kot tudi za okras, izjemoma pojavljajo v okviru sestavljenega okrasa skupaj ki posega v površino keramičnih posod oziroma pred- z vrezi, vtisi ali gubanjem ( sl. 93: A). metov. Slednji je izveden z vrezovanjem in vtiskovanjem, plastični okras pa je na površino bodisi nalepljen bodisi je iz nje izvlečen oziroma modeliran. Posebno obliko 3.5.1.1.1 Rebra modeliranega okrasa predstavljata gubanje ostenja posod in fasteriranje. Najpogostejša oblika plastičnega okrasa so rebra, ki predstavljajo vodilni okras pri 591 kosih ali 53,1 % keramike, kar je 28,3 % delež vse keramike z nebarvnim 3.5.1.1. PLASTIČNI OKRAS okrasom ( sl. 93: B). Plastični okras je eden izmed najbolj uporabnih Rebra v prvi vrsti delimo na razčlenjena in neraz- in razširjenih načinov krašenja keramike. Gre namreč členjena. Različno oblikovana nerazčlenjena rebra, ki za različno oblikovane keramične nalepke, pri katerih so v preseku trikotnega, trapezastega ali polkrožnega ima krašenje ali estetski vidik drugotni pomen. Nalepke preseka, so običajno vodoravno pritrjena ( sl. 95: O 1). namreč preprečujejo zdrs posode iz rok (Horvat 1999, Kot samostojen okras so posamična vodoravna rebra 37; Dular 1982, 85 s). S tega vidika so kot plastični okras značilnost loncev tipa 2; zasledimo pa jih tudi pri drugih obravnavani tudi jezičasti držaji in v ušesca. oblikah posod, kjer se lahko pojavljajo tudi v večjem Izdelava različno oblikovanih plastičnih nalepk, ki številu. To še zlasti velja za pitose tipa 2 in ciborije tipa 1, so bile na površino keramičnih posod bodisi nalepljene pri katerih vodoravna rebra delijo ostenje v pasove; okras pa je dopolnjen z rdeče-črnim barvanjem ( sl. 95: O 1a). Z 36 Glej poglavje 1. izjemo barvnega okrasa in vodoravno modeliranih reber 37 Glej poglavje 3.4. pri ciborijih tipa 4a, ki imajo v etažah nagubano ostenje 159 LUCIJA GRAHEK Sl. 93: Delež keramike glede na način izdelave (A) in osnovno obliko vodilnega, nebarvnega okrasa (B). ter reber na vratu latenskih loncev z glavničenim okra- Še redkeje kot navpično so nerazčlenjena rebra som tipa 35 in 36 se vodoravna rebra le redko pojavljajo oblikovana polkrožno oziroma v obliki bolj ali manj v okviru sestavljenih nebarvnih okrasov skupaj z vtisi izrazite valovnice ( sl. 95: O 3). Kljub temu da je večina ali drugimi oblikami plastičnega okrasa ( sl. 95: O 1b, c). kosov s tovrstnim okrasom ostala nerazvrščenih, do- Manjši delež nerazčlenjenih reber je bil pritrjen mnevamo, da tudi ti pripadajo loncem. navpično ( sl. 95: O 2). Z izjemo posamičnega primera latvice tipa 8 ( t. 41:10) so z navpičnim rebrom okrašeni Izdelovanje razčlenjenih reber že samo po sebi kosi ostali nerazvrščeni. Verjetno pripadajo posodam združuje dva osnovna načina krašenja keramike: lepljenje kot so lonci tipa 2 po Dularju (1982, 28 s, t. 6: 46), lonci in modeliranje reber ter vtiskovanje. Razlikujemo med z nogo tipa 1 ali 3 (ib., 41 ss, t. 11: 104, 108, 110), morda rebri, razčlenjenimi z odtisi prsta ( sl. 95: O 6), ter rebri pripadajo celo ciborijem tipa 3 (ib., 45 s, t. 13: 122). To razčlenjenimi z odtisi šila ( sl. 95: O 7). Oboja se običajno velja tudi za fragmente z okrasom, sestavljenim iz nav- pojavljajo ločeno kot samostojen okras. Najpogosteje se pičnih reber in navpičnih kanelur ( sl. 95: O 2a). pojavlja okras vodoravnega razčlenjenega rebra, ki je zna- 160 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 94: Delež obravnavanih kosov (A) in najdb okrašene keramike (B) po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; nebarvni okras (C–G). 161 LUCIJA GRAHEK čilen predvsem za lonce tipa 3 in pekve tipa 5. Pri pekvah 2 kosa 1/87; 1/93; 1/95; 2 kosa 1/96; 1/97; 1/98; 1/100; 2 kosa tipa 7 se razčlenjena rebra pojavljajo še na prehodu ostenja 2/63 (t. 63: 11); 2/64; 2 kosa 2/65; 2 kosa 2/66 (t. 64: 12); 2/75; v teme, ob korenu ročaja, ali pa so v razčlenjena rebra 2/97; 5/1; 5/122; 21/14; 18/2; 18/4; 18/20; 18/21; 18/23 (t. 77: oblikovani poudarjeni robovi oziroma greben na ročaju. 10); 18/25; 2 kosa 18/27 (t. 78: 15); 18/28; 19/17; 19/29 (t. 82: 6); 19/30; 3 kosi 19/31; 5 kosov 19/32 (t. 83: 1); Iz pregleda okrašenih kosov keramike po posame- Pi 3: 16B/6; 9/14 ( t. 88: 1); L 2: 17/6 (t. 9: 2); 17/8 (t. 7: 2); 17/10; 17/32 (t. 11: 11); znih plasteh je razvidno, da je okras razčlenjenih reber 16A/20*; 14/23; 14/26; 4/4; 13/70; 6/22; 6/48; 19/40; značilen predvsem za keramiko iz plasti stopnje zidu I L 8a: 17/13; 14/6 ( t. 24: 11); 3/44 (t. 31: 2); ( sl. 96: E), medtem ko je z nerazčlenjenimi vodoravnimi L 16: 16A/20 ( t. 13: 3); rebri okrašena keramika razmeroma pogosta v vseh L 29: 16A/17 (t. 15: 10); 19/33; plasteh ( sl. 96: A). Pri tem se nerazčlenjena vodoravna L 35: 19/26 ( t. 86: 7); rebra predvsem pri keramiki iz plasti stopnje zidu II po- L 36: 13/6; 13/S1; 12/12 ( t. 49: 8); 6/15 ( t. 58: 9); 5/4; 18/3; javljajo v okviru rdeče-črno barvanih okrasov značilnih Lsv 3: 14/28 ( t. 25: 1); za pitose tipa 2 in ciborije tipa 1. Pri ostalih primerkih B: 17/23 ( t. 5: 11); 16A/11; 13/61; 18/4; s tovrstnim plastičnim okrasom lahko ugotovimo, da C 1: 17/35 ( t. 8: 7); 16A/5 ( t. 18: 11); 16A/20 ( t. 13: 7); 16B/6; 16B/10; 14/17 ( t. 23: 4); 14/19 ( t. 22: 4); 7/77; 7/81; je okras nerazčlenjenih vodoravnih reber na eni strani 7/85; 3/36; 3/44; 2 kosa 3/47 ( t. 32: 4); 3/48 (t. 33: 14); 3/54; značilen za keramiko iz plasti stopnje zidu I, na drugi 4/3; 13/26; 13/33; 13/42; 1/87; 1/97; 2/62; 2/66; 2/68; 5/116 ( t. strani pa je razširjen tudi pri keramiki iz plasti stopnje 68: 2); 2 kosa 20/1; 18/27 ( t. 78: 14); 2 kosa 19/29 ( t. 82: 7); 2 zidu III ter v latenskih plasteh ( sl. 96: B), vendar gre pri kosa 19/32 ( t. 83: 2, 3); 11/24; tem za dva različna načina izdelave okrasa. Kot je naj- C 4: 12/14 ( t. 49: 10); 2/71 ( t. 65: 10); bolje razvidno na prelomih loncev tipa 2 in pekev tipa G 3: 16B/11; 14/2; 13/5; 12/2; 12/4; 1/90; 2 kosa 1/94; 6 so bila rebra pri keramiki iz plasti stopnje zidu I na 1/94* ( t. 60: 19); 5/5; 5/111; 8/94; 10/7; 19/42; 9/6; 9/14 ( t. 88: ostenje posod prilepljena; pri keramiki iz plasti stopnje 3); 11/5; 11/9; 11/12; zidu III ter iz latenskih plasti pa še vodoravna neraz- P 3: 5/107; 5/111 ( t. 71: 6); 21/10; Sk 1: 16A/4 ( t. 18: 17); členjena rebra, ki so bila modelirana iz ostenja že med Pe 6: 17/24; 17/33 (t. 11: 12); 12/9 (t. 49: 7); 5/101; oblikovanjem posod na lončarskem vretenu, navadno Pe 9: 17/12; 17/16a (t. 2: 4); 16A/9; 7-14/13; 4/3; 4/7; 4/8; pojavljajo pri sestavljenih okrasih. Podobno velja tudi 4/9; 2 kosa 4/10; 4/11; 3 kosi 4/12; 2 kosa 4/13; 4/22 (t. 37: 1); za okras navpičnih reber, pri čemer je ta značilen pred- 13/30; 13/51; 12/36; 12/47; 6/33; 2/69; 5/111; 20/36; vsem za keramiko iz plasti stopnje zidu I do vključno Po 1: 17/20 ( t. 6: 6); plasti k zidu II. Pri keramiki iz plasti stopnje zidu I se nerazvrščeno: 17/1; 17/2 ; 2 kosa 17/6; 17/7 (t. 8: 13); namreč pojavljajo navpična rebra kot samostojen okras, 17/9; 17/12; 17/17; 17/21; 3 kosi 17/27; 17/33 (t. 11: 13); 16A/1; v plasteh med zidom I in II pa se nato pojavi keramika s 2 kosa 16A/5 (t. 18: 10); 16A/7; 16A/25; 16A/26 (t. 16: 11); 2 sestavljenim okrasom navpičnih reber in kanelur ( sl. 96: kosa 16A/profil; 14/2; 14/6; 14/8; 14/12; 14/17; 14/25; 14/26; 14/28; 7-14/1; 7/75; 7/76; 3/47; 3/60; 4/1; 4/3; 4/12; 4/18; 13/1; C). Predvsem za keramiko iz plasti stopnje zidu III je pa 13/17; 13/27; 13/30; 13/50 ( t. 40: 7) ; 13/54; 13/68; 13/79; 12/2; značilen okras polkrožno ali v obliki valovnice pritrjenih 12/70; 12/71 ( t. 47: 10); 12/95; 6/4; 6/18; 6/37; 6/60 ( t. 52: 17); reber ( sl. 96: D), pri čemer gre pravzaprav za okras, ki 6/63; 1/87; 1/89; 1/95; 1/97 ( t. 61: 5); 2 kosa 2/64; 2/65; 2/71 se pojavlja predvsem pri keramiki iz mladohalštatskega (t. 65: 12); 2/75; 5/1; 8/92; 15/23; 15/27; 20/19; 18/12; 18/26; obdobja, na kar kažejo tako številne naselbinske (Dular, 19/11 (t. 85: 3); 19/19; 19/29; 11/16; Križ 2004, 216 s, t. 2: 7, 8, 10; 5: 1, 4, 6, 9) kot tudi grobne najdbe (Teržan 1976, 384 ss, t. 27: 9; 32: 1; 42: 4; 45: 6; 50: O 2 - navpična nerazčlenjena rebra: 1; 53: 1, 2; 67: 8; 73: 7; 76: 10; 86: 4) iz Dolenjskih Toplic. nerazvrščeno: 17/10; 17/19; 16A/18; 16A/19; 16A/20; 16A/21; 16A/28; 14/1 (t. 25: 18); 14/2; 14/19 (t. 22: 11); 3 kosi 14/21; 7-14/9; 7-14/12; 3/35; 13/10; 13/17; 13/50; 13/60; Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 13/103; 13/S18; 12/10; 12/68; 12/73; 6/4 (t. 58: 21); 3 kosi sestavljen okras 6/10; 6/14; 6/23; 6/47; 2/73; 5/2; 5/4; 8/90 (t. 73: 4); 20/14; 20/52; 19/17; O 1 - vodoravna nerazčlenjena rebra: La 8: 13/40 (t. 41: 10); Pi 2: 4 kosi 17/2; 17/10; 6 kosov 17/21 ( t. 8: 5, 6); 16A/3 (t. 17: 8); 4 kosi 16A/5 (t. 18: 12); 16A/13; 6 kosov 16A/17 (t. O 2a - navpična nerazčlenjena rebra in navpične ka- 15: 15, 16); 16B/10; 16B/14; 16B/tlak; 14/2; 14/7 (t. 24: 9); 2 nelure: kosa 14/28; 7-14/10; 7/80; 4 kosi 7/81; 4 kosi 7/83 (t. 28: 8); nerazvrščeno: 13/43 (t. 41: 6); 1/91; 1/95; 1/96; 5/1; 3 kosi 7/84; 4 kosi 7/85; 2 kosa 3/37 (t. 33: 9); 2 kosa 3/39; 2 kosa 3/40; 3/41 (t. 30: 17); 2 kosa 3/42 (t. 30: 13); 2 kosa 3/48; O 3 - polkrožno ali v obliki valovnice pritrjena neraz- 3/47 (t. 31: 3); 3 kosi 3/54; 3/58; 3/59 (t. 33: 16); 4 kosi 3/60; členjena rebra: 4/14; 4b/78; 13/7 (t. 43: 2); 13/12; 13/27; 2 kosa 13/50; 13/87; L 8b*: 4/10 (t. 36: 5); 13/95; 12/1; 12/3; 12/14; 12/26; 12/32; 12/58; 12/104; 6/2; 6/10; La 8: 13/33 (t. 42: 22); 4 kosi 6/39; 6/40; 2 kosa 6/43 (t. 55: 17); 6/44; 6/46; 6/50; 2 Pe 6: 19/31 (t. 82: 11); kosa 6/64; 6/65; 1/79 (t. 59: 11); 2 kosa 1/83 (t. 59: 13); 1/84; Pp 2d: 13/19 ( t. 42: 10); 162 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 95: Oblike in motivi nalepljenih ali modeliranih plastičnih (O 1–O 11) ter gubanih okrasov (O 12, O13). 163 LUCIJA GRAHEK Sl. 96: Delež najdb okrašene keramike po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; plastični okrasi. 164 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI nerazvrščeno: 17/13 (t. 10: 9); 13/10 (t. 42: 1); 12/9 (t. O 8); pojavljajo se tudi bradavice v obliki roga ( sl. 95: O 8a) 49: 6); 11/16; ter z odtisi razčlenjene ali razvejano modelirane bradavice ( sl. 95: O 8b). Ne glede na obliko so bile bradavice največ- O 4 - z odtisi prsta razčlenjena rebra: krat izvlečene iz ostenja posod, lahko pa so bile nanj tudi L 3a: 3 kosi 17/27 (t. 3: 9, 10); 2 kosa 17/28; 16A/20 (t. 13: 1); 7/76 (t. 26: 1); 3/47 (t. 32: 3); 4/1 (t. 35: 1); 4/4; 4/14; nalepljene, pri čemer lahko takšen način izdelave jasno 13/41; 12/67 (t. 46: 3); 12/76; 12/91; 6/10 (t. 57: 3); 6/30; 6/33; prepoznamo le, če je bradavica odlepljena ali se ni ohra- 1/80 (t. 59: 4); 5/104; 15/24; nila v celoti (npr.: t. 6: 8; 16: 8). Bradavice, ki so izvlečene L 8a: 4/10 (t. 36: 6); 6/33; 6/54; 1/97 (t. 61: 1); iz ostenja posod, so ob robu lahko poudarjene s plitvim L 9b: 13/72; žlebom ( sl. 95: O 8c). Bradavice se le redko pojavljajo pri L 14a: 11/3; sestavljenih okrasih in so značilne predvsem za pitose tipa La 8: 5/103 (t. 67: 7); 1b, lonce tipa 5, latvice tipa 7 in 21, ročaje pekev tipa 8a in d 3: 2/95 (t. 66: 22); 8c ter prenosne pečke tipa 2a. Pe 5b: 17/6; 17/12; 17/16a; 6 kosov 17/27; 17/28; 3 kosi Da bradavice gotovo niso bile izdelane zgolj kot 16A/20 (t. 13: 15); 16A/20*; 16A/24; 14/14; 14/24; 7/81; 3/43; 2 kosa 4/1; 4/3; 4/4; 4/8; 2 kosa 4/12; 13/23 (t. 42: 12); 13/41; okras, temveč imajo tudi uporabno vlogo, je najbolje 12/49; 12/102 (t. 50: 8); 6/33; 6/38 (t. 52: 9); 6/43*; 2 kosa 6/54 razvidno pri večjih podolgovato oblikovanih bradavicah (t. 51: 10); 6/59; 6/63; 5/104* (t. 68: 7); 10/11 (t. 74: 21); 20/3a; oziroma jezičastih držajih ter v ušesca preoblikovanih 18/4; 18/25; 19/41 (t. 81: 13); bradavicah. Ker oboji združujejo tako uporabni kot Pe 7: 17/27 ( t. 4: 12); 2 kosa 16A/22; 14/24; 14/25; 3/52; tudi estetski vidik, jih prištevam med oblike plastičnega 4/3; 2 kosa 4/4; 4/29 (t. 38: 2); 1/95 ( t. 60: 14); 2/69; 20/35; okrasa. Jezičaste držaje tako zasledimo pri 86 kosih ali na ročaju: 16B/10*; 2/68; 11/9; 7,7 % keramike s plastičnim okrasom, kar je 4,1 % delež Pp 2b: 17/6; 17/25 (t. 5: 7); 16A/17; 7/81 (t. 29: 15); 7/85 vse keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: B). Gre za (t. 29: 7); 6/12; 19/35 (t. 87: 22); masivne jezičaste držaje, ki so značilni za pitose tipa Pp 2d: 2/97 (t. 66: 20); Pl 1: 19/26 (t. 86: 8); 1a in so bili na ostenje bodisi pritrjeni s čepom bodisi Ok 3: 7/83 ( t. 28: 6); nalepljeni ter podolgovato oblikovane, redkeje z odtisi M 2b: 11/19 (t. 90: 4); prsta in šila razčlenjene, velike bradavice ( sl. 95: O 9). nerazvrščeno: 17/7; 17/9; 17/13; 17/16 (t. 2: 6); 17/23; Slednje so značilne predvsem za lonce tipa 4 in latvice 6 kosov 17/27; 17/28; 4 kosi 17/29 (t. 1: 10); 17/33; 16A/10; tipa 7; navadno so bile izvlečene iz ostenja posod. Poleg 2 kosa 16A/20; 16A/22; 16A/30; 2 kosa 14/14; 14/20; 3 kosi jezičastih držajev sta med keramiko zastopana še posa- 14/21 (t. 21: 11); 7/74; 3 kosi 7/85; 3 kosi 3/34; 5 kosov 3/49 mezna primerka paličastih držajev (t. 54: 15; 68: 13), ki (t. 33: 3, 4); 4/3; 2 kosa 4/6; 4/12; 4/13; 2 kosa 13/41; 13/103; pa na tem mestu nista vključena v obravnavo. 13/S24; 12/7 (t. 49: 20); 12/91; 12/92; 2 kosa 6/22 (t. 56: 9); 2 Ušesca ali preluknjane bradavice, so bili najverjetneje kosa 6/25; 6/33; 6/38; 6/48 (t. 52: 12); 2 kosa 6/63; 1/78; 1/87; 1/97 (t. 61: 4); 2/69; 2/70 (t. 66: 5); 2 kosa 5/110; 5/113; 20/14; izdelani z namenom, da bi bila skozi njih speljana vrvica, 20/25; 20/4a; 11/2 (t. 93: 16); ki omogoča obešanje posode. Pojavljajo se izključno pri latvicah, in sicer jih zasledimo pri 48 kosih ali 4,3 % O 5 - z odtisi šila razčlenjena rebra: keramike s plastičnim okrasom, kar je 2,3 % delež vse L 3b: 17/8 (t. 7: 1); 17/27; 17/28; 3/48; 2 kosa 12/65 (t. keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: B). Največkrat gre 46: 5); 12/66; 6/63; 8/90 (t. 73: 1); za vodoravno preluknjane podolgovato ali bolj kroglasto L 9b: 17/27 (t. 3: 8); oblikovane bradavice ( sl. 95: O 10), zastopana pa so tudi La 8: 13/41 (t. 41: 2); navpično preluknjana ušesca ( sl. 95: O 10a). d 3: 2/73; Pe 5a: 17/27 (t. 4: 7); 16A/20; 12/67; 12/70 (t. 46: 9); 12/85; 2 kosa 6/33 (t. 54: 1); 20/25; Če so ušesca oblika držajev, značilna le za latvice, ki iz- Pe 7: 17/27 (t. 4: 11); 7/76 (t. 26: 3); 6/22 ( t. 56: 7); 6/56*; virajo predvsem iz plasti stopnje zidu I do vključno stopnje 20/34; 19/17*; zidu II ( sl. 97: A), se jezičasti držaji pojavljajo razmeroma tudi na ročaju: 13/41 ( t. 41: 4); enakomerno pri keramiki iz vseh plasti, njihov delež se Pl 2: 21/17 ( t. 75: 8); občutno zmanjša le pri keramiki iz latenskih plasti ( sl. 96: nerazvrščeno: 17/6; 17/20; 3 kosi 17/27 (t. 3: 14); 17/29; 2 H). Drugače je pri bradavicah, ki so bile izdelane kot okras. kosa 16A/20; 14/21 (t. 21: 12); 4/7; 13/30; 6/51 (t. 54: 12); 8/86. Tudi te se namreč pojavljajo pri keramiki iz vseh plasti, vendar večinoma izvirajo iz plasti stopnje zidu I ( sl. 96: G). 3.5.1.1.2 Bradavice, držaji in ušesca Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): sestavljen okras Nekoliko manjši delež plastičnih okrasov predsta- vljajo bradavice, ki jih zasledimo pri 322 kosih ali 29,0 % O 8 - nerazčlenjena bradavice: keramike s plastičnim okrasom, kar je 15,4 % delež vse Pi 1b: 13/3; 13/S16 ( t. 44: 2); 6/7 ( t. 57: 1); 6/43 ( t. 55: 15); L 4: 2 kosa 17/16a; 17/20 ( t. 6: 1); 2 kosa 17/27 ( t. 3: 6, 7); keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: B). Gre za kroglasto, 16A/7; 16A/13; 2 kosa 14/20 ( t. 20: 13); 3/47; 4/4; 4/6; 13/48; stožčasto ali bolj podolgovato oblikovane izbokline ( sl. 95: 13/S22 ( t. 44: 5); 12/85; 6/59 ( t. 52: 1); 5/110; 19/38; 11/16; 165 LUCIJA GRAHEK Sl. 97: Delež najdb okrašene keramike po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; plastični okrasi (A, B), gubanje (C), vrezani (D–F) ter vtisnjeni okrasi (G, H). 166 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI L 5: 17/6 ( t. 9: 4); 2 kosa 17/8 ( t. 7: 3, 4); 2 kosa 17/10 ( t. O 8b - razčlenjene bradavice: 6: 8); 17/16a; 17/26 ( t. 5: 8); 17/27; 17/28; 17/29; 16A/5; 2 kosa L 4: 16A/19 ( t. 14: 5); 7/83 ( t. 27: 5); 4/11; 4/12; 13/79; 16A/12 ( t. 16: 8, 9); 2 kosa 16A/20; 16A/22; 16A/24 ( t. 12: 1); 20/12; 19/7; 16B/2; 14/19; 14/21; 14/27 ( t. 20: 3); 14/28; 7/77; 7/82 ( t. 27: L 5: 5/113 ( t. 72: 17); 1); 7/83 ( t. 27: 6); 3/33; 3/41; 3/44 ( t. 31: 1); 4/12; 4/13; 13/72; Pe 8a: 2/73; 13/S20; 12/40; 12/102; 12/106; 6/25; 6/33 ( t. 53: 3); 6/38 ( t. 52: nerazvrščeno: 14/21 ( t. 21: 10); 3/35; 3/60; 7); 1/98; 2 kosa 8/89; 19/38 ( t. 82: 1); L 10: 17/13; O 8c - bradavice s plitvim žlebom ob robu: L 11: 13/28 ( t. 42: 17); nerazvrščeno: 4b/79 ( t. 38: 8); 6/72 ( t. 58: 17); L 12: 13/S13 ( t. 44: 7); L 16: 16A/20 ( t. 13: 3); O 9 - jezičasti držaji: L 17a: 4/4; Pi 1a: 17/21; 16A/7; 16A/17; 16A/25; 16A/32; 14/23; L 24: 5/98 ( t. 67: 2); 14/25; 2 kosa 13/68; 6/23 ( t. 56: 10); 3 kosi 6/33 ( t. 53: 1; 54: Lsv 1b: 17/24 ( t. 5: 1); 6); 6/41; 6/55; 5/99; 18/27 ( t. 78: 16); 19/41 ( t. 81: 6); Lsv 2: 16A/5; 13/50; L 2*: 16A/20; Lo 2: 17/29 ( t. 1: 9); 16A/23 ( t. 12: 18); 5/116 ( t. 68: 1); L 4: 17/6; 17/9 ( t. 8: 15); 17/29 ( t. 1: 1); 14/28; 7/77; 4/1; La 5a: 17/19 ( t. 8: 9); 4/10; 13/50; 13/76; 13/77; 12/73; 6/22 ( t. 56: 6); 2/67 ( t. 65: 2); La 6*: 6/60 ( t. 52: 14); 5/103 ( t. 67: 6); 19/32; 19/32* ( t. 83: 7); La 7: 17/16a ( t. 2: 1); 17/26; 2 kosa 17/27 ( t. 4: 2); 17/29; La 7: 17/8; 17/24 ( t. 5: 2); 3/48; 4/6 ( t. 35: 9); 4/13; 13/ 17/33; 16A/20; 14/21; 4/13; 12/21; 6/10 ( t. 57: 5); 6/19; 6/59 S22 ( t. 44: 6); ( t. 52: 2); 5/104; 19/31; 11/12; La 18: 4/18; 6/37 ( t. 53: 6); La 8: 7/83 ( t. 27: 10); Sk 11*: 3/47 (t. 32: 11); La 15a: 7/77 ( t. 26: 11); nerazvrščeno: 17/2; 17/3; 17/5; 17/9; 16A/12; 16A/22; La 16a*:16A/20 ( t. 13: 10); 7-14/ 5; 7/76; 7/80; 7/83; 2 kosa 7/85 ( t. 29: 9); 3/53; 2 kosa La 18: 2 kosa 17/6 ( t. 9: 6); 2 kosa 17/8 ( t. 7: 8, 9); 17/11; 4/13; 4/18; 4 kosi 13/50; 13/68; 12/44; 12/94; 6/6; 6/15; 2 kosa 17/12; 17/16; 17/21; 17/27; 17/28; 3 kosi 17/29 ( t. 1: 6); 16A/4; 6/33; 6/40; 1/78; 1/88; 2/69; 2/73; 8/87; 8/90; 8/91; 15/34; 18/7; 16A/7; 16A/9; 16A/14; 16A/17; 2 kosa 16A/20 ( t. 13: 8); 18/26; 9/5 ( t. 89: 11); 11/7a; 11/8; 11/24; 16B/11*; 2 kosa 14/6; 14/12; 7/74; 7/76; 7/77; 7/83; 3/33 ( t. 30: 3); 3/34; 3/36; 3/47 ( t. 32: 9); 3/48 ( t. 33: 13); 3/49; 4/12; 4/14; O 10 - vodoravno preluknjana ušesca: 4/21; 13/76; 13/103; 12/28; 12/49; 12/66; 6/10 ( t. 57: 6); 2/75; La 9: 2 kosa 17/27 ( t. 4: 1); 3/38 ( t. 30: 15); 13/46 ( t. 41: 5/110; 8/86; 10/11; 20/14; 18/17; 9); 12/75* ( t. 47: 1); 5/3 (t. 69: 8); 19/30 ( t. 84: 10); Sk 5: 7/77; 3/34; La 16: 17/8 (t. 7: 7); 2 kosa 17/12 ( t. 1: 12); 17/12* ( t. 1: Sk 9*: 12/93; 13); 17/20; 17/26; 2 kosa 16A/20 ( t. 13: 9); 16A/22 ( t. 12: 17); Pe 6: 14/17 ( t. 23: 6); 14/6 ( t. 24: 13); 14/19 ( t. 22: 7); 7/81; 3/54 ( t. 34: 3); 4/3 ( t. 35: Pe 7*: 6/56; 5); 2 kosa 4/12; 4/17; 13/22; 13/39; 13/50; 12/28; 12/49; 12/53; Pe 8a: 17/8; 17/16; 17/27 ( t. 4: 13); 2 kosa 16A/19; 14/24; 12/66; 6/51; 6/64 ( t. 58: 29); 5/1; 5/3; 5/99 ( t. 68: 3); 5/104 ( t. 3/50; 4/11; 13/41 ( t. 41: 3); 1/81; 1/99; 2/66; 5/113; 5/126; 8/90 68: 6); 10/10; 20/25; 18/7 ( t. 80: 11); ( t. 73: 5); 8/91; 19/38; Pe 8c: 3/52; 4/2 ( t. 36: 1); 4/10; 4/30; 1/95 ( t. 60: 13); O 10a - navpično preluknjana ušesca: Pp 2a: 17/28 ( t. 2: 11); 7/83 ( t. 28: 2); La 10: 17/28; 12/95; 20/4a ( t. 76: 7); pos.obl. 1: 16A/3 ( t. 17: 7); La 20: 14/9 ( t. 24: 8); 12/90; 12/103; 6/38; 6/55. nerazvrščeno: 17/2; 17/3; 17/4; 17/5; 2 kosa 17/6; 17/6 ( t. 9: 9); 17/8; 17/12; 2 kosa 17/13; 17/15; 17/23; 17/25; 2 kosa 17/27; 16A/1; 16A/3; 2 kosa 16A/5; 2 kosa 16A/6; 16A/13; 3.5.1.1.3 Podkvaste in druge nalepke 2 kosa 16A/17; 2 kosa 16A/20; 16A/24; 16A/31; 16A/profil; 16B/3; 16B/8; 16B/9; 14/6; 14/15; 2 kosa 14/21; 7-14/14; 7/81; 7/85; 3/35; 3/37; 3/46; 2 kosa 3/47; 3/59; 4/2; 4/6; 2 kosa 4/13; Druge, ročno oblikovane nalepke se pojavijo pri 28 4b/82; 4b/89; 13/10; 13/22; 2 kosa 13/28; 13/38; 3 kosi 13/50; kosih ali 2,5 % keramike s plastičnim okrasom, kar je 13/50 ( t. 40: 8); 13/51; 13/76; 13/103; 13/103; 13/S10; 13/S11; 1,3 % delež vse keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: 13/S18; 13/S20; 2 kosa 12/1; 12/10; 12/22; 12/25; 12/32; 12/37; B). Čeprav gre za različne oblike plastičnega okrasa, za 12/47; 2 kosa 12/49; 12/67; 12/85; 12/95; 12/96; 6/9 ( t. 57: 18); katere ni nujno, da so bile na ostenje posod nalepljene, 2 kosa 6/10; 6/15 ( t. 58: 7); 6/17; 6/18; 6/22; 6/26 ( t. 55: 13); temveč so lahko iz njega tudi izvlečene, imenujem vse 6/28; 2 kosa 6/33; 2 kosa 6/39; 6/50; 1/78; 2 kosa 1/87 ( t. 60: 8); nalepke. Med njimi močno prevladujejo podkvaste 1/89; 3 kosi 1/97; 2 kosa 2/64; 2/70 ( t. 66: 4); 2/71; 2/75; 5/111; nalepke, ki so bile lahko razčlenjene ( sl. 95: O 6) ter so 8/89; 8/91; 2 kosa 10/1; 2 kosa 10/12; 15/21; 20/5; 20/25; 21/17; 18/28; 19/33; 2 kosa 11/16; 11/19; 11/23; 11/25; značilne predvsem za lonce tipa 6 ( sl. 43: L 6). Posamično se pojavlijo še nalepke v obliki črke “U” ( sl. 95: O 7a), v O 8a - bradavica v obliki roga: obliki vdrte okrogle bradavice ( sl. 95: O 7b) ter v obliki Lsv 2: 13/50 ( t. 40: 5); svastike ( sl. 95: O 7c). Sk 1*: 16A/4 ( t. 18: 17); Medtem ko primerka s plastičnim okrasom v obliki Sk 8: 6/39 ( t. 55: 5); črke “U” izvirata iz plasti k zidu I ( t. 12: 2; dodatek) ter plasti med zidovoma I in II ( t. 15: 14; dodatek), se pod- 167 LUCIJA GRAHEK kvaste nalepke številčneje pojavijo šele pri keramiki iz 3.3.1.1.4 Zoomorfne oblike plasti stopnje zidu II, pogoste pa so tudi pri keramiki iz plasti stopnje zidu III ( sl. 96: F). Gre torej za obliko Posebno obliko plastičnega okrasa predstavljajo plastičnega okrasa, ki podobno kot rebra v obliki valov- zoomorfne podobe. V prvi vrsti gre za okras v obliki nice ter vdrte bradavice, krasi predvsem mladohalštatsko živalskih glavic, ki se pojavljajo pri ognjiščnih kozah keramiko (prim. Dular et al., 1995a, 45). Enako velja za tipa 3 ( sl. 95: O 11a) ter v paru na vrhu ročajev skodel plastični okras v obliki svastike, pri čemer velja fragment tipa 2b ( sl. 95: O 11b). Kot zelo stilizirane upodobitve s tovrstnim okrasom še posebej izpostaviti ( t. 38: 9). glavic rogatih živali obravnavam tudi pare bradavic v Plastični okras v obliki svastike je ohranjen na obliki rogov in se pojavljajo na vrhu ročajev skodel tipa fragmentu ostenja večje posode, verjetno lonca (ID: 2b ali ob korenu ročajev pekev tipa 8b ( sl. 95: O 11c). 6904b/080–003), ki je bil najden izven naselja, v plasti Različne oblike zoomorfnega okrasa zasledimo pri 37 sicer že latenskodobnega nasipa.38 Ker je bila posoda kosih ali 3,3 % keramike s plastičnim okrasom, kar je 1,7 izdelana iz grobozrnate lončarske mase in se od obi- % keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: B). čajne keramike razlikuje po fakturi, saj je bila žgana Med vsemi primerki z okrasom živalskih glavic še slabše, najverjetneje pri nižjih temperaturah, se samo posebej izstopa dobro ohranjena koza iz ostalin objekta k po sebi postavlja vprašanje, ali sploh gre za lokalni zidu II ( t. 28: 6). Koza ima zaključka, modelirana v obliki izdelek. Frag ment namreč predstavlja prvi in doslej ovnovih glavic, na vratu pod glavicama pa je oblikovano edini poznani kos keramike v Stični, okrašen z moti- z odtisi prsta razčlenjeno rebro v obliki venca. Ker je z vom svastike, čeprav motiv svastike v okviru dolenjske razčlenjenimi rebri v celoti okrašen tudi trup koze, se halštatske keramike ni nikakršna posebnost in kot tak poraja vprašanje, ali lahko v okrasu razčlenjenih reber ne predstavlja izjeme. Predvsem na grobnem posodju prepoznavamo upodobitev ovčjega kožuha in ali lahko se pojavlja okras v obliki svastike izdelan z vrezi ali kozo z zaključki v obliki ovnovih glavic in okrasom vtisi (Brosseder 2004, 297, sl. 190: krožci).39 Kot obliko razčlenjenih reber razumemo kot poskus plastične plastičnega okrasa ga zasledimo na mladohalštatski upodobitve dveh ovnov v okviru forme uporabnega, naselbinski keramiki s Kučarja (Dular et al. 1995a, t. ognjiščnega predmeta. Čeprav preostale najdbe iz hiše, 33: 8, 47: 2, 54: 4) ali na keramiki iz okoliških grobov odkrite v sondi 7 ( t. 27; 28; 31: 3, 4; 32; 33: 1–7),40 ne (Dular 1978, t. 32: 21); pogosto pa se pojavlja tudi na kažejo na kakšno posebno funkcijo objekta, saj gre za keramiki iz mladohalštatskih grobov v Dolenjskih običajni hišni inventar, je koza zagotovo obrtnoume- Toplicah (Teržan 1976, t. 58: 10; 77: 4, 87: 10). tniški izdelek posebne kakovosti, vprašanje pa je, ali ima tudi kakšen simbolni pomen in če je bila rabljena Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): v religiozne namene (Foltiny 1970, 160). Zoomorfno oblikovan zaključek ognjiščne koze O 6 - podkvaste nalepke: verjetno predstavlja tudi fragmentarno ohranjena konj- L 6: 16A/9* ( t. 16: 6); 16A/26 ( t. 16: 10); 14/23; 14/28 ( t. ska glava ( t. 82: 12), ki je bila najdena v ostalinah hiše iz 25: 2); 7/83 ( t. 27: 4); 2 kosa 4b/80; 4b/84; 13/36; 19/17; La 8: 6/33 ( t. 53: 7); časa zidu II na prečnem obzidju.41 Sk 11: 3/54 ( t. 34: 4); Čeprav je v celoti ohranjena le koza z ovnovima nerazvrščeno: 17/23 ( t. 5: 13); 16A/20 ( t. 13: 14); 14/6 ( t. glavicama, je videti, da gre pri ognjiščnih kozah računati 24: 17); 7/83; 4/18; 12/37; 6/55 ( t. 51: 15); 1/100; 8/91 ( t. 73: na natančnejše, realistične upodobitve živalskih glav, ki 10); 8/92; 8/93; 18/27; imajo lahko tudi simbolen pomen. Podobe ovna namreč dobro poznamo že iz situlske umetnosti (Frey 1969, št. O 7a - nalepke v obliki črke “U”: 1; t. 40; št. 10; t. 60, 61; št. 13; t. 53, 62), kjer ta običajno L 6*: 16A/17 ( t. 15: 14); nastopa v vlogi žrtvene živali (Stare 1955, t. 56, 101–104; Lo 2: 16A/24 ( t. 12: 2); pril.; Lucke, Frey 1962, št. 4; t. 64; Tecco Hvala et al. 2004, O 7b - nalepka v obliki vdrte bradavice: 4/18 ( t. 38: 5). t. 41: 1; pril. 12A; Turk 2005, 36). Na drugi strani tudi konj ni le uporabna, temveč tudi prestižna, dragocena žival. To O 7c - nalepka v obliki svastike: 4b/80 ( t. 38: 9). dokazujejo tako bogati moški grobovi halštatskih veljakov, konjenikov (Dular 2007), kot tudi številne upodobitve na izdelkih situlske umetnosti (Lucke, Frey 1962; Frey 1969b; Turk 2005), zato je povsem razumljivo, da imajo razno- vrstni predmeti v obliki konj simbolen pomen (Teržan 1995a; ista 1995b; ista 1990, 100, karta 17; Metzner–Ne- belsick 2007; Sakara Sučevič 2007). Za razlago upodobitev 38 Glej kompleks 4/80 pri poglavju 2.1.2.1.2. 40 Glej kompleks (7/82 in) 7/83 pri poglavju 2.1.1.4. ter 39 Na karti razprostranjenosti in pripadajočem seznamu kompleksi 3/47, 3/49 in 3/52 pri poglavju 2.1.1.5. najdišč nista prikazani najdbi iz Boršta pri Krajnih Brdih 41 Glej pri poglavju 2.2.1.2. Hiša 19/3, kompleksi (17), (Dular 2003, t. 52: 7) in gomile pri Rovišču (ib., t. 63: 5). 27–32. 168 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI živali na zaključkih koz tipa 3 so morda pomenljivi tudi O 11c - par bradavic (v obliki rogov): rezultati analize kostnega gradiva iz Stične, ki so pokazali, Ro 2: 2/67 ( t. 65: 1); da sta v Stični na eni strani zastopani dve vrsti konj, na Sk 2b: 17/6 ( t. 9: 11); 16A/19; 16B/2; 16B/11 ( t. 19: 15); drugi strani pa je bilo moč ugotoviti ločeno vzrejo ovnov 4/18; 6/60; 1/80 ( t. 59: 7); 5/profil; in koštrunov (Bökönyi 1994, 196, 200). Pe 7*: 16B/10; Pe 8b: 17/15 ( t. 6: 16); 17/29 ( t. 1: 11); 16A/11; 7/85; 4/3; 4/12; 4b/78; 13/51; 13/87; 12/50; 1/87; 1/95; 2 kosa 2/64; Upodobitve živalskih glavic se pojavljajo še na ro- 2/75; 2/97; 5/99 ( t. 67: 4); 5/110; 2 kosa 19/38 ( t. 82: 3, 4); čajih skodel tipa 2. V primerjavi z ohranjenimi zoomorf- 19/41 ( t. 81: 11). nimi zaključki ognjiščnih koz tipa 3 gre za mnogo bolj stilizirane podobe ( t. 24: 16; 76: 2), tako da ne moremo 3.5.1.2 VREZANI OKRASI več dobro razbrati vrste živali. J. Dular ugotavlja, da gre pri živalskih glavicah, pritrjenih paroma na vrhu ročaja, Vrezovanje kot osnovni način krašenja keramike verjetno za upodobitve ovce ali psa (1982, 86), torej za omogoča širok izbor okrasov, ki so odvisni tako od upodobitve nerogatih živali. Vendar pa z zoomorfnimi različne oblikovanosti konice orodja, moči pritiska, oblikami povezujemo tudi okras para bradavic, ki ju stanja gline (mehka, poltrda, trda) kot tudi od lončarjeve razumemo kot stilizirano upodobitve rogatih živali. spretnosti (Horvat 1999, 30). Različno izveden vrezan Obliko živalskega roga posnemajo tudi bradavice, ki se okras tako zasledimo pri skupno 870 kosih ali 41,69 % na posodju pojavljajo posamično (prim. O 8a: t. 40: 5; 55: keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: A). 4), zato je pripisovanje živalskim podobam v njihovem Glede na izvedbo razlikujem med t. i. pravim primeru vprašljivo. Med številnim grobnim posodjem vrezom, žlebovi, kanelurami in glavničastim oziroma iz Stične je namreč znan le en sam primerek protoma v metličastim okrasom ( sl. 93: B). Pri sestavljenih okrasih obliki živalske glavice (Gabrovec et al. 2006, t. 143: 20; se vrezi kot vodilni okras le redko pojavljajo skupaj z prim. A. Dular 1987, 85 ss; Teržan 1990, 80 s; karta 27), vtisi, vodoravnimi rebri ali bradavicami ( sl. 93: A). medtem ko so različno oblikovane skodele z okrasom Ne oziraje se na vrsto vreza tovrstno okrašena ke- živalskih glavic (Gabrovec et al. 2006, t. 62: 8; 69: 25; ramika izvira pretežno iz latenskih plasti ( sl. 94: F), pri 98: 4; 190: 34) ali zgolj rogov oziroma z bradavicami čemer gre tako velik delež keramike z vrezanim okrasom upodobljenih rogljičev (ib., 40: 36; 111: 47; 133: 22; 142: iz latenskih plasti pripisati dejstvu, da se razmeroma 49; ) na ročaju pogoste.42 pogosto pojavlja glavničast oziroma metličast okras značilen za latenske lonce. Količinsko dobro zastopan pa Če zaključim oris oblik plastičnega okrasa, ki jih je tudi okras vodoravnih žlebov na glinenkah ( sl. 94: G). povezujem z zoomorfnimi podobami ( sl. 95: O 11), ugo- tovljam, da tovrstne motive zasledimo že pri keramiki iz plasti stopnje zidu I. Tu so še posebej pogosto zastopani 3.5.1.2.1 Pravi vrezi ročaji pekev tipa 8b, na korenu okrašeni s parom bradavic ( sl. 97: B, O 11c). Nekoliko mlajši, vsaj s stratigrafskega Vreze, ki so bili izvedeni z orodjem z ostro konico vidika, je podoben okras na ročajih skodel tipa 2b. Podob- in imajo v preseku obliko črke “V”, imenujemo pravi no kot druge posode z okrasom posamičnih bradavic v vrezi (Horvat 1999, 30, sl. 14). Še pogosteje se kot edi- obliki roga ( t. 18: 17; 40: 5; 55: 5) se tudi te pojavijo šele v na ali vodilna oblika okrasa pojavljajo pri sestavljenih najmlajših plasteh k zidu I oziroma v plasteh med zidom okrasih, ki jih najpogosteje tvorijo skupaj z različnimi I in II. Okras živalskih glavic se pojavi v plasteh stopnje vtisi (prim. O 25a). Okras v obliki pravega vreza tako zidu II, in sicer tako pri ognjiščnih kozah tipa 3 kot tudi zasledimo skupno pri 67 kosih ali 7,6 % keramike z na ročajih skodel ( sl. 97: B, O 11). Slednje se pojavljajo različnimi oblikami vrezanega okrasa, kar je 3,2 % vse predvsem v grobovih iz časa kačastih in certoških fibul, keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93). zato okras stiliziranih živalskih glavic upravičeno velja Pri tipološki razvrstitvi keramike okras pravih vre- za oblikovno prvino mladohalštatskega obdobja (Dular zov z izjemo loncev tipa 7c ( sl. 43: L 7c) ni bil upoštevan 1982, 64 s, 86; t. 22: 197, 199). kot eden izmed kriterijev, saj ga zasledimo pri razno- vrstnih posodah oziroma predmetih. Najpogosteje se Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): pojavljajo vodoravni, navpični ali poševni vrezi ( sl. 98: O sestavljen okras 14), ki so bili običajno izdelani že pred žganjem keramike. O 11 - živalske glavice: Redkeje se pojavljajo okrasi, ki so bili vrezani v površino Sk 2b: 14/6 ( t. 24: 16); 3/60 ( t. 34: 15); 20/8 ( t. 76: 2); že žganih posod ( t. 3: 15, 16; 7: 17; 12: 4; 74: 22; 89: 10). Ok 3: 7/83 ( t. 28: 5); 7/83 ( t. 28: 6);19/31 ( t. 82: 12); Ne oziraje na motiv in način vrezanega okrasa, to je pred ali po žganju keramike, je iz pregleda deleža s pravimi vrezi okrašene keramike po plasteh razvidno, 42 Za skodele z zoomorfno oblikovanimi ročaji glej Tan- da se tovrsten okras še pogosteje kot pri keramiki iz kó 2005. plasti stopnje zidu I pojavlja pri keramiki iz plasti stop- 169 LUCIJA GRAHEK nje zidu III in iz latenskih plasti ( sl. 97: D). Nekoliko Lsv 2: 16A/7 ( t. 14: 12); 12/2; drugače je z vrezanimi okrasi na grobni keramiki do- G 6: 7/84; lenjske halštatske skupine, kjer je bilo ugotovljeno, da G 10: 2 kosa 13/5; 1/94; je vrezovanje predvsem starohalštatski način krašenja P 1: 16A/5; keramike, ki ga, pa čeprav je nekako bolj priljubljen La 15b*: 20/2a ( t. 76: 5); predvsem v Beli krajini ter na najdiščih ob spodnjem La 16: 17/8 (t. 7: 7); Sk 1: 4/1 ( t. 35: 3); teku reke Krke, poznajo praktično vsa najdišča (Dular Sk 6: 16A/24 ( t. 12: 4); 1982, 83). Vendar pa je treba pri tem poudariti, da so bili Po 4b: 6/33 ( t. 54: 7); pri grobni keramiki skupaj obravnavani pravi vrezi in Pe 6: 18/15 ( t. 79: 11); žlebovi; medtem ko je bilo kaneliranje oziroma žlebljenje Pp 2d: 3/60* ( t. 34: 17); 13/19 ( t. 42: 10); v pasovih obravnavano ločeno (ib., 82 s). Vr 2: 13/12 ( t. 42: 3); 18/6 ( t. 80: 9); 11/8 ( t. 94: 15); Vr 4: 16A/25 ( t. 12: 16); Med keramiko z vrezanim okrasom iz plasti k zidu Vr 5: 17/6 ( t. 9: 17); I gre izpostaviti skodelo s presegajočim ročajem, ki jo Vr 6: 13/5 ( t. 43: 6); 11/9 ( t. 94: 24); krasi že pred žganjem vrezan motiv jelkove vejice ( t. 35: nerazvrščeno: 17/2; 2 kosa 17/27 ( t. 3: 15, 16); 16B/11; 14/2 ( t. 25: 14); 4b/83; 13/4; 13/7; 12/2 ( t. 50: 15); 6/16; 6/16 3). Enaka skodela je bila najdena v enem najstarejših ( t. 58: 13); 6/28 ( t. 56: 20); 1/80; 2/74; 1/90 ( t. 62: 6); 2/69 ( t. (dosedaj odkritih) stiških grobov; to je žganem grobu 65: 15); 2/86 ( t. 65: 13); 5/1 ( t. 72: 15); 10/8 ( t. 74: 22); 15/30; 101 iz gomile 48 (Gabrovec et al. 2006, t. 59: 4). Gre za 18/21 ( t. 77: 17); 18/23 ( t. 77: 11); 18/25; 19/12 ( t. 85: 6); 19/20 moški grob, ki je poleg skodele in drugih keramičnih ( t. 85: 5); 19/29; posod vseboval še bronasto večglavo iglo ter železno iglo s štirimi bronastimi glavicami (ib., t. 59: 1, 2) ter tako O 14a - “cik-cak” vrezi: sodi na sam začetek železne dobe na Dolenjskem, to je P 2: 9/5 ( t. 89: 10); v starejšo stopnjo Podzemelj 1 (Gabrovec 1973, 343 ss; La 21a: 13/S13 ( t. 44: 8); 8/86 ( t. 74: 8); Teržan 1990, 61 s; Dular 2003, 109). nerazvrščeno: 13/79 ( t. 39: 2); 6/28 ( t. 56: 21); 9/5 ( t. 89: 12); Podobno so zanimivi tudi “cik-cak” vrezi ( sl. 98: O 14a). Čeprav gre za motiv, ki ga lahko zasledimo že pri O 14b - vrezi v obliki črke “X”: žarnogrobiščni keramiki iz Ljubljane, kjer se pojavlja L 7c: 13/87 ( t. 39: 6); predvsem na usločenih vratovih bikoničnih loncev–žar L 30: 12/95 ( t. 45: 11); (Puš 1971, t. 3: 8; 8: 9; 20: 9; 40: 1; isti 1982, t. 12: 1; 24: Ro 1*: 18/23 ( t. 77: 9). 6), ga v Stični, z izjemo lonca ID: 6913/079–003 ( t. 39: 2)43, zasledimo šele pri latvicah tipa 21a ( t. 44: 8, 74: 8) iz plasti stopnje zidu II. Okras “cik-cak” vrezov ( t. 56: 3.5.1.2.2 Žlebljenje 21; 89: 10, 12) oziroma žlebov ( t. 56: 14; 58: 8) se nato pojavi še pri latenskodobni, na hitrem lončarskem vre- Od pravega vreza se žlebovi razlikujejo po tem, da tenu izdelani keramiki. so širše, razmeroma globoko vglobljene črte, ki so bile Drugače je z vrezi v obliki črke “X” ( sl. 98: O 14b), domnevno vrezane z orodjem s topo konico izključno ki jih zasledimo predvsem na keramiki iz plasti stopnje pred žganjem keramike ter imajo presek v obliki črke “U” zidu I. Gre za lonca tipa 7c in 30 ( t. 39: 6; 45: 11), ki imata (Horvat 1999, 30 s). Skupno jih zasledimo pri 319 kosih rob ustja okrašen z nizom vrezov v obliki črke “X” . Iz ali 36,4 % keramike z vrezanimi oblikami okrasa, kar je plasti k zidu I pa izvira tudi skleda tipa 6 ( t. 12: 4), ki ima 15,3 % vse keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: B). na ramenih soroden, po zaključenem žganju mrežasto Žlebljenje se najpogosteje uporablja za izdelavo vrezan okras ( t. 12: 4). Nekoliko mlajša je lahko najdba, enostavnih okrasov. Gre za vodoravno, navpično ali okrašena z vrezi v obliki črke “X” ( t. 77: 9), ki izvira iz poševno vglobljene žlebove; zasledimo pa tudi žlebljene ostalin hiše 1 v sondi 18 (Teržan 1994, 130). Motiv v v obliki valovnice, meandra, girlande, “cik-cak” črte idr. obliki črke “X” se pojavi tudi še pri pekvi iz plasti k zidu ( sl. 98: O 15). Najpogostejši je okras vodoravnih žlebov, III ( t. 8: 11), vendar v tem primeru ne gre za okras pravih ki je značilen za lonce tipa 31 in 32 ( sl. 47: L 31, L 32), vrezov temveč za okras širših, globljih žlebov. glinenke tipa 1 ( sl. 51: G 1), latvice tipa 20a ( sl. 55: La 20a) ter prenosne pečke tipa 2c ( sl. 63: Pp 2c); poševni Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): in navpični žlebovi so značilni predvsem za sklede tipa sestavljen okras 4 in 4a ( sl. 56: Sk 4, Sk 4a). O 14 - vrezi: Žlebovi se pojavljajo tudi pri sestavljenih okrasih, L 5: 17/13 ( t. 10: 5); 5/113 ( t. 72: 17); L 7c: 3/60; 13/S14; 11/16; med katerimi gre izpostaviti predvsem okras vodoravnih L 29: 17/13; 17/13* ( t. 10: 7); 13/S14; 1/87; 2/62 ( t. 63: 6); žlebov in različnih vtisov, ki je značilen za lonce tipa 29 ( sl. 98: O 20c, O 21c) ter sestavljeni okras navpičnih 43 Glej tudi pri poglavju 3.6.2.1.1. žlebov in reber ( sl. 95: O 2a). Omeniti velja še sestavljene 170 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI oblike žlebljenih okrasov ( sl. 98: O 15a), ki jih zasledimo P 3: 5/111 ( t. 71: 9); predvsem pri keramiki iz plasti med zidom I in II ( sl. V 2*: 11/11 ( t. 92: 4); 97: E). Gre za manjše fragmente, ki verjetno pripadajo La 11a: 17/28 ( t. 2: 8); loncem s stožčastim vratom z žlebljenim okrasom. Na La 20a: 3/47 ( t. 32: 2); 2/66 ( t. 64: 11); njih se pojavljajo motivi, sestavljeni iz vodoravnih in La 21b: 13/50; 12/17; 12/73; 6/48 ( t. 52: 11); 5/106 ( t. poševnih žlebov ( t. 40: 6; 42: 19), zasledimo pa tudi mo- 68: 11); Sk 1: 6/54 ( t. 51: 9); tiv valovnice ( t. 55: 12) in girlande ( t. 40: 8). Žlebljenim Sk 4: 16B/1 ( t. 19: 16); 14/21 ( t. 21: 7); 13/97; 12/14; 1/88; okrasom, ki lahko vključujejo nalepljene ali modelirane 1/95; 20/2; 20/60 ( t. 76: 4); 21/12; bradavice (t. 9: 9), najdemo najboljše primerjave med Sk 4a: 13/50; 13/S5* ( t. 44: 12); 1/86; 2/62 ( t. 63: 4); keramiko 2. in 3. horizonta Poštele (Teržan 1990, 32 s, t. Sk 5: 3/60 ( t. 34: 14); 13/39; 1/86 ( t. 59: 14); 11/24; 1: 5; 11: 5; 14: 19; 23: 17; 39: 1, 14; 40: 1–3, 5, 11; 42: 3, 10). Sk 14: 19/19* (t. 85: 10); 11/16 ( t. 93: 5); Sk*: 13/5 ( t. 43: 4); Iz pregleda deleža keramike z okrasi žlebov po pla- d 3: 12/45 ( t. 48: 15); steh je razvidno, da se žlebljenje pojavlja vse pogosteje d 16a*: 19/23 ( t. 86: 10); od plasti stopnje zidu II, vendar izhaja zaradi številnih n 2a: 3/48; 18/27 ( t. 78: 13); Pe 6: 17/5 ( t. 8: 11); 16A/24; 14/17 ( t. 23: 6); 7/81; 12/10; primerkov glinenk z vodoravno vrezanimi žlebovi daleč 12/23; največji delež keramike z žlebljenimi okrasi iz latenskih Pp 2c: 2/63 ( t. 63: 12); 8/92 ( t. 73: 15); plasti ( sl. 97: E). Med keramiko, okrašeno z žlebovi iz Pp 2d: 16B/4 ( t. 19: 6); 14/19* ( t. 22: 14); 3/49; 2/97 ( t. latenskih plasti, je treba posebej izpostaviti posamične 66: 20); 21/12 ( t. 75: 5); primerke z okrasom “cik-cak” žlebov ( t. 56: 14; 58: 8). U 2b: 6/4 ( t. 58: 24); Pravzaprav gre za zelo plitvo vglobljene okrase kot se S *: 5/111 ( t. 71: 18); pojavijo pri keramiki iz mlajše srednjelatenske stopnje ozi- nerazvrščeno: 17/2; 17/2; 17/3; 17/6 ( t. 9: 12); 2 kosa 17/9; roma v času Lt C2 (Dizdar 2001, 101 s; Pingel 1971, 70 ss). 17/11; 17/12; 16A/5; 16A/17; 16A/20; 3 kosi 14/2; 14/28; 7/76; 7/77; 7/81 ( t. 29: 16); 3/33 ( t. 30: 6); 3/48; 3/59; 2 kosa 3/60; 4/12 ( t. 37: 7); 2 kosa 4/18; 4/31 ( t. 37: 3); 4b/79 ( t. 38: 8); 13/15 ( t. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 42: 7); 13/18; 13/43 ( t. 41: 6); 2 kosa 13/50; 13/50; 13/68; 13/92 sestavljen okras ( t. 43: 20); 13/S24; 12/2; 12/4; 12/20; 12/35; 12/71 ( t. 47: 10); 12/77; 12/96; 12/97; 12/102; 12/105; 6/4 ( t. 58: 22); 2 kosa 6/10 O 15 - žlebovi: ( t. 57: 13); 6/14 ( t. 56: 14); 6/15 ( t. 58: 8); 6/17; 6/28; 2 kosa 6/39; L 14a: 16A/26; 3/34 ( t. 30: 7); 3/49; 13/103; 1/86; 18/25; 6/47 ( t. 52: 6); 6/48 ( t. 52: 13); 6/60; 6/62; 2 kosa 1/86; 1/91; 1/95; L 29: 17/13 (t. 10: 8); 16A/17 ( t. 15: 2); 16A/17 ( t. 15: 1); 1/96; 1/97; 2 kosa 2/64 ( t. 64: 5, 6); 2/71; 2/73; 5/1; 5/4; 5/111 7/81; 7/83 ( t. 27: 7); 12/23 ( t. 48: 18); 12/45 ( t. 48: 13); 1/84; ( t. 71: 17); 20/10; 20/35; 18/4; 18/8; 18/22; 18/23; 19/2; 19/2 ( t. 1/100 ( t. 62: 2); 2/62; 2/65; 2/66; 8/90; 87: 13); 19/11; 19/16; 19/42; 2 kosa 11/3; 11/4; 11/16; 11/24; L 31: 3/49 ( t. 33: 1); 6/10; 6/10* ( t. 57: 4); 1/80 ( t. 59: 5); 18/14; O 15a - sestavljene oblike žlebljenih okrasov: L 32: 17/3; 17/13 ( t. 10: 4); 12/3 ( t. 49: 13); 2/63 ( t. 63: nerazvrščeno: 17/3; 17/6 ( t. 9: 9); 16A/17; 3/46; 13/30 ( t. 9); 2/65; 21/12; 19/29 ( t. 82: 8); 42: 19); 3 kosi 13/50 ( t. 40: 6); 13/50 ( t. 40: 8); 13/103; 12/3; L 33: 17/26; 2/63; L 35c*: 19/26 (t. 86: 7); 12/22; 12/77; 12/80; 6/10; 6/19 ( t. 55: 12); 8/86; 19/8; 11/16. L 36: 19/6 ( t. 85: 12); 19/36 ( t. 86: 12); 11/9; L 42: 11/4; 11/5 ( t. 93: 22); L 44: 11/5 ( t. 93: 17); 11/9 ( t. 91: 5); 3.5.1.2.3 Kaneliranje Lsv 2: 16A/7 ( t. 14: 12); 13/4; 13/50 ( t. 40: 5); C 1a: 2/75; Vrezovanju in žlebljenju soroden način krašenja C 4: 12/14 ( t. 49: 10); 2/71 ( t. 65: 10); je kaneliranje. Gre za vglabljanje širokih in zelo plitkih G 1: 17/2; 2 kosa 17/4; 17/19; 16A/5; 16A/profil; 14/2; žlebov v večjem številu, ki krasijo posamezne dele po- 7/81; 7/85; 4/18; 13/1; 13/8; 13/S3; 13/S9; 2 kosa 12/3; 12/6; sod. Pogosto se pojavljajo vodoravno, redkeje poševno. 12/7; 2 kosa 1/90; 3 kosi 1/94; 5 kosov 1/96; 1/97; 1/100; 2/70; 2/73; 5/4; 5/7; 4 kosi 5/107 ( t. 69: 10, 11); 3 kosi 5/111; 8/88; 2 Kanelure lahko zasledimo tudi na notranji strani ustij kosa 8/93; 8/94; 21/10; 2 kosa 18/4; 18/5; 18/6; 18/7; 18/10; 3 ( sl. 98: O 18). Skupno se kanelure pojavijo pri 89 kosih kosi 18/16; 2 kosa 18/17; 19/2; 19/3; 19/4; 19/7; 19/13; 2 kosa ali 10,1 % keramike z vrezanimi oblikami okrasa, kar 19/15; 2 kosa 19/16; 2 kosa 19/42 ( t. 87: 23); 9/3; 9/4; 3 kosi je 4,3 % vse keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93). 9/5; 9/9; 9/10; 9/11; 2 kosa 9/14; 9/15; 2 kosa 9/18; 11/2; 5 Ne oziraje na obliko in mesto kaneliranih okrasov se ti kosov 11/3; 11/4; 11/6; 2 kosa 11/7a; 11/7b; 11/8; 3 kosi 11/9; pojavljajo pri keramiki iz vseh plasti ( sl. 97: F). 2 kosa 11/10; 11/11; 3 kosi 11/12; 11/13; 11/16; 2 kosa 11/17; 2 kosa 11/25; Okras poševnih kanelur ( sl. 98: O 18b) zasledimo G 3*: 1/94 ( t. 60: 19); pri skledah tipa 3 ( sl. 56: Sk 3), ki se pojavijo v stratigraf- G 8: 1/90 ( t. 60: 1); G 10: 5/108 ( t. 72: 2); 18/7* ( t. 80: 12); sko najmlajših plasteh k zidu I in izvirajo predvsem iz P 2: 11/8; plasti med zidovoma I in II ( sl. 74: F). Čeprav poševno kaneliranje pri obravnavani keramiki zasledimo le pri 171 LUCIJA GRAHEK Sl. 98: Oblike in motivi vrezanih (O 14–O 18), fasetiranih (O 19) ter vtisnjenih okrasov (O 20–O 22). 172 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI skledah oziroma skodelah, ne pa pri drugih oblikah B: 16A/25; 14/19 ( t. 22: 6); 3/54 ( t. 34: 6); 13/4; 13/7; posod, ugotavljamo, da se tovrstni okras pri keramiki 13/79 ( t. 39: 1); 6/4; 1/82 ( t. 59: 9); 2/64 ( t. 64: 4); 5/7; 5/106 iz naselbinskih kontekstov ujema s podobnimi oziroma ( t. 68: 9); 5/126; 18/22; enakimi okrasi na grobni keramiki. Pri slednji je namreč C 4a: 1/100 ( t. 62: 1); bilo ugotovljeno, da gre poševno kaneliranje obravnavati La 20a: 1/88 ( t. 59: 16); kot povsem samostojen okras, ki se pojavi proti koncu La 20b: 17/15; 1/87 ( t. 60: 5); 21/16 ( t. 75: 7); 19/32; 11/23; n 2: 6/4 ( t. 58: 23); 6/14 ( t. 56: 15); 19/34; starohalštatskega obdobja in ga od podobne motivike okrasa na žarnogrobiščni keramiki loči precejšnja časov- O 18b - poševne kanelure: na vrzel (Dular 1982, 83 s). Okras poševnih kanelur je Sk 3: 17/6 ( t. 9: 8); 17/15 ( t. 6: 12); 17/20 ( t. 6: 3); 14/23 namreč značilen že za enega od vodilnih tipov keramike ( t. 20: 9); 13/61; 12/50; 12/81 ( t. 47: 15); iz poznobronastodobnih gradišč Dolenjske (Dular 1993, 104 s, t. 4: 2). Gre za latvice s poševno kaneliranimi rameni O 18c - kanelure ali žlebovi na notranji strani ustja in ustjem, ki se pojavljajo predvsem v času 9. in 8. stoletja posodja: pred Kr. (ib., 105) ter so zelo podobne, če že ne povsem Pi 2: 16A/2 ( t. 17: 18); 16A/17 ( t. 15: 3); 14/21 ( t. 21: 1); enake latvicam tipa 3 po Dularju (1982, t. 26: 253–257). 7/81; 7/85; 3/39; 3/40; 3/47 ( t. 31: 3); 12/22; 6/64; 2/64* ( t. 63: 1); 5/3; 8/91; 18/25 ( t. 78: 1); 18/27 ( t. 78: 10); Slednje se v okviru grobne keramike dolenjske halštatske G 8: 11/5 ( t. 93: 21); skupine pojavijo v času stopnje Stična-Novo mesto (ib., Sk*: 13/5 ( t. 43: 4). 76) oziroma ne pred sredino 7. stoletja pred Kr. Pri tem je pomenljivo, da se poševno kanelirane latvice ne po- javljajo niti v stiških grobovih niti niso bile prepoznane 3.5.1.2.4 Glavničenje in metličenje med naselbinsko keramiko. To lahko nakazuje, da gre poševno kaneliranje vsaj v primeru keramike iz Stične Glavničenje je način vrezovanja z glavniku podob- dejansko obravnavati kot samostojen halštatski okras, ki nim orodjem (Horvat 1999, 33, sl. 21a). Na površini ga pri najstarejši keramiki ne zasledimo. predmeta pusti sledi podobne pravemu vrezu ali žlebom, Kot je bilo ugotovljeno že pri grobni keramiki, kar je odvisno od oblike orodja, moči pritiska ter mehko- je vodoravno kaneliranje kronološko manj izpovedno be oziroma stanja gline ob krašenju. Gre torej za tehniko, oziroma je v uporabi dalj časa. Zasledimo ga na vratovih zelo podobno metličenju. Metličenje namreč imenuje- buč, ki so bile razmeroma pogoste najdene že v plasteh mo način okraševanja keramike z metlici podobnim k zidu I ( sl. 70: D), mnogo bolj pa je tovrstni okras orodjem, ki na površini predmeta pušča plitkejše sledi razširjen pri keramiki iz plasti k mlajšima zidovoma (ib., sl. 21b). Glavničenje in metličenje sta najpogosteje oziroma kot je pokazala analiza grobne keramike v mla- uporabljena za oblikovanje enostavnih, nesestavljenih dohalštatskem obdobju (Dular 1982, 85). Tako se med okrasov, ki jih zasledimo pri skupno 402 kosih ali 45,8 % keramiko iz plasti stopnje zidu II pojavijo latvice tipa 20 keramike z vrezanimi oblikami okrasa, kar je 19,3 % vse ( sl. 55: La 20; 73: G). Pogosto so bili v plasteh k zidu II keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93). najdeni tudi lonci tipa 33 ( sl. 47: L 33; 69: G), medtem ko se vodoravno nažlebljene noge ciborijev tipa 2 pojavijo Glavničasti in metličasti okrasi običajno prekrivajo med keramiko iz plasti stopnje zidu III ( sl. 60: n 2; 78: celotno ostenje posod. Razlikujejo se glede na usmer- H); pri latenski keramiki pa lahko vodoravno kaneliranje jenost in gostoto s pomočjo glavnika oziroma metlice zasledimo predvsem na ramenih pitosov tipa 3. vrezanih črt. Medtem ko se pri metličastem okrasu, ki Vodoravne kanelure se pojavljajo tudi na notranji ga zasledimo tudi na notranji strani posod, pojavljajo strani ustij pitosov tipa 2 ( sl. 41: Pi 2), ki so bili najpogo- predvsem polkrožni motivi ( sl. 98: O 16), so bili pri glav- steje najdeni med keramiko iz plasti k zidu II ( sl. 65: B). ničenih okrasih povečini izdelani navpično ali poševno Vendar pa je v njihovem primeru kaneliranje izvedeno potegnjeni motivi ( sl. 98: O 17). Razmeroma redko se predvsem v praktične namene, saj so kanelure ali žlebovi pojavlja mrežast motiv ( sl. 98: O 17a). ( t. 43: 4) na notranji strani ustja služili kot utor za pokrov. Tovrstni okrasi so značilnost loncev tipa 34, 35 in 36 ( sl. 48). Pri tem metličenih okrasov ne zasledimo pri Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): grafitnih loncih tipa 36, temveč se najpogosteje pojavljajo sestavljen okras pri prostoročno izdelanih loncih tipa 34 ( sl. 48: L 34b). O 18a - vodoravne kanelure: Skupno je bil največji delež loncev z metličenim okrasom Pi 3: 16B/6; 16B/11; 13/1; 5/111; 19/33; 9/6; 9/14; 11/2; odkrit v latenskih plasteh ob prečnih zidovih in na zaho- 11/3; 11/7a; 11/9 ( t. 94: 19); 11/16; 11/17 ( t. 90: 5); dni terasi, vendar pa tovrstno okrašeni lonci razmeroma L 33: 17/13; 2 kosa 17/23; 2 kosa 16A/17 ( t. 15: 4); 2 pogosto izvirajo že iz plasti k zidu III ( sl. 99: C). kosa 16A/20 ( t. 13: 4); 2 kosa 7/85 ( t. 29: 3); 3/49; 3/47; 13/S6; Med keramiko iz plasti stopnje zidu III so sicer 2 kosa 4/18; 13/18; 13/28; 6/14; 6/64; 1/84; 1/86; 1/97; 2/73; zastopani tudi lonci z glavničenim okrasom, ki podobno 8/90; 18/22; 2 kosa 18/25 ( t. 78: 2, 3); 19/17; kot z metličenjem okrašeni lonci praviloma izvirajo iz L 42a: 9/15 ( t. 88: 12); latenske plasti k zidu na zahodni terasi. Številni primerki 173 LUCIJA GRAHEK Sl. 99: Delež najdb okrašene keramike po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; vbodi (A), koleščkanje (B), metličenje (C), glavničenje (D) ter žigosani okrasi (E, F). 174 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI izvirajo še iz latenskih plasti k prečnima zidovoma, pri L 36: 2 kosa 17/2 ( t. 11: 7, 10); 17/10; 16A/4; 16A/10 ( t. čemer se tu pogosteje pojavljajo v plasteh k zidu 1. Prav iz 17: 5); 16B/15; 16B/17; 14/6 ( t. 24: 18); 3/54; 2 kosa 4/18 ( t. plasti k prečnemu zidu 1 izvirajo tudi lonci z mrežastim 38: 4); 4b/78; 4b/89; 2 kosa 13/1 ( t. 43: 18); 13/3; 13/4; 13/6; motivom glavničenega okrasa ( sl. 99: D). 13/84; 13/S1; 2 kosa 12/2; 12/4; 12/7; 12/12 ( t. 49: 8); 12/102; 2 kosa 6/4; 6/9; 6/15; 6/15 ( t. 58: 9); 1/94 ( t. 60: 22); 2 kosa Lonce z glavničenim ali metličenim okrasom 1/96; 2 kosa 1/97; 2 kosa 2/73 ( t. 66: 10); 5/4; 5/5; 2 kosa 5/7 ( t. 72: 13); 8/94; 10/1; 10/12 ( t. 74: 13); 18/3; 18/20; 19/6 ( t. med naselbinsko keramiko z dolenjskih železnodobnih 85: 12); 19/7 ( t. 85: 11); 19/13 ( t. 87: 17); 19/16; 19/19; 19/21; najdišč zasledimo razmeroma pogosto. To velja tako 19/26 ( t. 86: 7); 19/33; 19/36 ( t. 86: 12); 9/2; 11/3; 11/5 ( t. 93: za latenske na hitrem lončarskem vretenu oblikovane 20); 11/12 ( t. 91: 7); 11/8; 11/9; grafitne lonce kot tudi za prostoročno izdelane lonce.44 Vr 7: 2/72 ( t. 66: 1); Drugače je z grobnimi najdbami. V grobovih namreč zasledimo le prostoročno izdelane lonce z glavničenim O 17a - glavničast okras; mrežast motiv: ali metličenim okrasom, vendar se tudi ti pojavljajo L 35d: 2/73 ( t. 66: 11); 18/4; 18/19; 9/18 ( t. 88: 8). redko in še to le v poznolatenskih grobovih (Knez 1992, t. 44: 7; 48: 4; 52: 3; 53: 5; 54: 3; 57: 9; 62: 3, 6; 63: 3, 8; 64: 4, 10; 66: 11; 70: 2). 3.5.1.3 VTISNJENI OKRASI Vtiskovanje kot osnovni način krašenja keramike Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): zasledimo le pri 147 kosih ali 7,04 % keramike z nebar- sestavljen okras vanim okrasom. Glede na način izvedbe razlikujem med enostavnimi odtisi ali vbodi ter žigosanim in koleščka- O 16 - metličast okras: nim okrasom, ki se razmeroma pogosto pojavljajo tudi L 34: 2 kosa 17/2 ( t. 11: 8); 17/3; 17/9; 17/10; 2 kosa 16A/5 pri sestavljenih okrasih. To še posebej velja za odtise ( t. 18: 7); 14/6; 14/7; 4/18; 13/7; 2 kosa 13/9; 13/19; 3 kosi 12/2; prsta in šila, ki se največkrat pojavijo kot sestavni del 12/3; 12/4; 12/6; 12/7; 12/9; 2 kosa 1/90; 18/4; 18/14 ( t. 80: 10); razčlenjenega plastičnega okrasa, predvsem v obliki 18/16 ( t. 79: 7); 3 kosi 19/14 ( t. 87: 9, 10); 19/16 ( t. 86: 6); 19/34 ( t. 87: 21); 9/4; 9/5; 9/10; 9/15; 11/3; 11/9 ( t. 94: 18); 11/5; 2 razčlenjenih reber (s l. 93: A). Odtise v okviru razčlenje- kosa 11/11 ( t. 92: 2, 3); 11/12 ( t. 91: 8); 11/13; 11/17 ( t. 90: 7); nega plastičnega okrasa na tem mestu ne obravnavam. L 35: 2 kosa 17/3; 16A/5; 2 kosa 14/2; 13/4; 2 kosa 13/ Z različnimi oblikami in motivi vtisov okrašena S3; 13/S8; 12/2; 12/4 ( t. 49: 15); 6/4; 2 kosa 2/73; 5/5; 18/12; keramika izvira predvsem iz plasti stopnje zidu III in 19/4 ( t. 87: 11); 9/6; 9/21; 11/3; 11/6; 11/7a; 2 kosa 11/8; 2 kosa latenskih plasti ( sl. 94: E). 11/9; 11/12; 11/16; O 17 - glavničast okras: 3.5.1.3.1 Odtisi in vbodi L 34: 2 kosa 17/1; 4 kosi 17/2 ( t. 11: 5); 3 kosi 17/4; 16A/5; 2 kosa 14/28 ( t. 25: 4); 3/60 ( t. 34: 16); 4b/80; 4b/87; 13/1; 2 kosa 13/3; 13/8; 13/9; ? (13/11); 2 kosa 12/1; 2 kosa 12/4; 6/3; 6/4; Okras večjih okroglih jamic, kot jih skupno zasledi- 6/8; 6/9 ( t. 57: 16); 6/15; 1/90; 2 kosa 1/96; 2/66; 2/73; 5/107 ( t. mo pri 31 kosih ali 21,1 % keramike z vtisnjenim okra- 70: 3); 2 kosa 8/93 ( t. 73: 17); 8/94 ( t. 74: 5); 3 kosi 20/5; 18/5; som, kar je 1,5 % vse keramike z nebarvnim okrasom 18/8; 18/12; 18/16; 18/17; 19/17; 19/19; 2 kosa 19/23 ( t. 86: 9); ( sl. 93: B), obravnavam kot okras odtisov prsta. Tovrstni 9/3 ( t. 89: 2); 9/5; 9/13; 2 kosa 9/14 ( t. 88: 5, 6); 9/15 ( t. 88: 9); odtisi navadno oblikujejo motiv vodoravnega niza ( sl. 11/2 ( t. 93: 15); 11/4; 11/5; 5 kosov 11/7a ( t. 95: 14, 15); 11/7b; 98: O 20a), lahko pa se pojavljajo tudi posamično ( sl. 8 kosov 11/8 ( t. 94: 7, 8, 10); 3 kosi 11/9 ( t. 94: 16, 17); 11/12 ( t. 98: O 20b). Vodoravni niz odtisov prsta je tako značilen 91: 6); 11/14; 11/15; 2 kosa 11/16 ( t. 93: 7, 8); 11/17 ( t. 90: 6); okras loncev tipa 7a ( sl. 43: L 7a), zasledimo pa ga tudi L 35: 17/3; 3 kosi 17/4 ( t. 10: 16); 2 kosa 16A/5; 5 kosov pri loncih tipa 12 ( t. 44: 7), pojavlja pa se še pri loncih 14/2 ( t. 25: 5, 16); 2 kosa 14/6; 7-14/1; 2 kosa 3/60; 13/1; 13/5; 13/7; 13/8; 13/26; 3 kosi 13/S3; 13/S10; 12/2; 12/4; 6/4; 6/9 ( t. tipa 29 ( sl. 47: L 29), kjer je sestavljen skupaj z vrezi ali 57: 17); 6/15; 6/16; 4 kosi 1/94 ( t. 60: 23); 7 kosov 2/73; 6 kosov žlebovi ( sl. 98: O 20c). Večkrat je z odtisi prsta okrašen, 5/107 ( t. 70: 1, 11, 71: 3); 2 kosa 5/108 ( t. 72: 3); 2 kosa 5/111 lahko že kar razčlenjeno modeliran, tudi rob vrat pri ( t. 70: 2); 2 kosa 8/92; 2 kosa 8/93; 2 kosa 8/94; 4 kosi 10/1 ( t. prenosnih pečkah tipa 2d (podobno kot pri: t. 66: 20). 74: 18); 20/1; 20/6 ( t. 76: 12); 2 kosa 18/4 ( t. 80: 1); 18/5; 18/7; Na podoben način je bilo vtiskovanje prsta uporabljeno 18/8; 18/12; 18/15; 19/3; 2 kosa 19/5; 2 kosa 19/14; 19/15; tudi na ročaju ročke tipa 2 ( t. 65:1). Okras pozameznih 19/33; 2 kosa 19/34; 2 kosa 9/3; 9/4; 9/6; 2 kosa 9/7; 9/8 ( t. odtisov prsta je značilen predvsem za uteži tipa 2 ( sl. 64: 89: 5); 9/10; 9/13; 9/14; 3 kosi 9/15; 2 kosa 9/21; 11/1; 5 kosov U 2), kjer se odtisi pojavljajo tako na spodnji kot tudi na 11/2; 10 kosov 11/3; 2 kosa 11/4; 2 kosa 11/5 ( t. 93: 19, 25); zgornji površini, medtem ko se posamični odtisi prsta 8 kosov 11/7a; 6 kosov 11/7b; 13 kosov 11/8; 8 kosov 11/9; 2 kosa 11/10 ( t. 91: 3); 7 kosov 11/12; 11/14; 16 kosov 11/16 ( t. pri posodju pojavljajo le redko ( t. 23: 9). 93: 6); 11/17; 3 kosi 11/25 ( t. 95: 24); S pomočjo šila so izvedeni odtisi različnih oblik, kar je odvisno tako od oblike konice orodja kot tudi od kota, pod katerim je bila konica vtisnjena. Odtise šila 44 Glej še pri poglavju 3.6.2.2. in 4. 175 LUCIJA GRAHEK zasledimo skupno pri 52 kosih ali 35,4 % keramike z U 2: 7/83 ( t. 28: 13); 4/1; 13/76 ( t. 39: 13); 6/3; 6/44 ( t. vtisnjenim okrasom, kar je 2,5 % vse keramike z ne- 55: 19); 1/99 ( t. 62: 13); barvnim okrasom ( sl. 93: B). Odtisi šila običajno tvorijo U 3: 14/5 ( t. 23: 11); motiv vodoravnega niza ( sl. 98: O 21a), ki je značilen S 2: 2/65; 2/70; 2/74 ( t. 65: 4); 19/39 ( t. 82: 5); predvsem za lonce tipa 7b, pogosto pa se pojavlja pri sestavljenih okrasih značilnih za lonce tipa 29 ( sl. 98: O 21 - odtisi šila: L 7b: 16A/20 ( t. 13: 2); 14/24; 4/1; O 21c). S pomočjo enostavnega, okroglega pečata ali s L 29: 17/2; 5/5 ( t. 72: 9); 2 kosa 17/13 ( 10: 8); 17/13* ( t. 10: šilom, ki je imelo povsem topo konico so bili vtisnjeni 7); 7/83 ( t. 27: 7); 13/S14; 12/23 ( t. 48: 18); 2 kosa 2/62 ( t. 63: 6); okrasi manjših krožcev ( sl. 98: O 21b). L 30: 17/27 ( t. 3: 11); 15/24 ( t. 75: 2); Vbode imenujem globlje odtise šilu podobnih Sk 5: 16A/11 ( t. 17: 6); orodij ( sl. 98: O 22). Globoko vtisnjene okrase zasledi- Sk 11: 6/15 ( t. 58: 6); mo skupno pri 18 kosih ali 12,2 % keramike z vtisnje- Pe 6: 17/28 ( t. 2: 10); nim okrasom, kar je 0,9 % vse keramike z nebarvnim Pp 2d: 2/97 ( t. 66: 20); okrasom ( sl. 93: B), pri čemer so vbodi značilen okras [Vr 5: 1/88 ( t. 59: 18);] predvsem za ognjiščne koze tipa 2. nerazvrščeno: 1/88; 11/16 ( t. 93: 9); [Po 3: 17/16 ( t. 2: 3);] Z odtisi prsta okrašena keramika izvira iz vseh plasti, O 21b - vtisnjeni krožci: vendar pa je ta okras redko zastopan pri keramiki iz laten- Lsv 2: 13/50 ( t. 40: 5); 6/39 ( t. 55: 3); skih plasti ( sl. 97: G). Nekoliko drugače je pri keramiki, La 21: 5/109 ( t. 68: 14); okrašeni z vtisi šila ali enostavnih pečatov, ki je podobno d 3: 12/45 ( t. 48: 15); kot z vbodi okrašena keramika ( sl. 99: A) pogostejša v Pe 6: 20/6 ( t. 76: 13); plasti stopnje zidu III ter v latenskih plasteh ( sl. 97: F). Pp 2d*: 3/60 ( t. 34: 17); Pri tem velja opozoriti na okras, sestavljen iz vtisov ter U 2: 6/28 ( t. 56: 22); 2/62 ( t. 63: 7); žlebov ali vrezov, značilen za lonce tipa 29 (sl. 98: O 20c, nerazvrščeno: 17/2; 16A/5 ( t. 18: 9); 16A/11; 7/81 ( t. 29: 16); 2 kosa 13/50 ( t. 40: 7); 12/1; 12/6 ( t. 49: 18); 12/20; 6/16 21c) in daje vtis vodoravnih razčlenjenih reber. Pri tem je ( t. 58: 13); 6/17; 6/39 ( t. 55: 4); 6/47 ( t. 52: 6); 1/80; 1/87; 1/97 še posebej pomenljivo, da se lonci tipa 29 pojavijo v naj- ( t. 61: 5); 1/100; 18/11 ( t. 77: 3); 18/22 ( t. 77: 13); 18/22; 19/29; mlajših plasteh k zidu I oziroma v plasteh med zidovoma I in II ( sl. 69: C), to je v plasteh, v katerih izrazito upade O 22 - vbodi: delež keramike, okrašene z razčlenjenimi rebri ( sl. 96: E). Ok 2: 17/6; 17/9 ( t. 8: 18); 3/54; 20/8; V plasteh med zidovoma I in II se pojavi tudi ke- U2a: 1/99 ( t. 62: 13); ramika z okrasom vodoravnega niza vtisnjenih krožcev Vr 5: 2/73 ( t. 66: 17); ( sl. 97: H, O 21b). Takšen okras zasledimo pri loncih s Vr 6: 11/9 ( t. 94: 24); stožčastim vratom tipa 2 ( t. 40: 5; 55: 2), pojavlja pa se nerazvrščeno: 4b/83; 13/5; 13/7; 12/2 ( t. 50:15); 1/90 ( t. 62: 6); 1/95 ( t. 60: 12); 2/68 ( t. 65: 13); 18/23 ( t. 77: 11); 18/25; tudi pri nekaterih nerazvrščenih kosih ( t. 40: 7), ki jih 18/25; 11/12. lahko primerjamo s starejšimi oblikami ciborijev tipa 8 po Dularju (1982, 49 s), med katere sodi tudi primerek iz stiškega groba 41, gomila 48 (Gabrovec 2006, t. 28, 5). 3.5.1.3.2 Žigosanje in koleščkanje Enega stratigrafsko najstarejših kosov keramike z vtisnjenim okrasom predstavlja v plasti k zidu I najde- Žigosanje in t. i. koleščkanje sta posebni obliki ni pokrov tipa 3 ( t. 2: 3), ki je okrašen z vodoravnimi vtiskovanja, pri katerih so za izdelavo uporabljali v nizi vtisnjenih rombov, za katere domnevam, da so bili zato posebej izdelano, nazobčano orodje. Pri tem kot izvedeni s pomočjo tordirane vrvice. koleščkanje obravnavam vtisnjene okrase v obliki niza enakomerno ponavljajočih se vtisov, ki so bili domnevno Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): izdelani s pomočjo koleščka oziroma z glinenimi ali ko- sestavljen okras ščenimi orodji s polkrožno razširjenim spodnjim delom O 20 - odtisi prsta: oziroma narezanim robom. Na spodnjem robu enako L 7a: 17/27 ( t. 3: 12); 14/10; 6/63 ( t. 51: 3); 22/5; oblikovanih orodij so bili lahko izdelani tudi posamični L 12: 13/S13 ( t. 44: 7); 2/74; pečati oziroma žigi (prim. Teržan 1996, 516, sl. 7: 7). L 29: 16A/17 ( t. 15: 1); 1/87; 1/100 ( t. 62: 2); 2/65; 12/45 ( t. 48: 13); 2/71; S t. i. koleščkom izvedeni vtisi se največkrat poja- Ro 2: 2/67 ( t. 65: 1); vljajo v okviru različno sestavljenih okrasov. Koleščkanje La 21: 14/15 ( t. 23: 9); tako zasledimo pri skupno 20 kosih ali 13,6 % keramike Sk 4a*: 13/S5 ( t. 44: 12); z vtisnjenim okrasom, kar je 1,0 % vse keramike z ne- d 8: 14/19 ( t. 22: 9); d 14a: 21/11; barvnim okrasom ( sl. 93). Poleg nizov plitvo vtisnjenih Pp 2d: 16A/17; 13/S3; 6/47; pik, ki se pojavljajo pri sestavljenih okrasih, značilnih za prostoročno izdelano posodje z žigosanim okrasom 176 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 100: Oblike in motivi vtisnjenih okrasov; O 23–koleščkanje ter O 24–žigosanje. 177 LUCIJA GRAHEK koncentričnih krožcev ( sl. 100: O 24a), so bili domnevno ne ( sl. 101) z žigosanjem okrašena latenska keramika s koleščku podobnimi orodji vtisnjeni nizi malih kva- nemalokrat pojavlja skupaj z značilno pozno latensko dratkov oziroma pravokotnikov ( sl. 100: O 23a), nizi keramiko (prim. Pavlin, Dular 2007, 81, op. 60).45 malih trikotnikov ( sl. 100: O 23b), nizi ovalnih odtisov Medtem ko latenska keramika z žigosanim okrasom ( sl. 100: O 23c) ter nizi večjih oziroma daljših, navpičnih koncentričnih krogov v plasteh k zidu III ni bila odkrita, pravokotnikov ( sl. 100: O 23d) in polkrožnih odtisov je tu razmeroma pogosto zastopana s podobnimi oblika- ( sl. 100: O 23e). mi žigov okrašena ( sl. 100: O 24a) prostoročno izdelana Z vtiskovanjem pečata ali žigosanjem so izvedeni keramika ( sl. 99: E, O 24a). V čas tretjega zidu namreč okrasi pri skupno 41 kosih ali 27, 9 % keramike z vti- sodi tudi hiša 4 iz sonde 1946, kjer je bilo izkopanih največ snjenim okrasom, kar je 2,0 % vse keramike z nebarv- fragmentov prostoročnih posod z žigosanim okrasom ( t. nim okrasom ( sl. 93: B). Gre predvsem za keramiko z 85: 2, 2a, 5–7). Tu so bili tu skupaj najdeni kosi keramike, žigosanim okrasom različno oblikovanih koncentričnih na katerih zasledimo skorajda vse variante žigosanih krožcev ( sl. 100: O 24), ki so lahko bili odtisnjeni tudi v koncentričnih krožcev oziroma motive, ki se pojavljajo v nizu; posamično pa se pojavi še žigosan okras krožcev Stični. Gre namreč za enostavne ( t. 85: 2, 2a) ali vodoravne s sredinskim križem ( sl. 100: O 24c) ter žig krožca s nize žigov ( t. 42: 8; 50: 12; 58: 10) in okras žigov, vrezov trikotnimi žarki ( sl. 100: O 24d). ter koleščkanih vtisov ( t. 18: 19; 25: 14; 56: 20; 65: 15; 72: 15; 77: 17; 85: 5–7). Podoben sestavljen okras žigosanih Bodisi s koleščkanjem ( sl. 99: B) bodisi z žigo- koncentričnih krožcev, vtisov in vrezov zasledimo pri sanjem okrašena keramika izvira predvsem iz plasti fragmentu lonca iz hiše IV z Vintarjevca pri Litiji, ki sodi stopnje zidu III ter latenskih plasti ( sl. 99: E), pri čemer v čas negovskega horizonta (Stare V. 1999, 23 ss, sl. 12: 2). se tovrstno izvedeni okrasi pojavljajo tako na halštatski, Kljub temu da prostoročno izdelana keramika, okrašena prostoročni izdelani keramiki kot tudi na fini latenski, z žigosanimi koncentričnimi krožci v obliki sestavlje- to je na hitrem lončarskem vretenu izdelani keramiki. nih okrasov na eni strani lahko spominja na keramiko Najpogostejši vtisnjeni okras pri latenski keramiki tipa Fritzens-Sanzeno (Teržan 1994, 130, op. 130; prim. so žigosani koncentrični krožci, ki se običajno pojavljajo Gleirscher 1985, sl. 3: 5; Lang 1992, sl. 3: 2; Rageth 1992, v obliki vodoravnega niza ( sl. 100: O 24b). Tovrstni sl. 2); zasledimo na drugi strani podoben okras tudi pri okras se pojavlja pri keramiki iz latenske plasti v sondi prostoročno izdelani keramiki z zahodno čeških gradišč, 6, iz stratigrafsko starejše latenske plasti a v sondi 5 in ki sodi v čas stopnje Ha D2–3/Lt A (Chytráček, Metlička tudi iz latenskihi plasti ob prečnih zidovih, pri čemer ga 2004, 72; sl. 32: 1; 35: 18, 23, 24; 56: 5, 6, 12; 113: 9; 126: nekoliko večji delež izvira iz plasti k zidu 1 ( sl. 99: F). 7, 11, 15), zato ostajajo obravnavani stiški primerki brez Latenska keramika z žigosanim oziroma koleščka- pravih primerjav. nim okrasom je bila že deležna posebne obravnave. Tako je Schwappach (1971a) še pred zaključkom sistematičnih Drugače je s stratigrafsko-kronološko mnogo sta- izkopavanj na stiškem gradišču opravil podrobno ana- rejšo najdbo sklede tipa 5, ki je okrašena z žigosanimi lizo latenske keramike z žigosanim okrasom, pri kateri krožci s sredinskim križem ter najverjetneje s kolešč- se je osredotočil prav na motiv koncentričnih krožcev. kanjem izvedenimi ovalnimi vtisi, ki skupaj oblikujejo Pri tem je v obravnavo pritegnil enako okrašene grobne motiv girlande ( t. 14: 2). Skledi, ki je bila najdena v najdbe kot je latenska keramika iz Valične vasi (Gabrovec najmlajši plasti k zidu I iz sonde 16A, lahko glede na 1966, t. 26: 5; Schwappach 1971a, sl. 2; t. 4: 4, 5: 1; Teržan obliko žigov najdemo dobre primerjave pri keramiki iz 1973, t. 26: 3; 27: 15) in Roj pri Moravčah (Schwappach III. horitzonta Poštele. Tam se pojavljajo enaki žigi, a iz- 1971a, 242, op. 13; Knez 1977, t. 6: 55). Pokazal je, da gre ključno na ognjiščnih kozah (Teržan 1990, 32 ss, sl. 3, 16; pri z žigi okrašeni latenski keramiki z dolenjskih najdišč t. 1: 16; 14: 22; 18: 2; 24: 6, 7), medtem ko s koleščkanjem najverjetneje za nekakšno nadaljevanje halštatske tradi- vtisnjen okras povezujemo z žarnogrobiščno tradicijo cije (Schwappach 1971a, 242 s), hkrati pa je tudi opozoril (ib., t. 26: 4; 39: 6, 7). Podobno gre z žarnogrobiščnimi na povezave z zgodnjelatensko keramiko jugozahodnih vplivi povezovati tudi okrase koleščkanja pri posamič- slovaških in madžarskih najdišč (ib., 244 s). Kronološko nih primerkih iz plasti med zidovoma I in II ( t. 37: 7) je žigosano latensko keramiko iz Stične postavil v čas in iz nasipa na zunanji strani zidu II (t. 74: 9). Tovrstne stopnje Lt B2 po srednjeevropski kronologiji (ib., 246). povezave namreč dopušča že v plasti k zidu I najden Na osnovi Schwappachove analize veljajo žigosani fragmentiran lonec ( t. 39: 2), okrašen s koleščkanim ni- koncentrični krožci za okras, ki naj bi se na Dolenjskem zom luničastih vtisov in “cik-cak” vrezom, ki je pogosta pojavljal pri keramiki iz zgodnje-, še pogosteje pa iz oblika vrezanega okrasa pri žarnogrobiščni keramiki.47 srednjelatenskega obdobja (Guštin 1984, 327 ss; Božič 1983, 88; isti 1987, 870 ss). Vendar pa ne gre spregledati dejstva, da se tako v Stični (prim. t. 70: 1, 2, 5 in t. 71: 16, 17 45 ; t. 88: 11 in 14; t. 89: 8, 9 in 13) kot tudi na drugih Glej pri poglavju 3.6.2.2.1. 46 mlajšeželeznodobnih najdiščih t. i. mokronoške skupi- Glej poglavje 3.6.2.1.4. 47 Glej pri poglavju 3.5.1.2.1. 178 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 101: Karta razprostranjenosti latenske keramike z žigosanim okrasom koncentričnih krožcev (?) (v izseku dopolnjeno po Schwappach 1971a). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 5/111 ( t. 71: 16); 20/1 ( t. 76: 10); 18/8; 18/20; 18/28; 9/5 ( t. 89: sestavljen okras 13); 9/15 ( t. 88: 14); sestavljen okras: 6/14 ( t. 56: 14); 19/2 ( t. 87: 13); 1/94 O 23 - koleščkanje: (G 3*: t. 60: 19); Sk 5: 16A/18 ( t. 14: 2); nerazvrščeno: 16A/1 (t. 18: 16); 16A/4 (t. 18: 19); 16B/11; 14/2 (t. 25: 14); 4/12 (t. 37: 7); 4b/87; 13/15 (t. 42: 7); 13/79 3.5.1.4 GUBANJE IN FASETIRANJE ( t. 39: 2); 6/3; 2 kosa 6/28 (t. 56: 20, 21); 2/69 (t. 65: 15); 5/1 (t. 72: 15); 5/111 (t. 71: 17); 8/86 (t. 74: 9); 18/21 (t. 77: 17); 2 kosa 19/12 (t. 85: 6, 7); 19/20 (t. 85: 5);19/42; Okras gubanja ali gubam podobne izbokline, ki so bile oblikovane s pritiskanjem v še mehko ostenje posode O 24 - žigosanje: (Horvat 1999, 39, sl. 29), skupno zasledimo pri 26 kosih Sk 5: 16A/18 ( t. 14: 2); ali 1,2 % keramike z nebarvnim okrasom ( sl. 93: B). Pri S 2: 2/74 ( t. 65: 4); tem razlikujem med gubanim okrasom pri halštatski ( sl. nerazvrščeno: 16A/1 ( t. 18: 16). 95: O 12) in fini latenski keramiki ( sl. 95: O 13). Pri halštatski keramiki je gubanje, ki se pojavlja O 24a: 17/2 ( t. 11: 9); 13/18 ( t. 42: 8); 12/1 ( t. 50: 12); tako v obliki samostojnih, enostavnih kot tudi v obliki 6/6 ( t. 58: 3); 6/9 ( t. 57: 20); 6/15 ( t. 58: 10); 18/2; 19/11 ( t. 85: 2); 19/12; sestavljenih okrasov skupaj z žlebljenjem ter modelira- sestavljen okras: 16A/4 ( t. 18: 19); 16B/11; 14/2 ( t. 25: 14); nimi, vodoravnimi rebri ( sl. 95: O 12), značilen okras 4b/87; 6/28 ( t. 56: 20); 2/69 ( t. 65: 15); 5/1 ( t. 72: 15); 18/21 ( t. predvsem za ciborije tipa 4 ( sl. 50: C 4) in sklede tipa 77: 17); 2 kosa 19/12 ( t. 85: 6, 7); 19/20 ( t. 85: 5); 10 ( sl. 56: Sk 10). Nerazvrščeni so namreč ostali le manjši fragmenti posod z okrasom posamičnih okro- O 24b: 16A/4 ( t. 18: 18); 16A/5 ( t. 18: 8); 14/2 ( t. 25: 15); glih izboklin ( sl. 95: O 12a). Medtem ko s posamičnimi 12/2 ( t. 50: 16); 6/6 ( t. 58: 2); 6/9 ( t. 57: 19); 1/96 ( t. 61: 13); izboklinami okrašeni fragmenti izvirajo predvsem iz 179 LUCIJA GRAHEK plasti med zidovoma I in II, se z gubanjem okrašena Latvice z vodoravno fasetiranimi rameni predsta- keramika pojavi že v stratigrafsko najmlajših plasteh k vljajo enega izmed vodilnih tipov keramike iz pozno- zidu I ( sl. 97: C). bronastodobnih gradišč na področju kasnejše dolenjske Pri obravnavi grobne keramike je Dular okras gu- halštatske skupine (Dular 1993, 105, t. 1: 7, 9; 2: 6; 3: 6; banja predstavil kot izrazito mladohalštatsko oblikovno 4: 11). Kot obliko grobne keramike pa jih na tem po- prvino, ki je značilna predvsem za Dolenjsko, kjer se naj dročju zasledimo še v najmlajših grobovih ljubljanske bi pojavila šele v času kačastih fibul (1982, 85). Njegovo žarnogrobiščne skupine (Dular 1982, 115) kot tudi v opredelitev je dopolnila Teržanova, ki je dobro pokazala, starohalštatskih grobovih dolenjske skupine oziroma v da se na Dolenjskem tovrstno krašenje lahko pojavlja grobovih iz časa stopnje Podzemelj, lahko tudi še v gro- že pri posodju iz časa horizonta Stična 2 (1990, 68, op. bovih stopnje Stična–Novo mesto 1 (ib., 75 s; Gabrovec 215; ista 1994, 122). 1968, 157 ss, t. 8: 6, 7; Teržan 1994, 122). Okras vodoravno oblikovanih gub oziroma izrazito Vodoravne fasete zasledimo tudi na notranji strani profiliranje se pojavi pri latenski keramiki ( sl. 95: O 13), ustij pitosov tipa 2 ( sl. 98: O 19c), vendar tu prvenstveno in sicer gre za značilen okras pokalov tipa 3 ( sl. 52: P 3), niso za okras, temveč zaradi uporabne vloge.49 t. i. narebrene pokale, ki jih je Knez opredelil kot značil- no domačo, lokalno obliko posodja (1992, 86; sl. 10; t. Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): 88–90). Raznoliko profiliranim pokalom podoben okras sestavljen okras nosijo tudi narebrene čaše (npr. Knez 1977, t. 3: 12; 5: 7; 14: 10), ki so morda zastopane tudi med stiško keramiko O 19 - fasetiranje: ( t. 58: 14).48 Neglede na posamezno vrsto posodja, torej La 19a: 17/27; 17/29; 8/91 ( t. 73: 9); La 19b: 14/24; 13/34; 13/38; 12/9; 12/65; 6/22; 6/25 ( t. pokale ali čaše, najdbe iz grobov jasno kažejo, da se ta- 51: 1); 21/16; 18/23 ( t. 77: 8); 19/40; kšno profiliranje posod uporablja predvsem ob koncu Sk 3*: 16A/18 ( t. 14: 1); latenskega obdobja; to je v času stopnje Mokronog III Sk 5: 1/86 ( t. 59: 14); (Knez 1992, 86; Božič 1987, 878, sl. 46: 21; Guštin 1977, 72 s; t. 20: 6, 8–10; isti 1984, 338, sl. 26: 3). O 19c - fasetiranje na notranji strani ustja: Pi 2: 12/92; 19/29 ( t. 82: 6). Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): sestavljen okras 3.5.2 KERAMIKA Z BARVNIM OKRASOM O 12 - gubanje: C 4: 12/14 ( t. 49: 10); 2/71 ( t. 65: 10); V okviru keramike z barvnim okrasom obravna- C 4a: 17/2 ( t. 11: 6); 1/100 ( t. 62: 1); 21/16; 18/21; 18/27; vam 223 kosov keramike ali 10,27 % okrašene keramike, Sk 10: 17/9 ( t. 8: 17); 2/70 ( t. 66: 3); 18/11 ( t. 77: 4); kar je 2,57 % skupno obravnavanih kosov keramike ( sl. O 12a - posamične izbokline: 102: B). Gre za kose, ki imajo ohranjene različne barv- nerazvrščeno: 13/S3; 12/74; 6/39; 6/43 ( t. 55: 16); 6/60 ne premaze in nikakor ne predstavljajo vse keramike z ( t. 52: 17); 10/1; barvnim okrasom. Kot bom pokazala v nadaljevanju, je uporaba barv pri krašenju ena od značilnosti posame- O 13 - vodoravno gubanje oz. profiliranje: znih tipov posod, pri katerih se barva ni ohranila vedno. P 3: 16A/1; 16B/14; 6/16 ( t. 58: 14); 5/107; 2 kosa 5/111 Pri obravnavanem okrasu so zastopane tri osnov- ( t. 70: 5; 71: 8); 8/92; 19/3; 11/8; 11/9 ( t. 95: 25); ne barve: bela, črna in rdeča. Omenila sem že, da se barvni nanosi niso vedno in/ali v celoti ohranili, zato je *** povsem razumljivo, da je količinski delež posameznih barv odvisen zgolj od njihove ohranjenosti ( sl. 102: A). Fasetiranje kot obliko okrasa zasledimo pri skupno Med keramiko z barvnim okrasom namreč prevladu- 15 kosih ali 0,7 % keramike z nebarvnim okrasom ( sl. jejo fragmenti posod, za katere je značilen rdeče-črno 93: B), pri čemer razlikujem med vodoravnim ( sl. 98: barvan okras ( sl. 102: šrafirano). Tovrstni okras je vsaj O 19a) in poševnim fasetiranjem ( sl. 98: O 19b). Obe z ostanki ene izmed barv ohranjen pri 136 kosih ali obliki fasetiranega okrasa sta predvsem značilnost latvic 61,0 % keramike z barvanim okrasom, kar predstavlja tipa 19 ( sl. 55: La 19), ki pretežno izvirajo iz plasti k zidu 1,6 % vseh obravnavanih kosov keramike. Pri 65 kosih I in iz plasti k zidu II ( sl. 73: F). ali 29,1 % keramike z barvnim okrasom so se ohranile sledi slikanega okrasa črne barve; pri 20 kosih ali 9,0 % keramike z barvnim okrasom pa sledi slikanega okrasa 48 Ker gre zgolj za posamičen fragment, za katega ne rdeče barve. Z najmanjšim deležem je zastopan okras moremo zanesljivo ugotoviti, ali sploh gre za kos čaše, ga pri v beli barvi, ki se je kot bela inkrustracija ohranil le pri tipološki razvrstitvi (v okviru pokalov tipa 2) nismo posebej izpostavljali. Glej pri poglavju 3.4. in poglavje 3.4.1.8. 49 Prim. pri poglavju 3.5.1.2.3. 180 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 102: Delež barvane keramike glede na barvo. dveh kosih ali 0,9 % keramike z barvnim okrasom ( sl. Ohranjene sledi kažejo, da so bili tovrstni premazi na 102). Kljub temu da barvni pigmenti niso bili natanč- eni strani uporabljeni za krašenje, to je slikanje, na drugi neje kemično analizirani, lahko vsaj pri črni barvi raz- strani pa za premazovanje celotnih posod. Kot motivi likujemo med dvema nanosoma. Pri bolje ohranjenih, se pri slikanju pojavljajo horizontalni pasovi na ustju ali neožganih ali povsem prežganih kosih razlikujemo ramenih loncev kot pri loncu tipa 3a ( t. 32: 2), 18b ( t. 95: med barvnimi nanosi, ki vsebujejo grafit in imajo zato 13) ali loncih tipa 29 ( t. 15: 2). Nemalokrat pa sem sledi metalni sijaj, ter med kompaktnejšimi, črnimi smolna- črne, smolnate barve zasledila tako na zunanji kot tudi timi barvili, domnevno izdelanimi na osnovi saj. Sledi na notranji strani posod, kar kaže, da so bile posode s grafitne barve smo prepoznali pri skupno 72 kosih ali tovrstnimi premazi lahko tudi v celoti premazane. Me- 32,3 % keramike z barvnim okrasom, pri čemer je bil nim, da pri tem ne gre za dekoracijo, temveč za povsem grafitni premaz kot edini barvni okras ugotovljen pri 33 funkcionalno uporabo bolj smolnatih premazov, in sicer kosih ali 14,8 % keramike. Na drugi strani se je črna, bolj v smislu impregnacije keramike, z namenom izboljšati smolnata barva ohranila pri skupno 57 kosih ali 25,6 % njeno nepropustnost. Črni, smolnati premaz se namreč keramike z barvnim okrasom, in sicer kot edini barvni pojavlja predvsem pri bolj grobi keramiki, t. i. kuhinjskih okras pri 32 kosih ali 14,3 % keramike ( sl. 102: B). Obe oblikah posodja in ognjiščnih predmetih. Nemalokrat vrsti črnih premazov sta bili namreč uporabljeni tudi za sem pri keramiki s tovrstnimi premazi na notranji strani slikanje rdeče-črnih barvnih okrasov. Pri tovrstnemu zasledila tudi organske ostanke, bržkone ostanke pri- okrasu gre za slikanje črnih motivov na rdeče obarvano smojene hrane ( dodatek: opombe), ki pa tako kot sami podlago (Dular 1982, 90). Tako so se pri mnogih kosih premazi še niso bili natančneje kemijsko analizirani. ohranili le ostanki osnovne rdeče barve; mnogo redkeje, Barvni okras črnih do sivih odtenkov je izdelan tudi in sicer pri slabo ohranjenih, prežganih kosih, pa so z uporabo grafitnih premazov. Sledi tovrstnih premazov bile ugotovljene le sledi črne, v večini primerov grafitne kažejo, da je bila z njimi okrašena bolj fina keramika. V barve ( sl. 102: B). večini primerov, kjer grafitni premazi predstavljajo edini barvni okras, gre za v celoti premazane posode ( t. 10: 6, Bela inkrustracija je bila kot edini barvani okras 59: 9, 64: 5, 78: 12). Le redki so namreč kosi, kjer kažejo skromno ohranjena le pri skledi tipa 5 ( t. 14: 2). V sledeh ohranjene sledi na motive, kot npr. horizontalni pas na se je ohranila še pri fragmentu ( t. 18: 9), ki pa je pripadal ustju lonca tipa 17a ( t. 77: 7). Za barvanje finejših posod s sivkastim grafitnim premazom obarvani posodi. Ker je bila uporabljena tudi rdeča barva. Ohranjene sledi gre pri slednjem le za enega od primerkov z značilnim rdeče barve namreč kažejo, da so bile v celoti rdeče obar- vtisnjenim okrasom ( sl. 98: O 21b), lahko upravičeno vane predvsem raznolike sklede ( t. 45: 13) in skodele. domnevamo, da je bila raba bele inkrustracije za krašenje Daleč največji delež keramike z barvnim okrasom posod pravzaprav pogostejša kot kažeta ohranjena kosa. predstavlja t. i. rdeče-črno barvana keramika. Gre prav- Če gre pri beli inkrustraciji gotovo za okras, je raz- zaprav za rdeče barvane posode, na katere so bili v črni laga uporabe črnih, smolnatih premazov bolj negotova. barvi naslikani horizontalni pasovi. Rdeče-črno barvanje 181 LUCIJA GRAHEK Sl. 103: Delež najdb okrašene keramike v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; barvni okras. 182 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI se pojavlja pri dveh povsem različnih vrstah posodja, in vendar pa se kot grobna keramika v okviru dolenjske sicer pri ciborijih in pitosih. Pri tem lahko ugotovimo, da halštatske skupine pojavljajo le redko (Dular 1982, 23 je za ciborije, lahko tudi situle50 tipa 1 do 3 ( sl. 50: C 1–3) s). Povsem enako obliko pitosa, kot so številno zastopani karakteristično barvanje z rdečo barvo in slikanje moti- med obravnavano naselbinsko keramiko, zasledimo le v vov s črnkastim grafitnim premazom. Podoben okras je grobu 30/gomila 48 iz Stične (Gabrovec et al. 2006, t. 25: značilen tudi za narebrene pitose tipa 2 ( sl. 41: Pi 2), ven- 1–4) ter v grobovih 1892/13 in 163/gomila 13 iz Magda- dar pa v njihovem primeru pri črnem premazu, ki je bil lenske gore (Tecco Hvala et al. 2004, t. 5: 1–5; 123, 124), uporabljen za poslikavo, nisem zasledila primesi grafita. ki vsi sodijo v čas stopnje Stična 2.51 V tem času se torej na Dolenjskem pojavi rdeče-črno obarvana keramika, Krašenje z barvnimi premazi je bilo z izjemo in- ki je nato zelo priljubljena predvsem v času kačastega krustiranja izvedeno samostojno, brez uporabe drugih in certoškega horizonta. Jasne so tudi povezave rdeče- načinov krašenja. Prav to je razlog, da keramiko z barv- -črno obarvane keramike s keramiko svetolucijskega in nim okrasom obravnavam posebej, ločeno od okrašene estenskega prostora (Dular 1982, 91, 135 ss). keramike brez barvnih nanosov. Za razliko od keramike Povezave okrasov v obliki horizontalnih rdeče-črno z nebarvnim okrasom ( sl. 94: C) izvira keramika z obarvanih pasov z zahodnimi skupinami so še posebej barvnim okrasom pretežno iz plasti stopnje zidu II ( sl. izrazite pri pitosih. Pri tem je pomenljivo, da t. i. svetolu- 103: A). Vendar pa je potrebno takoj opozoriti, da gre za cijske pitose ali v našem primeru pitose tipa 2 na drugih nekoliko popačen vtis, saj gre za skupni delež keramike gradiščih Dolenjske zasledimo izjemno redko, med stiško z barvnim okrasom, ne oziraje se na posamezni okras keramiko pa so zastopani razmeroma pogosto. Rdeče-čr- in njegovo osnovno barvo. no obarvani, narebreni pitosi so bili namreč najdeni le na V okviru barvnega krašenja keramike je namreč Libni (Štibernik 1999, t. 11; 12) ter Kunklju pri Vrhtreb- daleč najpogosteje zastopano rdeče-črno barvanje (prim. njem (Dular et al. 1991, t. 1: 1, 6; 2: 5, 9). Gre odsotnost sl. 103: B in C). Če to keramiko ločeno obravnavamo z “svetolucijskih” pitosov na drugih gradiščih pripisati zgolj drugimi, enobarvnimi okrasi, ugotovimo, da se rdeče-čr- slabši raziskanosti, ali pa se morda v njihovi številčnosti no barvanje pojavlja predvsem pri keramiki stopnje zidu odraža posebno mesto Stične v okviru dolenjske skupine? II, medtem ko je rdeče barvanje enakomerno zastopano Prepričljivega odgovora na to vprašanje zaenkrat ni moč pri keramiki iz vseh plasti ( sl. 103: D). Podobno velja za podati, gotovo pa velja v prihodnosti temeljitejše zasle- črno barvano keramiko ( sl. 103: E), vendar pa pri tem dovati in preučevati tudi pojav tovrstnega posodja, zlasti ne smemo pozabiti, da sem uspela pri krašenju v črni ker se tudi v grobovih dolenjske skupine pitosi tipa 2 le barvi razlikovati med dvema vrstama črnih premazov. redko pojavljajo, pa še to vedno v žganih in s tega vidika Da obstajajo med njima pomenljive razlike, je razvidno netipičnih grobovih (prim. Teržan 1980). že iz pregleda kosov keramike s črnim ter rdeče-črnim okrasom. Črne, bolj smolnate premaze namreč zasle- Najdbe (št. primerkov - sonda/kompleks): dimo pri bolj grobi, lahko tudi na vretenu oblikovani, latenski keramiki, zato ne preseneča, da je bila s črnim B = bela inkrustracija: premazom brez grafita obarvana keramika razmeroma Sk 5: 16A/18 ( t. 14: 2); pogosto najdena tudi v latenskih plasteh ( sl. 103: F). Na B-Čg = bela inkrustracija in grafitni premaz: drugi strani uporaba grafitnih premazov pri latenski nerazvrščeno: 16A/5 ( t. 18: 9); keramiki ni bila ugotovljena, temveč je njihova uporaba vezana predvsem na bolj fino keramiko iz plasti k zidu Č = črna (smolnata) barva: I do vključno plasti k zidu II ( sl. 103: G). Pi 1: 13/42; 18/25; Pi 3: 13/1; V stratigrafsko najmlajših plasteh k zidu I se pojavi L 2: 17/10; keramika z rdeče-črno obarvanim okrasom, ki ima do- L 3a: 3/47 ( t. 32: 3); bre primerjave v grobni keramiki. To še zlasti velja za L 4: 13/79; ciborije oziroma situle, ki sem jih na podlagi posameznih L 12: 9/14; L 14a: 16A/26; 11/8; oblikovnih razlik ter z namenom vzpostavitve boljšega L 17a: 2/63 ( t. 63: 10); 18/7; pregleda nad zelo fragmentarno ohranjenimi primerki L 18b: 11/7a ( t. 95: 13); pri tipološki razvrstitvi opredelila kot ciborije tipa 1 do 3 ( sl. 50: C 1–C 3). Različno oblikovani rdeče-črno 51 Dular (1982, 23) je med svoje pitose tipa 4, ki ustreza- barvani ciboriji in situle sta namreč obliki posodja, ki jo našim pitosom tipa 2 uvrstil še nam nepoznan neobjavljen sta najpogosteje pridani že v grobove iz stiških gomil primerek iz Vač ter pitos iz Libne (Guštin 1976, t. 46: 2), ki pa (Gabrovec et al. 2006). Nekoliko drugače je z rdeče- se od naših primerkov povsem razlikuje in bi glede na obliko -črno obarvanimi pitosi. Te sicer poznamo iz grobov, prej sodil med situle z nogo tipa 1 po Dularju (1982, 55 s; t. 19). Prav zaradi noge na tem mestu ne upoštevamo tudi pitosom 50 Glej poglavje 3.4.1.5.; opombe pri Ciboriji tipa 1 in tipa 2 podobne fragmentirane posode iz groba 105/gomila 13 Ciboriji tipa 2. z Magdalenske gore (Tecco Hvala et al. 2004, t. 102: 1–4). 183 LUCIJA GRAHEK L 21: 18/14; d 13: 2/62 ( t. 63: 5); 18/20; L 29: 16A/17 ( t. 15: 2); 7/81; d 15: 3/54; L 41b: 18/17 ( t. 80: 15); Pp 1c: 14/19; P 2*: 19/14 ( t. 87: 7); Pp 2d*: 3/60 ( t. 34: 17); La 4: 14/24; Čp: 1/78 ( t. 59: 3); La 9*: 12/75 ( t. 47: 1); d 1: 8/93; rdeče-črno barvanje: d 3: 2/68; 2/71; R-Č: d 4: 6/40; Pi 2: 16A/13; 4 kosi 16A/17 ( t. 15: 15, 16); 16B/tlak; 14/7 d 8: 19/9; ( t. 24: 9); 7/83 ( t. 28: 8); 3/40; 3/41 ( t. 30: 17); 4b/78; 13/7 ( t. d 13: 13/S27; 43: 2); 1/79 ( t. 59: 11); 1/87; 2/63 ( t. 63: 11); 2/97; 5/1; 18/27 Pe 4a: 2/65; ( t. 78: 15); 19/29 ( t. 82: 6); 19/32 ( t. 83: 1); Pl 1: 3/61; nerazvrščeno: 16A/profil; 2/65; 2/75; 19/19; Pp 1b*: 2/64 ( t. 64: 7); Vr 6: 19/4 ( t. 87: 12); R-Čg: Čp:18/25 ( t. 78: 9); C 1: 16A/5 ( t. 18: 11); 16A/20 ( t. 13: 7); 14/17 ( t. 23: 4); nerazvrščeno: 18/22 ( t. 77: 13); 11/7a; 14/19 ( t. 22: 4); 7/77; 3/34 ( t. 30: 9); 2/62; 2/66; 2/68; 5/116 ( t. 68: 2); 18/27 ( t. 78: 14); 19/29 ( t. 82: 7);2 kosa 19/32 ( t. 83: 2, 3); Čg = (črni) grafitni premaz: C 2: 17/21 ( t. 8: 3); 16A/20 ( t. 13: 6); 16A/27 ( t. 14: 10); L 17a: 18/23 ( t. 77: 7); 14/16 ( t. 21: 15); 1/79; L 25: 3/36; C 3: 14/19 ( t. 22: 5); 3/35 ( t. 30: 14); 2/65 ( t. 63: 13); Lsv 1a: 16A/20 ( t. 13: 5); Lsv 2: 16A/7 ( t. 14: 12); 19/40; R-(Č): B: 13/4; 1/82 ( t. 59: 9); Pi 2: 17/10; 5 kosov 17/21 ( t. 8: 5, 6); 2 kosa 16A/5 ( t. C 4: 2/71 ( t. 65: 10); 18: 12); 16A/17; 16B/10; 7/81; 2 kosa 7/83; 3 kosi 7/84; 2 kosa C 4a: 18/21; 18/27; 7/85; 2 kosa 3/39; 3/40; 2 kosa 3/42 ( t. 30: 13); 3/47 ( t. 31: 3); d 15: 16A/17; 3/59 ( t. 33: 16); 3/60; 13/27; 6/2; 2 kosa 1/83 ( t. 59: 13); 1/84; La 2: 19/20; 1/95; 2/63; 2/66; 2/75; 18/20; 18/23 ( t. 77: 10); 18/27 ( t. 78: 10); La 15a: 17/13 ( t. 10: 6); 18/27; 18/28; 19/30; 2 kosa 19/31; 4 kosi 19/32; La 20b: 19/32; La 21b: 13/50; R-(Čg): Sk 5: 16A/11 ( t. 17: 6); 3/60 ( t. 34: 14); 1/87; C 1: 17/35 ( t. 8: 7); 16B/10; 7/82 ( t. 27: 2); 7/83*; 2 kosa Sk 6*: 18/27 ( t. 78: 12); 3/36; 3/48 ( t. 33: 14); 3/54; 13/S23; 2/75; 5/113; 19/32; Sk 8: 19/29; C 2: 16A/10 ( t. 17: 2); 6/15 ( t. 58: 4); 6/50 ( t. 56: 1); 1/79 Sk 9: 3/35; 1/87; ( t. 59: 10); 2/68; 19/31 ( t. 82: 9); nerazvrščeno: 16A/11; 7-14/9; 4/31 ( t. 37: 3); 13/60; 6/39 C 3: 16A/10 ( t. 17: 4); 16A/30; 1/89; 18/9 ( t. 77: 6); ( t. 55: 4); 6/51 ( t. 54: 15); 2/63; 2/64 ( t. 64: 5); 18/23; 18/25; R-(Č/Čg): R = rdeča barva: nerazvrščeno: 17/21; 17/33 ( t. 11: 13); 16A/26 ( t. 16: C 4: 12/14 ( t. 49: 10); 11); 2/64; 19/29; C 4a: 21/16; La 1: 13/41 ( t. 41: 1); (R)-Č: La 11: 14/2; Pi 2:14/2; 7-14/10; 7/81; 3/54; 6/65; 2/65; 19/31; La 15a: 17/20 ( t. 6: 4); 16A/27 ( t. 14: 11); nerazvrščeno: 2/71 ( t. 65: 12); Sk 2a: 16A/5; 3/47; Sk 2b: 14/6 ( t. 24: 16); (R)-Čg: Sk 6: 16A/5; 3/47 ( t. 32: 10); C 1: 3/36; 3/47 ( t. 32: 4); 13/42; 12/78; 19/29; 11/24; Sk 9: 12/93 ( t. 45: 13); C 2: 18/25; 11/12; d 7: 17/10; 16A/17; C 3: 7/83; Sl. 104: Delež obravnavanih kosov keramike po posameznih stopnjah: skupno (A) in natančno stratigrafsko opredeljeni kosi (B). 184 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI 3.6 KRONOLOŠKA PODOBA STIČNE so najdbe iz hiše 1 in 2 v sondi 19 povsem primerljive z Z VIDIKA NASELBINSKE KERAMIKE najdbami stopnje zidu I. Podobno velja za dobršen del keramičnega gradiva hiše 1 v sondi 18, čeprav že sama stratigrafija izpričuje, da je bil ta objekt dalj časa v upora- 3.6.1 STRAIGRAFSKO–KRONOLOŠKA bi. V hiši 1 iz sonde 18 je bila namreč odkrita tudi močna OPREDELITEV KERAMIČNI TIPOV: žganinska plast, ki lahko ustreza žganinskim plastem SPLOŠNI ORIS prehodne stopnje I/II (Teržan 1994, 120 ss; ista 1998, op. 116).53 Spričo dejstva, da tudi pri sondah izkopanih na zunanjem obzidju marsikdaj ni bilo možno povsem Na podlagi natančnega pregleda stratigrafije sem jasno opredeliti kompleksov, ki bi izhajali izključno iz skušala komplekse kar natančneje umestiti v petstopenj- plasti med starejšima halštatskima zidovoma (ker te sko shemo Stične: to so stopnja zidu I, prehodna stopnja sploh niso bile odkrite v vseh izkopanih sondah), sem I/II, stopnji zidu II in III ter stopnja latenske poselitve. tudi najdbe iz hiše 1 iz sonde 18 obravnavala kot najdbe Po tej shemi je bil opravljen stratigrafsko-kronološki oris stopnje zidu I. posameznih keramičnih tipov. Pri tem je treba poudariti, Zanesljivejša, tudi stratigrafsko izpričana je pove zava da je bilo izmed vseh, to je skupno 8.673 obravnavanih najdb iz hiše 3 v sondi 19 in hiše 2 v sondi 18 z najdbami kosov keramike, natančneje opredeljenih le 6.954 ali stopnje zidu II. Najdbe iz stratigrafsko najmlajšega objekta 80,2 %. Kljub temu sem skupaj obravnavala oboje, saj odkritega v sondah na prečnem obzidju, to je hiše 4 iz je že iz primerjave deleža obravnavanih kosov keramike sonde 19, sem obravnavala skupaj z najdbami stopnje po plasteh posameznih stopenj razvidno, da najdbe, ki zidu III. Tako sem obravnavala tudi najdbe iz skromno stratigrafsko niso natančneje opredeljene, bistveno ne ohranjenih halštatskih plasti v sondi 11. Tam je bilo sicer vplivajo na skupni delež najdb po plasteh ( sl. 104). ugotovljeno, da so bile v latenskem obdobju starejše pla- Na drugi strani pa sem se odločila, da skupaj z sti dobro očiščene oziroma povsem splanirane, vendar najdbami stopnje zidu I obravnavam gradivo iz najsta- domnevam, da se je v sledeh ohranila kvečjemu plast rejših stavbnih ostalin na prečnem obzidju v notranjosti najmlajše halštatske poselitve (prim. Dular 1994, 138 ss; naselja. To sta hiši 1 in 2 v sondi 19.52 Pri objavi rezul- Gabrovec 1994, 148). Na to kaže tudi najdba votle, drob- tatov izkopavanj je Teržanova sicer sledila Gabrovčevi no narebrene zapestnice (Gabrovec 1994, t. 14: 14).54 kronološki opredelitvi utrdbenih faz Stične in je izgra- dnjo najstarejših objektov, odkritih na prečnem obzidju, Če si v nadaljevanju ogledamo osnovne zvrsti postavila na začetek zidu II (Teržan 1994, 130), vendar keramike, lahko ugotovimo, da se delež posodja iz pa sem pri pregledu vse keramike lahko ugotovila, da latenskih plasti v primerjavi s halštatskimi stopnjami 53 Glej tudi pri poglavju 2.2.1.1. 52 Glej pri poglavju 2.2.1.2. 54 Glej pri poglavju 2.2.2.1. Sl. 105: Delež osnovnih zvrsti keramike po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. 185 LUCIJA GRAHEK Sl. 106: Delež oblik ognjiščnih (A) in drugih keramičnih predmetov (B) po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. močno poveča ( sl. 105). To je povezano s precejšnjim najstarejšo stopnjo. Posamični kosi ognjiščnih rešetk so upadom deleža ognjiščnih predmetov, kar kaže tudi na bili sicer prepoznani tudi med gradivom stopnje zidu II, večjo spremembo v samem načinu priprave hrane v vendar pa stratigrafski podatki kažejo, da gre lahko tudi latenskem obdobju. za starejše najdbe.55 Nekatere spremembe, vezane na način priprave Pri prehodni stopnji I/II je opazen upad deleža hrane oziroma na aktivnosti ob ognjišču, lahko ugoto- pekev, hkrati pa se poveča delež svitkov in ognjiščnih vimo že s pregledom oblik t. i. ognjiščnih predmetov koz, in sicer neokrašenih koz tipa 1 (prim. sl. 90: B). V po posameznih stopnjah ( sl. 106: A). Med ognjiščnimi stopnji zidu II se delež svitkov povečuje naprej; še bolj predmeti stopnje zidu I močno prevladujejo pekve, ki so tudi sicer najpogostejša oblika keramike vezane na 55 Glej poglavje 2.1.5.5; sonda 21 in sonda 12/51 pri po- ognjišče. Med preostalim gradivom velja izpostaviti glavju 2.1.2.3. Da gre vsaj pri fragmentu ID: 6912/051–003 ognjiščne rešetke. Gre za razmeroma maloštevilne najverjetneje za prežitek, lahko dokazuje tudi najdba iz pro- predmete, za katere se zdi, da so značilni predvsem za fila ID: 6912/102–015, ki je bila očitno pobrana skupaj s fra- gmentom 6912/102–014 ( dodatek). 186 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 107: Delež oblik posodja po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. opazen in pomenljiv pa je porast deleža prenosnih pečk. Glede na skupni delež drugih predmetov po po- Gledano v celoti je delež posameznih oblik ognjiščnih sameznih stopnjah stiškega naselja ni opaziti razlik. Te predmetov iz stopnje zidu II najprimerljivejši z deležem zasledimo šele takrat, ko si podrobneje ogledamo oblike najdb stopnje zidu III, čeprav so pri tem opazne posa- predmetov ( sl. 106: B). Tako je v stopnji zidu II na eni mezne tipološke razlike (prim. sl. 89: G, H). Do večjih strani moč opaziti upad deleža črepinjskih ploščic, na sprememb pride nato pri latenskodobni stopnji. Tu zopet drugi strani pa se nadaljuje porast deleža motkov, ki ga upade delež pekev, povečata pa se deleža pladnjev in je zaznati že v prehodni stopnji I/II. Motki in vretenca svitkov ( sl. 106: A). so v tem času tudi nekoliko drugačnih oblik (prim. sl. Iz spreminjanja tako skupnega deleža ognjiščnih 91).56 V stopnji zidu III so zastopani predvsem motki predmetov kot tudi deleža posameznih oblik znotraj te in vretenca, medtem ko se črepinjske ploščice ponovno skupine keramike je moč razbrati, da je bila v halštat- pojavijo v latenskih plasteh. Z njimi so povezana tudi skem obdobju pomembna predvsem peka pod pekvo. vretenca tipa 7, ki so skupaj z diskastimi vretenci tipa 6 V času zidu I se na ognjiščih pojavljajo še preproste najznačilnejša oblika vretenc iz latenskih plasti ( sl. 87: E, rešetke, medtem ko se kasneje bolj uveljavijo druge F). V latenskodobnih plasteh v sondi 16B, torej na zuna- oblike ognjiščne keramike. V plasteh med zidom I in njem pobočju naselbine, sta bila najdena tudi fragmenta II se tako pojavijo sprva le neokrašene ognjiščne koze, šob, pri čemer je lahko mesto njunega odkritja še posebej močno pa se poveča tudi delež svitkov, kar lahko kaže pomenljivo. Medtem ko najdbe žlindre kažejo, da se je na pogostejšo pripravo hrane v (globokem) posodju. nadaljnja metalurška predelava odvijala znotraj naselja Predvsem v stopnji zidu II se poveča še uporaba ognjišč- (glede na delež najdb žlindre najverjetneje v gornjem nih pečk. V latenskem obdobju je najprej opazen upad delu naselja – sl. 31: A), pa najdbi šob nakazujeta, da deleža ognjiščnih predmetov. Med njimi so sicer še so morda tudi v Stični rudo talili izven obzidja (prim. vedno najštevilčnejše zastopane pekve, vendar pa lahko Dular, Tecco Hvala 2007, 217). prav zaradi večjega deleža posodja ter izrazitega porasta deleža svitkov domnevamo, da je sedaj pomembnejši Posamezne zanimive spremembe zaznamo tudi način priprave hrane kuhanje v loncih, kar potrjujejo pri pregledu deleža oblik posodja po osnovnih kronolo- tudi najdbe grafitne keramike. 56 Glej poglavji 3.4.3.3. in 3.4.3.2. 187 LUCIJA GRAHEK Sl. 108: Deleži oblik posodja po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. 188 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 109: Primerjalna tabela plasti stopnje zidu I in prehodne stopnje I/II iz posameznih sond. ških stopnjah Stične ( sl. 107; 108). Pri keramiki iz plasti opredelitvi sem nato opravila primerjavo z dobro dati- med zidom I in II je tako najprej opazen porast deleža ranimi grobnimi najdbami. Končno sem se znova vrnila pitosov in ciborijev, pri čemer je prav na njih vezana h kronološki opredelitvi posameznih stopenj. Datacija postopna uveljavitev rdeče-črno barvanega okrasa, ki seveda temelji na keramiki, vendar pa so ob tem upo- je najbolj razširjen pri keramiki stopnje zidu II. Na števane tudi drobne, predvsem kovinske najdbe, ki jih drugi strani lahko ugotovimo, da se pri oblikovanju je bilo moč pri analizi celotne terenske dokumentacije posod v prehodni stopnji I/II prične uporabljati tudi večkrat še natančneje stratigrafsko locirati (Gabrovec počasno lončarsko kolo. V času zidu II se delež pitosov 1994, 166 ss; t. 12–16). in ciborijev še bolj poveča, pojavijo se ročke; na drugi strani pa sedaj ne zasledimo buč oziroma te zaradi spremenjene oblike niso bile prepoznane.57 Buče so 3.6.2.1 KERAMIKA HALŠTATSKIH STOPENJ nato zopet zastopane med keramiko stopnje zidu III, STIČNE pri čemer je v okviru te stopnje opazen upad deleža ciborijev in pitosov oziroma rdeče-črno barvanih oblik posodja ( sl. 103: B). Medtem ko je v okviru stopnje 3.6.2.1.1 Stopnja zidu I zidu III na eni strani ugotovljen porast ročk, na drugi strani povsem izginejo lončki. Slednje je najverjetneje Plasti za zidom I, ki je bil postavljen na neposeljeno povezano z bolj ali manj opaznim splošnim trendom površino, so bile najbolje ohranjene v jugozahodnem zmanjševanja volumna loncev, ki je statistično še delu naselja.58 V sondah 17, 16A in 14 smo tako uspeli najbolje izpričan pri loncih tipa 17 (prim. sl. 67: E, razlikovati med tremi kulturnimi plastmi. Nad najsta- F). Med keramiko stopnje zidu III smo prvič zasledili rejšo sivo kulturno plastjo, odkrito v vseh treh sondah, tudi posebne oblike posodja, kot so cedila, vendar pa ki sem jo označila kot plast Ia, so bile v sondi 17 odkrite gre to pripisati slabi ohranjenosti najdb, ne pa tudi kulturne plasti objekta oziroma hiše, v sondah 16A in kronološko pomenljivim spremembam. Pri najmlajših 14 pa mlajša kulturna oziroma ruševinska plast. Gre halštatskih plasteh bolj preseneča razmeroma velik za plasti, ki sem jih v okviru posameznih sond obrav- delež latenskih oblik posodja, kot so glinenke in pokali. navala kot plast Ib. Te je v vseh treh sondah prekrivala Ker gre za več kot 10 odstotni delež vseh tovrstnih ruševinska plast Ic, ki jo je možno povezovati s tamkaj najdb ( sl. 108), se postavlja vprašanje, ali imamo pri ugotovljenim popravilom zidu I, na kar kažejo pasovi keramiki stopnje zidu III opraviti z razmeroma veli- drobirja ( sl. 109). kim deležem zamešanih najdb ali pa gre morda že za S posameznimi plastmi za zidom I iz sond na mlajšeželeznodobno stopnjo. Ta problem bom skušala jugozahodnem delu obzidja lahko primerjamo tudi pojasniti pri kronološki obravnavi. plasti, ki so bile odkrite v vzhodneje izkopanih sondah 4, 12 in 6.59 Tu predstavlja najstarejšo plast za zidom zelenkasta kulturna plast, ki sem jo v okviru posame- 3.6.2 KRONOLOŠKA OPREDELITEV znih sond označila kot plast Ia; mlajšo sivkasto kulturno KERAMIČNIH TIPOV GLEDE NA plast oziroma plast Ib pa lahko primerjamo s plastjo Ic PLASTI POZAMEZNIH STOPENJ STIČNE iz jugozahodnih sond. Predvsem v sondah 4 in 6 je ta plast namreč vsebovala pas drobirja, kot se je pojavljal v Kronološko opredelitev keramičnih tipov sem sondah, kjer je bilo ugotovljeno popravilo zidu. V sondi opravila v treh korakih. Najprej sem za vsako stopnjo 12 pa je v vrhnjem delu vsebovala več žganine, ki jo lahko podala oris stratigrafije, v okviru katerega so predstavlje- primerjamo z intenzivno žganinsko plastjo kot je bila ni za kronološko opredelitev najrelevantnejši kompleksi. odkrita nad plastjo Ic v sondah na jugozahodnem robu Na podlagi teh najdb so izpostavljeni najznačilnejši ter sodi v čas prehodne stopnje I/II ( sl. 109). tipi posodja ter oblike in motivi okrasa. Pri kronološki 58 Glej poglavja 2.1.1.1–2.1.1.3. 57 Glej pri poglavju 3.4.1.2, lonci tipa 33, sl. 69: L 33; 91: G. 59 Glej poglavje 2.1.2.1. in 2.1.2.3.–2.1.2.4. 189 LUCIJA GRAHEK Sl. 110: Sonde 17, 16A, 14: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); skupni delež najdb po plasteh k zidu I (B) in deleži tipov posodja po posameznih plasteh k zidu I (C). 190 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 111: Sonde 4, 12, 6: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); skupni delež najdb po plasteh k zidu I (B) in deleži tipov posodja po posameznih plasteh k zidu I (C). 191 LUCIJA GRAHEK Ali sodi zunanji nasip, ki je bil odkrit v sondah 17, – t. i. vrečasti lonci; in sicer tako neokrašeni lonci 16A in 16B, 4 ter 660, v starejšo ali mlajšo fazo zidu I, tipa 1 ( sl. 112: 2), kot tudi okrašeni lonci tipa 2 ( sl. 112: zaradi skromnih stratigrafskih podatkov in majhnega 3), tipa 3 ( sl. 112: 5), tipa 7a ( sl. 112: 6) ter lonci tipa 4 števila slabo ohranjenih najdb ( t. 11: 11–16; 19: 1–4; 38: ( sl. 112: 4); 7, 8) ni moč z gotovostjo ugotoviti. – lonci tipa 9a ( sl. 112: 8); – lonci tipa 30 ( sl. 112: 7); Tako z ozirom na stratigrafske podatke kot tudi na – lonci s stožčastim vratom tipa 1 ( sl. 112: 9); podlagi primerjave same keramike uvrščamo v čas zidu – lončki, in sicer predvsem okrašeni lončki tipa 2 I tudi posamezne hiše odkrite v notranjosti naselja ( sl. ( sl. 112: 10); 109). Gre za hiši 1 in 2 iz sonde 19 ter hišo 1 iz sonde – skodel(ic)e s presegajočim ročajem tipa 1 ( sl. 18.61 Pri tem sodi hiša 1 iz sonde 19 v starejšo fazo zidu I, 112: 11); od nje nekoliko mlajša pa je hiša 2, ki jo postavljam v – latvice ( sl. 112: 12–20), pri čemer so še posebej čas mlajše faze zidu I. Z mlajšo fazo zidu I moramo naj- značilne: verjetneje povezovati tudi hišo 1 iz sonde 18, saj je bila – latvice s fasetiranimi rameni tipa 19 ( sl. 112: 12), tu v vrhnjem delu odkrita močna žganina, ki jo lahko – latvice tipa 11a ( sl. 112: 17) ter primerjamo z žganinskimi plastmi med zidom I in II – latvice tipa 13 in 14 ( sl. 112: 19, 20). oziroma prehodno stopnjo, ki je izpričana predvsem na južnem delu naselja. V plasteh mlajše stopnje zidu I se pojavijo še: Čeprav imamo opravka z razmeroma jasno strati- – narebreni, rdeče-črno barvani pitosi tipa 2 ( sl. grafsko sliko o plasteh, ki sodijo k zidu I, pa je že iz pre- 112: 21); gleda tipov posodja po posameznih plasteh v sondah na – lonci tipa 27 ( sl. 112: 22); jugozahodnem ( sl. 110) ter jugovzhodnem delu obzidja – buče z vodoravno kaneliranimi rameni oziroma ( sl. 111) moč razbrati, da zgolj s tipološko-statistično vratovi ( sl. 112: 23); obravnavo keramike težko razlikujemo med starejšo – rdeče-črno barvane situle oziroma ciboriji tipa in mlajšo fazo zidu I. Kajti po posameznih plasteh so 1–3 ( sl. 112: 24, 25); keramični tipi zastopani v majhnem številu oziroma se – sklede tipa 9 ( sl. 112: 26); pojavljajo posamično, pri čemer je treba opozoriti, da – sklede s poševno kaneliranim ostenjem tipa 3 in so bili nekateri izmed kompleksov slabše opredeljeni62 4 ( t. 20: 9; 21: 6) ter in lahko vsebujejo zamešane najdbe. Kljub vsemu so – posode z nagubanim ostenjem ( sl. 112: 27). za kronološko opredelitev starejše faze zidu I najpo- membnejši kompleksi 12, 16a, 27, 28 in 29 iz sonde 17 Pri okrašeni keramiki stopnje zidu I močno prevla- ( t. 1–4), kompleksi 22–25 in kompleksi iz sonde 16A dujejo različne oblike nalepljenega ali iz ostenja posod ( t. 12), kompleksi 18, 23, 24, 26 in 27 iz sonde 14 ( t. modeliranega okrasa. Gre za vodoravna, navadno razčle- 20: 1–12), kompleksi 1, 2, 3, 4 in 6 iz sonde 4 ( t. 35; 36: njena rebra ( sl. 112: 3, 5) in bradavice oziroma jezičaste 1–4), kompleksi 85, 86, 91, 92, 94 in 95 iz sonde 12 ( t. držaje ( sl. 112: 1, 4, 10, 14), pri latvicah pa za ušesca ( sl. 45: 1–12), kompleksi 25 in 63 iz sonde 6 ( t. 51: 1–7) ter 112: 15, 16), vendar bi kot najznačilnejšo obliko okrasa najdbe iz hiše 1 v sondi 19 ( t. 82: 1–5). Za opredelitev pri keramiki stopnje zidu I izpostavila fasetiranje ( sl. 112: mlajše faze zidu I pa kompleksi 24, 25 in 26 iz sonde 12). Značilni so še vrezan motiv jelkove vejice ( sl. 112: 17 ( t. 5: 1–10), kompleksi 20 in 15, 18, 19 iz sonde 16A 11) in vrezi v obliki črke “X”,64 med vtisnjenimi okrasi pa ( t. 13; 14: 1–9), kompleksa 20 in 21 iz sonde 14 ( t. 20: predvsem vodoravni niz odtisov prsta ( sl. 112: 6) oziro- 13–16; 21: 1–13), kompleksi 7, 8, 10, 11, 22, 23 iz sonde ma tudi niz odtisov šila na robu ustij loncev ( sl. 112: 7). 4 ( t. 36: 5–13; 37: 1, 2), kompleksi 57, 66 in 67 iz sonde Z novimi oblikami in tipi keramike, ki se pojavijo 12 ( t. 46: 1–4), kompleksi 24, 54, 55, 59 iz sonde 6 ( t. v plasteh mlajše stopnje zidu I, se pojavijo tudi barvni 51: 8–15; 52: 1–4) ter najdbe iz hiše 1 v sondi 18 ( t. 77) okrasi ( sl. 112: 24–26). Poleg rdeče-črnega barvanja se in hiše 2 v sondi 19 ( t. 81). sedaj pojavi še vodoravno kaneliranje ( sl. 112: 23) in gubanje ( sl. 112: 27). Za stopnjo zidu I so značilne predvsem naslednje oblike keramike: Za datacijo postavitve zidu I je ključnega pomena – pitosi tipa 1; zlasti pitosi tipa 1a ( sl. 112: 1);63 najdba skodelice s presegajočim ročajem in vrezanim okrasom jelkove vejice ( t. 35: 3). Ta je povsem enaka 60 Glej poglavja 2.1.1.1.2., 2.1.1.2.2., 2.1.2.1.2. in 2.1.2.4.2. tisti iz žganega groba 48/101 (Gabrovec et al. 1969, sl. 61 Glej pri poglavju 2.2.1.1. in 2.2.1.2. 2: 6; Gabrovec et al. 2006, 77 s; t. 59: 4), primerjave pa 62 Kot primer naj navedem kompleks 27, ki združuje vse ji najdemo tudi v Ljubljani (Puš 1971, t. 31: 15), s čimer najdbe iz večplastnega objekta odkritega v sondi 17. Glej pri je datacija zidu I v čas samega pričetka železne dobe na poglavju 2.1.1.1.1. 63 Na sliki 112 je predstavljen najbolje ohranjen prime- Dolenjskem, torej v čas stopnje Podzemelj 1, povsem rek, ki sicer izvira iz žganinske plasti prehodne stopnje I/II. 64 Glej pri poglavju 3.5.1.2.1. 192 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 112: Značilne oblike posodja stopnje zidu I (1–27) in prehodne stopnje I/II (32–48). Kovinske najdbe iz plasti k zidu I po Gabrovec 1994: 28 = t. 16: 12; 29 = t. 12: 17; 30 = t. 16: 47; 31 = t. 12: 28. 193 LUCIJA GRAHEK jasna. Enako kronološko opredelitev narekujejo tudi dobno se narebreni pitosi in rdeče-črno barvane situle z latvice s fasetiranimi rameni, ki jih v stiških grobovih ne nogo v svetolucijski skupini uvrščajo med najznačilnejše zasledimo, saj se pogosteje kot v dolenjskih halštatskih oblike grobne keramike stopnje IIa1 (Teržan, Trampuž grobovih pojavljajo v grobovih ljubljanske žarnogrobišč- 1973, 428 ss, t. 10: 4, 12; t. 13: 1; Teržan et al. 1984, 18: A, ne skupine (Puš 1971, t. 43: 5; 47: 5; 52: 11; Dular 1979, 3; 49: G, 5; 57: C, 12; 62: A, 12; 64: G, 6; 69: A, 11; 70: B, t. 11: 12; Knez 1966, t. 6: 2). 65 5 in D, 4; 77: D, 3; 86: A, 9; 91: A, 11; 92: A, 12 itd.; glej Zgodnjo datacijo omogočajo še druge oblike posod- tudi Dular 1982, 92 ss, sl. 6: 2; 7: 14). ja, ki izpričujejo izrazito žarnogrobiščno tradicijo. Med Datacijo najmlajših plasti k zidu I potrjujejo raz- keramiko iz ljubljanskih grobov namreč najdemo dobre meroma pogoste najdbe buč z vodoravno kaneliranimi primerjave tako pri čiščenju profila najdenemu, vendar iz rameni ( t. 22: 6) in/ali vratom ( sl. 112: 23). Kot je bilo plasti k zidu I izhajajočemu, dobro ohranjenemu bikonič- predvsem na podlagi stiškega groba 48/156 (Gabrovec nemu loncu ( t. 50: 4 = Gabrovec 1994, t. 9: 8; prim. Puš et al. 2006, t. 89: 15) ugotovljeno že pri obravnavi grobne 1971, t. 8: 2) kot tudi različnim oblikam vrečastih loncev keramike Dolenjske, se tudi te pojavijo v času stopnje ( sl. 112: 2–6; t. 13: 2 idr.),66 loncem z visokim stožčastim Stična 2 (Dular 1982, 40; t. 10: 90, 91). Enako velja za vratom ( t. 5: 1; 13: 5; 45: 3)67 ter pitosom tipa 1a. Slednji gubanje (Teržan 1990, 68, op. 215), s katerim je okrašena so bili zaradi velike fragmentarnosti opredeljeni predvsem skleda iz hiše 1 v sondi 18 ( t. 77: 4 = sl. 112: 27), medtem kot velike posode z masivnimi jezičastimi držaji,68 ki so ko so sklede s poševno kaneliranim ostenjem ( t. 20: 9; povsem primerljive edinemu bolje ohranjenemu primer- 21: 6) lahko tudi starejše (Dular 1982, 63 ss, 83 s, t. 22: ku iz žganinske plasti med zidom I in II v sondi 6 ( t. 53: 194, 198; Teržan 1974, 38). 1 = sl. 112: 1; prim. op. 97). Pri slednjem je Teržanova na Iz najmlajše plasti k zidu I v sondi 16A in ne iz podlagi objave v predhodnih poročilih (Gabrovec et al. plasti med zidom I in II kot jo je predstavil Gabrovec 1969, sl. 4: 5 = isti 1970) prepoznala skitoidne elemente (1994, 152; t. 9: 14) izhaja tudi skleda tipa 5 z vtisnjenim (1998, 527: op. 114). Vendar pa ne gre spregledati dejstva, okrasom: žigosanimi krožci s sredinskim križem ter da gre v prvi objavi za nekoliko popačeno risbo ter da najverjetneje s pomočjo koleščka narejenim motivom lahko obe varianti pitosov tipa 1 primerjamo s posame- dvojne girlande ( t. 14: 2). Tudi ta skleda, ki ima glede znimi žarami iz ljubljanskih grobov (prim. Puš 1971, t. na okras dobre primerjave med keramiko III. horizonta 2: 2; 24: 9; 26: 8). Poštele70 in je morda import iz štajerske skupine, pod- pira datacijo mlajše faze zidu I v čas stopnje Stična 2. Kronološko opredelitev mlajše faze zidu I na eni strani omogočajo nove oblike skled ter buče, na drugi Žarnogrobiščna tradicija je glavna značilnost kera- strani pa je ključnega pomena pojav rdeče-črno barvane mike stopnje zidu I, kar še posebej velja za keramiko iz keramike. Tako se v najmlajših plasteh k zidu I pojavijo plasti starejše faze zidu. Ta je bil zgrajen v času stopnje prvi primerki pitosov tipa 2 ( t. 21: 1; 22: 1; 63: 11; 77: 10) Podzemelj 1 in je trajal nekje do konca stopnje Stična. in pa ciborijev tipa 1–3 ( t. 13: 6, 7; 22: 4, 5; 30: 9, 14; 77: Mlajša faza zidu I, ki je v sondah na južnem delu naselja 6), pri čemer ni izključeno, da so kot ciboriji označeni tudi vezana na popravilo samega zidu, zanjo pa je značilen fragmenti situl.69 Po Dularjevi tipološki shemi grobne pojav novih keramičnih tipov, kot so rdeče-črno barvano keramike gre torej za pitose tipa 4 (1982, 21 s, t. 3: 10, 11) posodje, buče ter sklede z nagubanim ali poševno kane- in ciborije tipa 7 ali 9 (ib., 48 ss, t. 14: 135 in t. 16: 142–144) liranim ostenjem, sodi v čas Stična 2. Datacijo podano s oziroma situle z nogo tipa 1 (ib., 55 s, t. 19: 160, 163, 164, pomočjo keramike potrjujejo tudi kovinske najdbe. Med 166, 167), ki se pojavijo v grobovih stopnje Stična 2. Po- najdbami iz plasti starejše faze velja posebej omeniti iglo z uvito glavico, ki izhaja iz kompleksa 16A/20 ( sl. 65 Glej tudi pri poglavju 3.5.1.4. 112: 28) in križno sekiro iz kompleksa 2/64 ( sl. 112: 29). 66 Prim. Puš. 1971, t. 9: 7; 30: 7, 11; 31: 5; 33: 4; 35: 3, 7; Datacijo mlajše faze pa podpirata fragmentirana noga 37: 1; 39: 9; 43: 1; isti 1982, t. 1: 1, 2, 4, 5; t. 2: 8; 4: 1; 9: 5; z velike čolničaste fibule iz kompleksa 19/41 oziroma hiše odtisi prsta okrašenim vrečastim loncem tipa 7a pa najdemo 2 v sondi 19 ( sl. 112: 30) ter fragmentiran pločevinast boljše primerjave med naselbinsko keramiko iz Kranja: Roz- man 2004, 67; t. 7: (8), 10, pri čemer Rozmanova okras opre- obesek iz sonde 5 ( sl. 112: 31), ki je bil najden v ruševinah deljuje kot vtiskovanje krožnih pečatov. Vendar gre pri tem zidu I (Gabrovec 1994, 168). le z eno od številnih terminoloških nedorečenosti, s kateri- mi se pogosto srečujemo pri obdelavi keramike. Sama sem tako striktno razločevala med večjimi, najverjetneje s konico 3.6.2.1.2 Prehodna stopnja I/II prsta izvedenimi odtisi in manjšimi okroglimi vtisi (glej pri poglavju 3.5.1.3.1.). Prehodno stopnjo označujejo intenzivne žganinske 67 Prim. Puš 1971, t. 4: 3; 28: 1, 3; isti 1982, 7. 6: 2; 20: 1; plasti med zidom I in II iz sond 17, 16A, 14, 4, 13, 12, 24: 1; 25: 1 ipd. 6 in 1. Gre za ostaline lesenih objektov, odkritih pred- 68 Glej pri poglavju 3.4.1.1, pitosi tipa 1. 69 Kot ciboriji so označeni tudi fragmenti, ki lahko pripa- vsem v sondah, izkopanih na južnem delu obzidja, ki dajo situlam: glej pri poglavju 3.4.1.5, ciboriji tipa 1: opombe. 70 Glej pri poglavju 3.5.1.3.2. 194 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI pričajo o tem, da je bil vsaj ta del naselja nekaj časa brez časa stopnje Stična–Novo mesto (prim. Gabrovec et al. obzidja. Najpomembnejši kompleksi, ki izvirajo iz plasti 2006, t. 28: 41/5; Teržan 1974, t. 7: 8) in v grobovih sto- prehodne stopnje so: 17/23 ( t. 5: 11–14), 16A/17 ( t. 15), pnje kačastih fibul (prim. Teržan 1974, t. 16: 1). Podobno 14/16 ( t. 21: 15, 16), 4/12 ( t. 37: 4–11), 13/50 ( t. 40), 6/33 velja za sklede oziroma skodelo s poševno kaneliranim ( t. 53; 54: 1–11), 6/51 ( t. 54: 12–16) in 6/39 ( t. 55: 1–10). ostenjem ( t. 6: 3; 47: 15; prim. Hencken 1978, sl. 57: e; Dular 2003: t. 51: 11; 54: 7; 64: 3), medtem ko številčnejši Kot najznačilnejše oblike keramike lahko izpostavim: primerki rdeče-črno barvanega posodja, to je pitosov – pitose tipa 2 in pitose tipa 1, pri čemer se sedaj tipa 2 ( t. 15: 3, 15, 16) in ciborijev tipa 1–3 ( t. 14: 10; pogosteje pojavljajo pitosi tipa 1b ( sl. 112: 32); 21: 15; 22: 4, 5), bolj težijo k dataciji v čas kačastih fibul – t. i. vrečaste lonce; še posebej z bradavicami okra- (Dular 1982, 90 s). V prid dataciji v čas kačastih fibul šene lonce tipa 5 ( sl. 112: 33) ter lonce tipa 8a ( sl. 112: 34); pričajo tudi fragmenti okrašeni s posamičnimi mode- – lonce tipa 13 ( sl. 112: 35); liranimi bradavicami ( t. 52: 17), ki jih lahko glede na – lonce tipa 24 ( sl. 112: 36); način, kako je okras izdelan, povezujemo z gubanjem kot – lonce tipa 25 ( sl. 112: 37); načinom krašenja keramike.73 Zasledimo ga predvsem – lonce tipa 26 ( sl. 112: 38); na posodju kačastega in certoškega horizonta (Dular – lonce tipa 33 ( sl. 112: 41);71 1982, 85; prim. Teržan 1990, 68, op. 215). – rdeče-črno barvane ciborije tipa 1–3 ( sl. 112: 42); Keramika iz žganinskih plasti med zidom I in II – lonce s stožčastim vratom tipa 2 ( sl. 112: 43); torej kaže, da so te nastale v času prehoda stopnje Stič- – poševno kanelirane sklede tipa 3 ( sl. 112: 45) in na v stopnjo kačastih fibul oziroma na samem začetku – latvice z žlebljenim okrasom tipa 21b ( sl. 112: 46). mladohalštatskega obdobja. Kljub temu da gre pri keramiki prehodne stopnje I/II za nadaljevanje keramičnih tipov iz mlajše faze sto- pnje zidu I, pa je predvsem pri okrašeni keramiki moč 3.2.1.3 Stopnja zidu II zaznati posamezne spremembe. Za prehodno stopnjo so namreč značilni predvsem različni žlebljeni okrasi ( sl. Medtem ko je bil zid II v sondah 17, 16A zgra- 112: 39, 40, 43, 44, 46–48)72 in sicer gre na eni strani za jen neposredno nad žganinskimi plastmi prehodne sestavljene okrase ( sl. 98: O 15a; 97: E) kot jih zasledimo stopnje,74 je bilo v drugih sondah z južnega dela naselja pri keramiki 2. in 3. horizonta Poštele (Teržan 1990, 32 ugotovljeno, da so ga postavili na plast izravnalne ilovice, s, t. 1: 5; 11: 5; 14: 19; 23: 17; 39: 1, 14; 40: 1–3, 5, 11; ki je prekrivala plasti k zidu I oziroma plasti prehodne 42: 3, 10), na drugi strani pa se pojavi sestavljeni okras stopnje.75 Nad plastjo izravnalne ilovice so bili v sondi navpičnih žlebov in reber ( sl. 95: O 2a; 96: C). Iz vtisov 3 odkriti ostanki hiše, ki je segala še v sondo 7 (v nada-in žlebov sestavljen okras je značilen tudi za lonce tipa ljevanju “hiša 3–7” ). Iz nje izvirajo kompleksi 7/82 in 29, to je za obliko trebušastih loncev, ki se pojavijo prav 7/83 ( t. 27; 28) ter 3/47 in 3/49 ( t. 31: 3, 4; 32; 33: 1–6). v žganinskih plasteh prehodne stopnje, kar kažeta pred- V sondi 3 je bilo namreč moč ločiti tri plasti. Izrav- vsem bolje ohranjena primerka iz kompleksa 16A/17 ( sl. nalno ilovico (plast IIa), ki je starejša od izgradnje zidu 112: 39, 40 = t. 15: 1, 2). II, in ostaline hiše nad njo (plast IIb), sem že omenila. Ugotovljena je bila še tretja plast (plast IIc), ki je najmlaj- Za kronološko opredelitev prehodne stopnje je ši sloj za zidom II.76 Navzlic jasnemu stratigrafskemu ključnega pomena prav pojav loncev tipa 29, za katere zapisu in tudi v sondi 3 keramičnih najdb ni moč kro- pa se zdi, da so izdelek lokalnega lončarstva, saj z drugih nološko podrobneje členiti, saj izvirajo večinoma prav najdišč (vsaj zaenkrat) ne poznamo podobnih najdb. iz ostalin hiše. Tipološko-statistična obravnava najdb Glede na obliko značilnega okrasa lahko lonce tipa 29 zaradi majhnega števila različnih keramičnih tipov sploh primerjamo s skledo na nogi iz groba 7 v gomili Voselca ni smiselna ( sl. 114: C, D). Jasna stratigrafija za zidom 2 pri Magdalenski gori (Tecco Hvala et al. 2004, t. 132: II v sondi 3 je pomembna predvsem zaradi tega, ker C, 5), ki ga kronološko opredeljuje najdba kačaste fibule najdbe iz hiše 3–7 omogočajo povezavo v notranjosti z diskom (ib., t. 132: C, 1). Kronološko opredelitev pre- naselja odkrite hiše 3 iz sonde 19 ( t. 82: 6–13; 83, 84) z hodne stopnje narekujejo tudi drugi tipi keramike, ki pa zunanjim zidom II. se bistveno ne razlikujejo od keramike mlajše faze zidu Teržanova je v prvi objavi rezultatov izkopavanj v I. Tako lahko lonce s stožčastim vratom tipa 2 ( t. 40: 5; sondah na prečnem obzidju hišo 3 iz sonde 19 umestila 55: 3), ki jim najverjetneje pripadajo tudi posamezni v čas zidu II (Teržan 1994, 126 ss; t. 4; 5: 1–11), pri čemer okrašeni fragmenti (npr.: t. 40: 7), primerjamo z lonci je sledila Gabrovčevi kronološki shemi poselitve Stične s stožčastim vratom tipa 4 po Dularju (1982, 25, t. 5: 26–30) ter lonci z nogo tipa 2 po Dularju (ib., 42 s, t. 11: 73 Glej pri poglavju 3.5.1.4. 105–107). Primerjave jim najdemo tudi v grobovih iz 74 Glej pri poglavjih 2.1.1.1.1 in 2.1.1.2.1. 75 Glej pri poglavjih 2.1.1.3, 2.1.2.1.1, 2.1.2.2, 2.1.2.3 in 71 Glej pri poglavju 3.4.1.2, lonci tipa 33: opombe. 2.1.2.4.1. 72 Glej pri poglavju 3.5.1.2.2. 76 Glej pri poglavju 2.1.1.5. 195 LUCIJA GRAHEK jugozahodni del prečno obzidje sonda 7 sonda 3 sonda 19 sonda 18 hiša 1 stopnja zidu I plast I plast Ia hiša 2 hiša 1 Ä prehodna stopnja I/II ? 7/81 plast Ib Ä plast IIa stopnja zidu II plast II ="hiša 3-7" = plast IIb hiša 3 hiša 2 plast IIc Sl. 113: Primerjalna tabela plasti stopnje zidu I in II iz sond 3, 7, 18 in 19. (Gabrovec 1994, 148 ss), kasneje pa jo je povezovala 27; 28; 31: 3, 4; 32; 33: 1–6), iz hiše 2 v sondi 18 ( t. 78) z žganinskimi plastmi prehodne stopnje I/II (Teržan in iz hiše 3 v sondi 19 ( t. 82: 6–13; 83, 84). 1998, 527 s, op. 116). Na dnu vkopane hišne jame je bil namreč odkrit debel sloj žganine. Pravzaprav gre za več Najbolj značilne oblike keramike stopnje zidu II so: plasti žganine, ki so bile med seboj ločene z zaplatami – narebreni, rdeče-črno barvani pitosi tipa 2 ( sl. ilovice (Teržan 1994, 126, pril. 29).77 Podobno je bilo pri 115: 1); hiši 3–7 (Svoljšak 1994, 98, pril. 15),78 pri čemer je že iz – rdeče-črno barvani ciboriji82 tipa 1–3 ( sl. 115: jugovzhodnega profila v sondi 7 ( pril. 6) dobro razvidno, 2–10); da gre za hišo, ki je mlajša od žganinskih plasti prehodne – s podkvastimi nalepkami okrašeni vrečasti lonci stopnje ( sl. 113). V sondi 7 je z žganinskimi plastmi tipa 6 ( sl. 115: 11); prehodne stopnje namreč povezana zaplata žganine, iz – lonci tipa 16 ( sl. 115: 12); katere izvira kompleks 81 ( t. 29: 12–22).79 Pri sondi 3 – lonci tipa 22b ( sl. 115: 13); pa lahko s prehodno stopnjo povežemo žganino v plasti – na počasnem lončarskem vretenu oblikovani Ib,80 pri čemer iz nje izvira le malo najdb ( sl. 114: B), ki lonci tipa 25 ( sl. 115: 14, 15); niso bile izrisane. – lonci tipa 10a ( sl. 115: 16); – lonci tipa 33 ( sl. 115: 17);83 Stratigrafska pozicija hiše 3–7 je torej povsem jasna – manjši ciboriji/sklede tipa 4a ( sl. 115: 18);84 ( sl. 113), vendar pa to še ne pomeni, da žganina iz hiše – sklede tipa 4 ( sl. 115: 19); 3 v sondi 19 ne ustreza žganinskim plastem prehodne – sklede tipa 8 ( sl. 115: 20); stopnje I/II. Razjasnitev mesta hiše 3 iz sonde 19 glede – sklede tipa 6 ( sl. 115: 21); na utrdbene stopnje Stične omogoča šele keramika. Če – sklede tipa 5 ( sl. 115: 22); si sedaj ogledamo na eni strani najdbe iz hiše 3 v sondi – zelo plitve latvice s polkrožno zaobljenimi rameni 19 ( t. 82: 6–13; 83, 84) in na drugi keramiko iz objektov tipa 11b ( sl. 115: 23); prehodne stopnje ( t. 15) ter hiše 3–7 ( t. 27; 28; 31: 3, 4; – latvice z navzven zapognjenim ali stanjšanim 32; 33: 1–6), vidimo, da je inventar hiše 3 v sondi 19 robom ustja tipa 15 ( sl. 115: 24, 25); primerljiv z najdbam iz hiše 3–7, medtem ko obstajajo – latvice z vodoravno nažlebljenimi ali kanelirani- večje razlike v primerjavi s keramiko iz objektov pre- mi rameni tipa 20 ( sl. 115: 26, 27); hodne stopnje. – ročke tipa 1 in tipa 2 ( sl. 115: 30); Na podlagi primerjav keramike lahko v čas zidu – ročaji skodel tipa 2b ( sl. 115: 28, 29) in II postavimo tudi hišo 2 iz sonde 18 ( t. 78), pri čemer – ognjiščne koze z zoomorfno oblikovanimi za- stratigrafski podatki podpirajo takšno umestitev ( sl. 113; ključki tipa 3 ( sl. 115: 31). prim. Teržan 1994, 130).81 Daleč najznačilnejši okras za keramiko stopnje Za kronološko opredelitev stopnje zidu II z vidika zidu II je rdeče-črno barvanje ( sl. 115: 1–10; 103: C). keramike so torej najpomembnejše najdbe iz hiše 3–7 ( t. Pravzaprav se pri keramiki te stopnje pojavljajo le redko 82 Glej pri poglavju 3.4.1.5, ciboriji tipa 1: opombe. 77 Glej pri poglavju 2.2.1.2. 83 Glej op. 71. 78 Glej pri poglavjih 2.1.1.4 in 2.1.1.5. 84 Ker noben izmed primerkov, ki zagotovo izvirajo iz 79 Glej pri poglavjih 2.1.1.4 in sl. 7. plasti k zidu II ni bil izrisan, je na sliki 115 predstavljen njim 80 Glej pri poglavjih 2.1.1.5 in sl. 9. najbolj podoben primerek, vendar ta izvira iz latenske plasti 81 Glej pri poglavju 2.2.1.1. oziroma kompleksa 2/17 ( t. 11: 6). 196 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 114: Sonda 3: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); po plasteh k zidu I (B) in k zidu II (C) ter deleži keramičnih tipov po posameznih plasteh k zidu II (D). 197 LUCIJA GRAHEK Sl. 115: Značilne oblike keramike za stopnjo zidu II (1–31) in stopnjo zidu III (40–62). Kovinske najdbe iz plasti k zidu II in III po Gabrovec 1994: 32 = t. 12: 11; 33 = t. 12: 1; 34 = t. 16: 48; 35 = t. 12: 2; 36 = t. 12: 12; 37 = t. 15: 14; 38 = t. 16: 21; 39 = t. 12: 15; 63 = t. 15: 10; 64 = t. 16: 24; 65 = t. 13: 6. 198 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI druge oblike okrasa (prim. sl. 94: C in sl. 96: A, B) kot so čemer izvira iz kompleksa 2/65 še pločevinast trikoten podkvaste nalepke ( sl. 115: 11) in modeliranje zoomorf- obesek ( sl. 115: 39). nih oblik ( sl. 115: 28–31)85. Pomembno je še gubanje ( sl. 115: 18) ter vodoravno ali poševno žlebljenje oziroma kaneliranje v pasovih ( sl. 115: 17, 19, 26, 27). 3.6.2.1.4 Stopnja zidu III Za kronološko opredelitev stopnje zidu II je najpo- Bodisi neposredno nad zidom II89 bodisi na plasti membnejša rdeče-črno barvana keramika. Spričo dejstva, izravnalne ilovice90 postavljen zid III je bil najbolje ohra- da se t. i. svetolucijski pitosi v grobovih dolenjske skupine njen v sondi 5, kjer so bili poleg skromno ohranjenega le redko pojavljajo,86 moramo omeniti predvsem rdeče- zidu in njemu pripadajočega zunanjega nasipa odkriti -črno obarvane ciborije tipa 1–3. Slednje lahko primer- ruševinski ostanki hiše. Pri tem je bilo v sondi 5 ugoto- jamo s ciboriji tipa 7 (Dular 1982, 48, t. 14: 135), ciboriji vljeno, da so bile pred postavitvijo zidu III odstranjene tipa 9 (ib., 50 s, t. 16), ciboriji tipa 10 (ib., 51, t. 17: 148, kulturne plasti zidu II.91 Podobno situacijo opažamo še 150, 151) in ciboriji tipa 11 po Dularju (ib., 52, t. 18: 156) v sondi 8, kjer je bila ugotovljena le notranja fronta zidu oziroma z rdeče-črno barvanimi situlami z nogo tipa 1 po III.92 Skromni ostanki ali vsaj plasti grušča, ki jih pove- Dularju (1982, t. 19: 160, 163, 164, 166, 167). Pri ciborijih zujemo z njegovo izgradnjo, so bili odkriti še v nekaterih tipa 1–3 gre za oblike posodja, ki se najpogosteje pojavlja drugih sondah na zunanjem obzidju, vendar pa je bilo v grobovih stopenj kačastih in certoških fibul (Dular 1982, povsod plasti stopnje zidu III težko ločevati od latenskih 50 ss). Tovrstno posodje je pogosto zastopano tudi v sti- slojev. To velja tudi za sondo 17,93 od koder izvira velik ških grobovih (Gabrovec et al. 2006, t. 7; 8–11; 8: 15/1–4; del najdb stopnje zidu III ( dodatek; prim. sl. 29). 10: 20/1, 21/1; 15: 26/1; 28: 38/3–4, 40/4; 31: 48/1; 32: 51/1, Glede na stratigrafsko pozicijo povezujem s stopnjo 52/4; itd.). Podobno lahko v stiških grobovih kačastega ali zidu III tudi hišo 4 iz sonde 19. Njeni ostanki so namreč certoškega horizonta najdemo primerjave še drugim, za segali vse do izravnane plasti ruševin hiše 3, ki sodi v stopnjo zidu II značilnim oblikam keramike; na primer čas zidu II.94 loncem tipa 16 in 22b (Gabrovec et al. 2006, t. 10: 17/3; 190: 36), loncem tipa 33 (ib., 90: 155/1; 106: 1963/12), Najpomembnejši kompleksi, ki izvirajo iz plasti latvicam tipa 15 (ib., t. 30: 45/1; 36: 69/6; 44: 76/16), glo- stopnje zidu III, so: 17/6, 17/9, 17/13 in 17/14 ( t. 8: bokim latvicam tipa 20 (ib., t. 41: 73/5), skledam tipa 6 (ib., 15–19; 9; 10: 1–13); 8/91 in 8/92 ( t. 73: 9–16) ter najdbe t. 74: 128/6; 128: 31/2) in nenazadnje tudi fragmentom iz hiše v sondi 5 ( t. 68: 5–15; 69: 1–5) in hiše 4 iz sonde nagubanih posod (ib., t. 33: 60/6; 35: 66/1; ipd.). Čeprav 19 ( t. 85: 1–10). so v grobovih redkeje zastopani (Tecco Hvala et al. 2004, t. 121: A/4; Teržan 1976, t. 89: 8), omogočajo datacijo Za stopnjo zidu III najznačilnejši oziroma najpo- zidu II v mladohalštatski čas tudi vrečasti lonci z okrasom gosteje zastopani keramični tipi so: podkvastih nalepk.87 – lonci tipa 10 ( sl. 115: 40); – lonci tipa 11 ( sl. 115: 41); Keramika iz plasti k zidu II tega jasno postavlja v – trebušasti lonci tipa 14 ( sl. 115: 42, 43) in tipa čas kačastih in certoških fibul. Takšno datacijo podpirajo 18 ( sl. 115: 44); tudi kovinske najdbe. Iz plasti k zidu II izvirajo noga – trebušasti lonci tipa 17 ( sl. 115: 48, 49); kačaste fibule iz kompleksa 2/6588 ( sl. 115: 32), fragmen- – trebušasti lonci tipa 22a ( sl. 115: 47); tirana trakasta fibula iz kompleksa 1/83 ( sl. 115: 33) ter – lonci tipa 21 ( sl. 115: 46); drobna ločna fibula iz žganinske plasti hiše 3 v sondi 19 – lonci tipa 32 ( sl. 115: 45); ( sl. 115: 34). Poleg tega moramo omeniti še fragment – buče z ozkim, visokim in vodoravno kaneliranim masivne, narebrene bronaste zapestnice iz kompleksa vratom ( sl. 115: 50); 1/86 ( sl. 115: 35), valjaste uhane iz kompleksov 17/9 – t. i. lonci s stožčastim vratom tipa 3 ( sl. 115: 51); ( sl. 115: 38), 13/8 ( sl. 115: 37) ter 2/65 ( sl. 115: 36), pri – ciboriji tipa 4 in veliki ciboriji tipa 4a ( sl. 115: 52, 85 53 Z zoomorfnimi oblikami povezujemo tudi okras para ) z nagubanim ostenjem; bradavic na vrhu ročajev. Glej pri poglavju 3.5.1.1.4. – sklede tipa 10 ( sl. 115: 54) z nagubanim ostenjem; 86 Glej pri poglavju 3.5.2. – latvice tipa 15 ( sl. 115: 55) in 87 Glej pri poglavju 3.5.1.1.3. – z vodoravnim kaneliranjem narebrene noge 88 V objavi je navedeno, da fragment fibule izhaja iz (ciborijev) tipa 2 ( sl. 115: 56). najdbnega kompleksa 2/98 (Gabrovec 1994, 166), vendar pa v sondi 2 kompleks št. 98 sploh ni bil definiran, temveč so bile 89 Najbolje razvidno pri sondi 4; glej pri poglavju 2.1.1.1. kot kompleks 98 očitno šele leta 1968 opredeljene najdbe iz 90 Najbolje razvidno pri sondi 14; glej pri poglavju 2.1.1.3. sonde 1 (prim. pri poglavju 2.1.3.1 in sl. 15; 16). Iz terenske 91 Glej pri poglavju 2.1.4.1. ter postizkopavalne dokumentacije je tako razvidno, da izvi- 92 Glej pri poglavju 2.1.4.2. ra fragment kačaste fibule iz plasti v kateri je bil opredeljen 93 Glej pri poglavju 2.1.1.1.1. kompleks 2/65. 94 Glej pri poglavju 2.2.1.2. 199 LUCIJA GRAHEK Pri okrašeni keramiki stopnje zidu III predstavlja okrasov (prim. sl. 100: O 24a).95 Čeprav oblike žigov enega najznačilnejših okrasov gubanje površine ( sl. 115: omogočajo povezave z latensko žigosano keramiko 52–54). V primerjavi z nagubano keramiko iz starejših (prim. Teržan 1994, 130, op. 18; Gabrovec 1994, 154, op. plasti so sedaj izbokline večje in nemalokrat nastopajo 14; Schwappach 1971a),96 lahko žigosano keramiko sto- v sestavljenih oblikah okrasa. Medtem ko se razmeroma pnje zidu III primerjamo le s skromnimi naselbinskimi pogosto pojavljajo predvsem vodoravno žlebljeni ( sl. najdbami iz Vintarjevca, ki datirajo v stopnjo negovskih 115: 45; prim. sl. 97: E) ali kanelirani okrasi ( sl. 115: 50, čelad (Stare V. 1999, 23 ss, sl. 12: 2). 53, 56; prim. sl. 97: F), opazno upade delež rdeče-črno obarvane keramike ( sl. 102: B). V okviru plastičnih Keramika iz plasti k zidu III pravzaprav ne omo- okrasov so značilne podkvaste nalepke ( sl. 115: 57; prim. goča natančne in povsem zanesljive datacije te stopnje. sl. 96: F), polkrožna ali v obliki valovnice oblikovana Kljub nekaterim razlikam v uporabi, ki je izpričana nerazčlenjena rebra ( sl. 74: O3; prim. sl. 96: D) ter vdrte z različnim deležem najdb posameznih keramičnih oziroma sploščene bradavice ( sl. 115: 59). Nov je tudi tipov ( sl. 107), je namreč povsem razvidno, da so med motiv svastike ( sl. 115: 58). Pri keramiki stopnje zidu keramiko stopnje zidu III zastopane zelo podobne, če že III se pojavi še žigosan okras koncentričnih krožcev ( sl. ne povsem enake oblike, kot jih zasledimo že v stopnji 115: 60–62; prim. sl. 99: E), ki večkrat nastopa skupaj s zidu II. Nedvomno gre za mladohalštatsko keramiko, ki t. i. koleščkanim okrasom malih, vtisnjenih kvadratkov jo z ozirom na stratigrafski redosled lahko shematično ( sl. 96: O 23a; prim. sl. 99: B). postavimo v čas negovskega horizonta, vendar pa ne gre spregledati dejstva, da izvira iz plasti, ki sodijo k zidu III, Keramika stopnje zidu III jasno kaže na mladohal- tudi več kosov izrazito latenske keramike, kot so glinen- štatsko obdobje, vendar pa posamezne keramične tipe ke in pokali (prim. sl. 107 in sl. 108). Latenska keramika le stežka natančneje datiramo. To velja že za nagubane se pojavi tudi med gradivom iz hiše 4 v sondi 19 ( t. 85: ciborije tipa 4, ki imajo trup razdeljen v več etaž in so 1, 10; dodatek). Čeprav je pojav prvih latenskih najdb okrašeni z gubanjem ter vglobljenimi žlebovi ( sl. 115: ena od značilnosti negovskega horizonta (Gabrovec 52). Najboljše primerjave jim zasledimo med naselbin- 1965, 35 s, sl. 2; isti 1987, 69 ss, sl. 6; Dular 2003, 150), sko keramiko z Libne (Štibernik 1999, t. 9: 2, 3), medtem je videti, da gre za zamešane najdbe, kar bom pokazala ko najdemo dobre primerjave ciborijem tipa 4a ( sl. 115: pri obravnavi keramike iz latenskih plasti. 53) že v grobovih iz Stične (Gabrovec et al. 2006, t. 54: Podobno kot keramika nedvomne datacije zidu III 94/2; 98: 168/5; 104: 1946/5; 114: 9/7; 119: 17/3; 126: ne omogočajo niti drobne najdbe, ki jih je kot relevantne 26/6; 200: 19/1; 202B: 1). Glede na grobno keramiko za opredelitev izpostavil že Gabrovec (1994, 154). Gre ciboriji tipa 4a pravzaprav bolj ustrezajo skledam z no- za certoški fibuli s samostrelno peresovino iz sond 13 go tipa 2 po Dularju (1982, 73 s, t. 25: 236–243). Te se in 17 ( sl. 115: 63, 64) ter fibulo zgodnje latenske sheme podobno kot nagubani ciboriji, ki jih je Dular razvrstil iz sonde 8 ( sl. 115: 65). Certoški fibuli sodita med fibule med ciborije tipa 4 in 12 (ib., 46 ss, t. 13: 124–126; 18: vrste XIII po Teržanovi, ki datirajo predvsem v mlajši del 157–159), pojavljajo predvsem v grobovih kačastega in certoškega horizonta, pojavljajo pa se tudi v grobovih certoškega horizonta, redkeje pa so zastopane v grobovih iz časa negovskega horizonta (Teržan 1976, 338 ss, sl. 5; stopnje negovskih čelad. Isto velja za vodoravno kaneli- 361 ss). Medtem ko sta bili ti dve fibuli najdeni v okviru rane noge tipa 2 ( sl. 115: 56), ki najverjetneje pripadajo kompleksov 13/8 in 17/4 in tako izvirata iz spodnjega ciborijem tipa 10 po Dularju (ib., 51 s, t. 17). dela latenske plasti nad ruševinskimi ostanki zidu III Datacijo v mladohalštatsko obdobje narekujejo oziroma z njim povezanimi plastmi grušča in hišnega še latvice tipa 15, ki ustrezajo latvicam tipa 4 po Du- ometa,97 izvira zgodnjelatenska fibula iz ostalin zidu larju (1982, 76 s, t. 26: 258–263) ter posode z okrasom III. Čeprav Gabrovec v objavah navaja, da je bila fibula podkvastih nalepk, reber v obliki valovnice, t. i. vdrtih najdena v “čistem latenskem sloju” (Frey, Gabrovec 1969, bradavic in svastike, ki jih lahko primerjamo z lonci 14, sl. 2: 1), oziroma “na ruševinah zidu III” (Gabrovec iz mladohalštatskega grobišča v Dolenjskih Toplicah 1994, 168, t. 13: 6), je iz terenske dokumentacije (op. te- (prim. Teržan 1976, t. 27: 9; 32: 1, 11; 42: 2, 4; 43: 4; 45: renskega dnevnika) razvidno, da sodi v okvir kompleksa 8; 53: 1, 2; 56: 5; 58: 10 itd.). Vendar pa je pri tem pomen- 8/92,98 pri čemer sploh ni nujno, da gre za pomešano ljivo, da podobne oblike plastičnega okrasa zasledimo najdbo, temveč fibula zgolj podpira datacijo v negovski tudi na prostoročno izdelanem posodju iz latenskih horizont (prim. Gabrovec 1987, 74). grobov na Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ 2005, t. 1: 101/1; 2: 102/1–2; 12: 121/1; 16: 127/1; 18: 131/2; 27: 144/1; 29: 148/1; 30: 151/1–2; 47: 174/2; 75: 442/2 ipd.). Kot ključni za kronološko opredelitev stopnje zidu 95 Glej pri poglavju 3.5.1.3.2. III se kažejo prostoročno izdelani lonci z žigosanim 96 Za latensko keramiko z žigosanim okrasom glej pri okrasom koncentričnih krogov ( sl. 115: 60–62), ki se poglavju 3.6.2.2.1. 97 pojavljajo skupaj z vrezi in vtisi v obliki sestavljenih Glej pri poglavjih 2.1.2.2 in 2.1.1.1.1. 98 Glej pri poglavju 2.1.4.2.1. 200 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 116: Delež obravnavanih kosov keramike po posameznih latenskih plasteh oziroma stopnjah. 3.6.2.2 KERAMIKA LATENSKE STOPNJE STIČNE Dve latenski plasti sta bili odkriti še v sondi 5, pri čemer je bila v mlajši odkrita tudi vkopana jama.102 Po osnovni kronološki shemi označuje zadnjo sto- Več latenskih slojev je bilo odkritih še na zunanjem pnjo Stične latenska poselitev (Gabrovec 1994, 150). Da pobočju gradišča: v sondah 2 in 8 sta bila odkrita dva pri tem še zdaleč ne gre za homogeno stopnjo je najbolj tlaka, v sondah 16B, 4 in 6 pa trije kamniti tlaki.103 Ker očitno pri sondah izkopanih na prečnem obzidju, saj sta iz latenskih plasti izven obzidja izvira le malo najdb, bila tu v vseh sondah odkrita dva latenska zidova. Kljub zanje pri tipološko-statistični obravnavi nisem podajala temu da je bil v sondi 19 med obema zidovoma odkrit še stratigrafsko-kronološkega orisa. vogal objekta, ki je izven sonde ostal neraziskan, ter da je bilo v posameznih sondah mogoče razločiti več plasti k Za ovrednotenje in kronološko opredelitev latenske posameznemu zidu, obravnavam sonde 9, 18 in 19 sku- poselitve so torej relevantne predvsem plasti, odkrite paj. Razlikujem le med starejšo stopnjo, ki jo označujejo v notranjosti naselja ter plasti iz sond 5 in 6, od koder plasti k prečnemu zidu 1, in mlajšo stopnjo zidu 2,99 skupno izvira največ najdb latenske keramike ( sl. 116). saj podrobnejša členitev zaradi ne povsem primerljivih Pri tem lahko nekatere pomenljive razlike zaznamo že stratigrafskih podatkov in manjšega števila opredeljivih s splošnim pregledom keramike po posameznih plasteh kosov keramike po posameznih plasteh niti ni smiselna. oziroma stopnjah. Podobno velja za sondo 11, kjer so bile odkrite tri latenske plasti. Ker pa iz najstarejše plasti izvira le malo Za keramiko iz latenske plasti v sondi 6 je značil- keramičnih najdb ( dodatek), razlikujem zgolj med dve- no, da je večinoma izdelana prostoročno ter da je bil le ma stopnjama; tako obravnavamo skupaj najdbe pred manjši delež keramike oblikovan s pomočjo (hitrega) postavitvijo zidu (plast Lt a in plast Lt b), na drugi strani lončarskega vretena. Na drugi strani je najmanjši delež pa povezujemo najdbe iz plasti Lt c s tamkaj odkritim prostoročno izdelane keramike ugotovljen v okviru najdb zidom.100 iz stratigrafsko starejše plasti a v sondi 5. Že v plasti b se Slabše so stratificirane latenske plasti, odkrite v delež prostoročno izdelane keramike občutno poveča, sondah na zunanjem obzidju. Medtem ko je bilo v no- zato lahko keramiko iz stratigrafsko mlajše plasti v sondi tranjem delu sond 17, 14, 13, 12 in 2 dve stopnji latenske 5 po načinu izdelave še najbolje primerjamo s keramiko poselitve moč le slutiti, sta bili v sondi 6 v latenski plasti iz latenskih plasti v sondi 11 z zahodne terase ( sl. 117). odkriti dve skupini kamnov. Poleg skromnih ostankov Podobne razlike se kažejo tudi pri pregledu deleža latenskega zidu tik pod humusom so bili v temnorjavi osnovnih zvrsti keramike po posameznih plasteh ( sl. plasti odkriti še ostanki latenskega objekta, s katerim gre 118). Ponovno namreč najbolj izstopa plast iz sonde povezovati večino najdb iz latenske plasti v sondi 6.101 6, kjer lahko na eni strani ugotavljamo najmanjši de- lež posodja, na drugi strani pa je predvsem na račun 99 Glej pri poglavju 2.2.1. 102 Glej pri poglavju 2.1.4.1.1. 100 Glej pri poglavju 2.2.2.1. 103 Glej pri poglavjih 2.1.3.2.2, 2.1.4.2.2, 2.1.1.2.2, 101 Glej pri poglavju 2.1.2.4.1. 2.1.2.1.2 in 2.1.2.4.2. 201 LUCIJA GRAHEK Sl. 117: Deleži keramike glede na način izdelave po posameznih latenskih plasteh. Sl. 118: Deleži osnovnih zvrsti keramike po posameznih latenskih plasteh. 202 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 119: Deleži oblik posodja po posameznih latenskih plasteh. večjega števila najdenih fragmentov pekev ugotovljen keramike, medtem ko se delež loncev občutno zmanj- največji delež ognjiščnih predmetov. Razmeroma velik ša. Slednje je še posebej očitno pri keramiki iz starejše delež ognjiščnih predmetov je ugotovljen še v sondi plasti Lt a, medtem ko je pri keramiki iz mlajše plasti Lt 5, pri čemer med keramiko iz tamkaj odkrite starejše b opazen porast deleža najdb nizkega posodja, in sicer latenske plasti ni bila zastopana keramika iz osnovne so pogosteje kot latvice zastopane sklede. skupine drugih predmetov. Glede na delež osnovnih Ponovno najbolj izstopa keramika iz latenske plasti skupin keramike lahko tako najbolje primerjamo najdbe v sondi 6. Glede na delež posameznih oblik posodja iz notranjosti naselja. Primerljive so predvsem najdbe iz lahko tamkaj izkopano keramiko bolj kot s keramiko iz plasti k prečnemu zidu 1 in plastmi pred izgradnjo zidu drugih latenskih plasti primerjamo z najdbami stopnje na zahodni terasi, na drugi strani pa najdbe iz plasti k zidu III (prim. sl. 119 in 107). V sondi 6 so namreč še prečnemu zidu 2 ter plasti k zidu iz sonde 11. vedno zastopani ciboriji, v primerjavi z drugimi laten- Povezave posameznih latenskih plasti oziroma sto- skimi plastmi pa je očiten predvsem majhen delež oblik penj iz sond na prečnem obzidju s sondo 11, izkopano finega latenskega posodja. Tako se le v primeru sonde na zahodni terasi, so razvidne tudi iz pregleda deleža 6 glinenke in pokali pojavljajo redkeje kot oblike niz- oblik posodja ( sl. 119). Medtem ko so nizke oblike po- kega posodja, pri čemer pripada tu večji delež nizkega sodja, kot so latvice in sklede, redko zastopane, pripada posodja latvicam in ne skledam. največji delež loncem oziroma grobi kuhinjski keramiki. Manj od loncev je tudi finega posodja, kot so glinenke Iz pregleda deležev keramike glede na način izdelave in pokali. Drugače je pri keramiki iz latenskih plasti v ( sl. 117) in prav tako iz pregleda deležev oblik posodja po sondi 5. Tu so najpogosteje zastopane prav oblike fine posameznih latenskih plasteh ( sl. 119) je torej razvidno, da 203 LUCIJA GRAHEK iz sonde 6 izvira manj značilne latenske keramike kot iz – lonec tipa 10 ( dodatek, ID: 6806/007–002);105 drugih latenskih plasti. Z latenskim obdobjem se namreč – lonec tipa 12 ( dodatek, ID: 6806/007–005);106 v keramični proizvodnji na Dolenjskem pojavita dve izje- – lonec tipa 22a ( dodatek, ID: 6806/009–009);107 in mno pomembni tehnološki novosti. Na eni strani pričnejo – lonca tipa 31 ( dodatek, ID: 6806/010–017, uporabljati t. i. hitro lončarsko vreteno, na drugi strani 6806/010–001 = t. 57: 4).108 pa se pojavi tudi posebna receptura priprave lončarske mase, t. i. grafitna keramika. Kot značilne oblike latenske Pri keramiki iz latenske plasti v sondi 6, oblikovani keramike, ki omogočajo kronološko opredelitev latenske na vretenu, zaradi velike fragmentarnosti pravzaprav poselitve Stične, lahko v prvi vrsti obravnavamo posodje, ni moč ugotavljati značilnih tipov posodja. Poleg fra- ki je bilo oblikovano s pomočjo lončarskega vretena, zato gmenta lonca z navzven odebeljenim robom ustja tipa tem oblikam v nadaljevanju posvečam največ pozornosti. 40a ( t. 58: 12) so med keramiko, dodelano na vretenu, Glede na razlike oziroma podobnosti, ki so razvi- zastopani predvsem z glavničenjem okrašeni lonci ( t. dne že iz splošnega pregleda keramike po posameznih 57: 17; 58: 9; dodatek, ID: 6806/009–006, 6806/015–010, plasteh, so pri kronološki opredelitvi latenske poselitve 6806/015–011, 6806/016–011). Zasledimo še fragmente z vidika keramike ločeno obravnavane najdbe iz sonde pokalov ( t. 58: 14; dodatek, ID: 6806/009–003) in gli- 6 in 5, medtem ko so latenske plasti iz sond izkopanih v nenk ( t. 58: 5), ki jim bržkone pripadajo tudi fragmenti notranjem delu naselja, obravnavane skupaj, in sicer tako z žigosanim okrasom koncentričnih krožcev ( t. 57: 19; najdbe iz plasti k prečnima zidovoma kot tudi najdbe iz 58: 2). Pri tem ne gre prezreti, da se tako žigosan ( t. sonde na zahodni terasi. Uvodoma bodo predstavljeni 57: 20; 58: 3, 10) in glavničast okras ( t. 57: 16; dodatek, kompleksi, ki vsebujejo za posamezno plast oziroma ID: 6806/008–004, 6806/015–012) pojavljata tudi pri stopnjo najznačilnejše tipe keramike ter oblike in motive prostoročno izdelani keramiki. okrasa. Kronološka opredelitev temelji na primerjavi z bolje datiranimi grobnimi najdbami in z naselbinsko Tipe prostoročno izdelanih loncev, ki sodijo med keramiko drugih najdišč. V obravnavo sem pritegnila najznačilnejše oblike keramike iz latenske plasti v sondi tudi vse kovinske najdbe, ki so relevantne za datacijo. 6, lahko primerjamo s številnimi najdbami prostoročno Zaradi kovinskih najdb se pred obravnavo latenskih izdelanih loncev iz srednjelatenskih grobov na Kapi- plasti v notranjosti naselja nekoliko pomudim tudi pri teljski njivi v Novem mestu (prim. sl. 44: L 10 ; 45: L 12 ; kamnitih tlakih na zunanjem pobočju. 46: L 22a ; 47: L 31 in Križ 2005, t. 6: 110/1, 111/1–2; 17: 128/2; 21: 135/2–5; 34: 152/1; 47: 177/1 itd.). Toda za kronološko opredelitev plasti z vidika keramike je po- 3.6.2.2.1 Keramika iz latenske plasti v sondi 6 membna latenska, to je na vretenu oblikovana keramika. Podobno kot velja za prostoročno izdelane lonce, Kot je razvidno že iz jugovzhodnega profila v sondi lahko z glavničenjem okrašenim fragmentom grafitne 6, sta bili nad kulturno plastjo zidu II odkriti dve plasti keramike ( t. 58: 9) najdemo primerjave že na srednje- ( pril. 11). Medtem ko spodnjo, svetlorjavo povezujemo latenskih najdiščih, na primer v nižinskem naselju v z zidom III, so bili v vrhnjem delu temnorjave plasti pod Trnavi blizu Žalca v Savinjski dolini (Novšak et al. 2006, humusom odkriti kamni, ki najverjetneje predstavljajo 22 s, G: 22–25, 28–31, 50–55, 68, 72–74, 83–86; Božič ostanke latenskega obzidja. Temnorjava latenska plast 1999a, 212) ali na grobišču v Forminu (Pahič 1966, iz sonde 6 je torej starejša od latenskega zidu. Pri tem iz t. 12: 8; Božič 1999a, 212), pri čemer naj poudarim, sonde 6 ne poznamo najdb, ki bi pripadale skromnim da se grafitna keramika v grobovih le redko pojavlja. ostalinam latenskega obzidja, temveč iz temnorjave Sicer poznamo grafitno keramiko še z mnogih drugih latenske plasti zagotovo izvirajo kompleksi 6, 7, 9, 10, slovenskih najdišč (Guštin 1984, sl. 27: 3; Novšak et al. 15 in 16 ( t. 57; t. 58: 1–14).104 2006, sl. 36), ki pa so večinoma datirana že v poznola- tenski čas.109 Poznolatensko je tudi grobišče v Rojah Že s splošnim pregledom keramike po posameznih pri Moravčah (Božič 1999a, 210), kjer najdemo dobre latenskih plasteh ugotovimo, da prevladujejo v sondi 6 primerjave fragmentu pokala tipa 3110 iz kompleksa prostoročno oblikovani lonci ( sl. 117–119). Na hitrem lončarskem vretenu oblikovana keramika, med katero 105 Prim. sl. 44: L 10; 66: E ; 79: B. so zastopani tudi grafitni lonci in oblike fine keramike, 106 Prim. sl. 44: L 12 ; 66: G ; 79: D. je večinoma zastopana le s posamičnimi fragmenti, 107 Prim. sl. 46: L 22a ; 68: C ; 81: A. ki pa so lahko tudi zamešani, kar je dobro razvidno 108 Prim. sl. 47: L 31 ; 69: E ; 81: C. iz pregleda deleža najdb tipov tovrstne keramike po 109 Glej pri poglavju 3.6.2.2.4. in 4.3.; prim sl. 128. posameznih latenskih plasteh ( sl. 120). Zato lahko kot 110 Lahko gre za fragment narebrene čaše in ne močno značilne oblike keramike iz latenske plasti v sondi 6 profiliran pokal kot jih poznamo iz Novega mesta (Knez izpostavim predvsem: 1992, t. 35: 8; 42: 16; 48: 6; 50: 5; 53: 7; 58: 6; 64: 6; 65: 2, 9; 69; 5, 8; 70: 6; 77: 10; 79: 7; Božič 2008, t. 27: 1, 2). Glej tudi 104 Glej pri poglavju 2.1.2.4.1. pri poglavju 3.3.1.4. 204 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 120: Deleži najdb tipov fine latenske keramike, na vretenu oblikovanih loncev tipa 35–43 ter prostoročno izdelanih loncev tipa 34 (rdeče) po posameznih latenskih plasteh. 205 LUCIJA GRAHEK 16 ( t. 58: 14; prim Knez 1977, t. 3: 12; 5: 7; 14: 10). Gre Zagorice, za katerega Božič na podlagi kovinskih najdb za fragment močno profiliranega pivskega posodja, ki ocenjuje, da sodi v čas Lt C2/D.114 Pri tem je pomenljivo, je glede na stratigrafske podatke starejši ( pril. 11) od da so bile v Zagorici najdene tako glinenke z žigosanim latenske keramike z žigosanim okrasom koncentričnih okrasom, ki povsem ustrezajo fragmentu iz kompleksa krožcev, ki izvira iz kompleksov 9 ( t. 57: 19) in 6 ( t. 58: 2). 6 v sondi 6, kot tudi narebrena čaša, ki jo lahko primer- Prav z žigosanjem okrašeno, fino, na vretenu iz- jamo s fragmentom iz kompleksa 16. delano keramiko je kot najrelevantnejšo za kronološko opredelitev latenske plasti iz sonde 6 izpostavil Gabrovec Ne glede na dejstvo, da v latenski plasti iz sonde (1994, 154, t. 10: (8, 9)111 in 11; Frey, Gabrovec 1969, 12 6 prevladuje prostoročno izdelana keramika, izstopajo ss, sl. 1: (4), 5, 7, 8, (10); 2: (12); Gabrovec et al. 1969, med značilno latensko keramiko predvsem z žigosanjem 192, t. 10: (1, 2), 8). Pri tem je datacijo povzemal po okrašeni fragmenti. Na podlagi grobnih najdb iz Novega Schwappachu, saj je ta v obravnavo latenske žigosane mesta in Brežic je videti, da se tovrstno okrašena kerami- keramike na Dolenjskem vključil tudi fragmente iz ka na Dolenjskem pojavi bolj ob koncu srednjelatenske sonde 6 (Schwappach 1971a, 249 s, Abb. 1: 6, 9, 13, stopnje Mokronog IIb, še pogosteje pa se očitno pojavlja 15 = t. 1: 6, 9; 3: 13, 15). Poleg že omenjenih fragmen- v poznolatenskem obdobju, vendar ostaja datacija plasti tov fine, latenske keramike je Schwappach obravnaval na podlagi žigosane latenske keramike zgolj okvirna, saj še fragment prostoročne posode iz kompleksa 9 ( t. 57: novejše najdbe še niso ustrezno objavljene in ovrednote- 20) in pa fragment glinenke iz premešanega komple- ne. Poleg tega je že iz stratigrafskih podatkov razvidno, ksa 14 ( t. 56: 14).112 Pojav latenske žigosane keramike da so za kronološko opredelitev plasti pomembnejše na Dolenjskem je postavil v čas Lt B2/C, kar je skušal najdbe iz kompleksa 16 ( pril. 11). Od žigosane latenske podpreti z grobno najdbo iz Valične vasi (Schwappach keramike so namreč stratigrafsko starejši: fragment na 1971a, 246 s, sl. 2, t. 4, 5: 1), omenja pa tudi grob iz Roj vretenu dodelanega lonca z glavničenim okrasom ( do- pri Moravčah (ib., 242, op. 13– glej: Knez 1977, t. 6: 5). datek, ID: 6806/016–011), lonec z odebeljenim ustjem Vendar se zdi njegova datacija z vidika teh dveh grobnih ( t. 58: 12) in profiliran pokal ( t. 58: 14), ki, če ne gre za najdb bržkone neutemeljena. Pri najdbah iz Valične vasi povsem premešano plast, narekujejo datacijo v pozno- namreč grobnih celot sploh ne poznamo (Teržan 1975, latensko obdobje. 660), medtem ko celotno grobišče iz Roj po Božiču sodi v čas poznolatenske stopnje Mokronog IIIa (Božič 1999a, 210). Podobno datacijo pojava žigosanega okrasa pri 3.6.2.2.2 Keramika iz latenskih plasti v sondi 5 latenski keramiki na Dolenjskem kažejo novejše najdbe ( sl. 101), in sicer tako fragmenti iz poznolatenskih nasel- V sondi 5 je latenske plasti od objekta, ki je sodil binskih plasti (Sitarjevec nad Litijo, Gradiščica pri Jelšah, k zidu III, ločeval kamniti tlak. Nad njim je bilo moč Pančičev vrh pod Javorjem – Pavlin, Dular 2007, t. 22: razlikovati starejšo sivo obarvano plast in mlajšo, te- 12, 19; 23: 10, 11; Valična vas – Dular, Breščak 1996, t. mnorjavo plast. Za kronološko opredelitev spodnje, t. i. 3: 14; Cvinger nad Koriti – Dular et al. 1995, t. 16: 11; Lt a plasti so ključne najdbe iz kompleksov 105, 107 in Gradec pri Vinkovem vrhu – Dular et al. 1996, t. 22: 12 111 ( t. 69: 9–12; 70; 71), medtem ko kompleksi 1, 4–7 in celo iz Nauporta (Vrhnike) ! – Horvat 1990, t. 13: 7), in 108 ( t. 72: 1–15) izhajajo iz vrhnje, t. i. Lt b plasti ter kot tudi neobjavljene grobne najdbe iz Kapiteljske njive v v njej odkritega manjšega vkopa.115 Novem mestu (Križ 2001, 110: 222; isti 2005, 18), Brežic (Božič 1999b, 153: sl. 2) in še posebej Zagorice pri Biču Predvsem za starejšo latensko plast so značilne (Šinkovec 2011, t. 2: 5; 3: 7; 8: 7; 11:2; prim. Vičič 2003). naslednje oblike posodja: Čeprav v grobu 300 iz Novega mesta113 in grobu 28 iz – glinenke tipa 1 ( t. 69: 10, 11); Brežic (Jovanović 2000, 299; ista 2007, 43 in 60: 1) ni – glinenke tipa 5 ( t. 70: 7; prim sl. 51: G 5); bilo kovinskih pridatkov, ki bi omogočali natančnejšo – glinenke tipa 6 ( t. 71: 10; prim sl. 51: G 6); datacijo, je videti, da sodita oba med mlajše grobove – glinenke tipa 9 ( dodatek, ID: 6805/111–008; prim na tamkajšnjih grobiščih. Drugače je z grobiščem iz sl. 51: G 9); – glinenke tipa 10 ( dodatek, ID: 6805/105–001; 111 V oklepaju so navedeni tisti predhodno objavljeni prim sl. 51: G 10); fragmenti, ki pripadajo prostoročno izdelanim posodam, ali – pokal tipa 1 ( t. 70: 8); pa niso okrašeni z žigosanimi koncentričnimi krožci, temveč – pokali tipa 2 ( t. 69: 9; 70: 6; 71: 7); imajo s koleščkanjem vtisnjen okras. – sklede tipa 12 ( t. 70: 10) in 112 Glej pri poglavju 2.1.2.4.1.; sl. 14 in pril. 11. – skleda tipa 13 ( t. 70: 9). 113 Poleg dveh keramičnih posod, od katerih je ena okra- šena z žigosanjem, je bila v grobu 300 najdena še rumena ste- 114 Na najdbe žigosane keramike v Zagorici me je opozo- klena zapestnica. Za podatke o najdbah in relativni dataciji ril prav dr. D. Božič, IzA ZRC SAZU, za kar se mu najlepše groba gre iskrena zahvala B. Križu in P. Stipančić iz Dolenj- zahvaljujem. skega muzeja v Novem mestu. 115 Glej pri poglavju 2.1.4.1.1. 206 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Med okrašeno fino keramiko velja omeniti še Pokali so značilna oblika poznolatenskega pivskega fragment z žigom koncentričnega krožca ( t. 71: 16) in posodja, pri čemer se kot tipološko starejši tip kažejo fragment, ki je imel okras vtisnjen s koleščkanjem ( t. neokrašeni oziroma z vodoravnimi gubami ali rebri 71: 17). neprofilirani pokali (Guštin 1977, 72 s; t. 20). Takšen je pokal tipa 1 iz kompleksa 117 ( t. 70: 8), ki ga lah- Za keramiko iz latenskih plasti v sondi 5 je zna- ko primerjamo s tistim iz groba 1565/23 v Mihovem čilno predvsem to, da prevladujejo oblike na hitrem (Windl 1975, t. 14: 7) in pa pokali tipa 2 ( t. 69: 9; 70: 6; lončarskem vretenu izdelanega, finega posodja ( sl. 117; 71: 7). Tudi tem najdemo primerjave v Mihovem: grob 141). Tako že v starejši plasti zasledimo skorajda vse 1656/13 (Windl 1975, t. 11: 12) in 1661/13 (ib., t. 68: 13). tipe glinenk ( sl. 120), ki so bile pri tipološki obravnavi Kot mlajša oblika pokalov se kažejo močno profilirani zaradi velike fragmentarnosti razvrščene le glede na pokali tipa 3 ( sl. 52: P 3; prim Guštin 1977, t. 20: 5–10). oblikovanost ramen ali glede na obliko vratu in ustja. Mednje sodi tudi bolje ohranjen primerek iz kompleksa Ker v večini primerov rekonstrukcija (celih) posod ni 5/107 ( t. 70: 5), ki ga lahko dobro primerjamo s pokali iz mogoča, je močno oteženo tudi sledenje kronološko grobov na Beletovem vrtu v Novem mestu (Knez 1992, občutljivim oblikovnim prvinam. Grobne najdbe na- t. 42: 16; 48: 6; 50: 5; 53: 7; 64: 6: 65: 1; 69: 5; 70: 6; 77: mreč izpričujejo kronološki razvoj te oblike posodja 10) ali iz grobov s Strmca nad Belo Cerkvijo (Dular A., (prim. Pirkmajer 1991, sl. 46; Guštin et al. 1993, 28 s; 1991, t. 56: 16; 59: 9, 29; 60: 16). Med pokali tipa 3 je Dular, Tomanič Jevremov 2009, 171 in 173). Težave pri lahko nekoliko starejši primerek iz kompleksa 5/111 ( t. sledenju kronološko občutljivih prvin, ki jih povzroča 71: 6), ki ima dobre primerjave v grobovih iz Mihovega slaba ohranjenost najdb, lahko najbolje ponazorimo z (Windl 1975, t. 14: 11; 24: 28). glinenko tipa 2 ( t. 69: 12) iz starejše plasti v sondi 5. Sklede tipa 12 ( t. 70: 11) se uvrščajo med značilnejše Povsem primerljiva glinenka je bila namreč najdena v oblike fine keramike iz starejše plasti v sondi 5. Primer- grobu 1 iz Dobove (Guštin 1977, t. 4: 19), ki datira v čas jamo jih lahko s skledo iz groba 1 iz Skorbe (Pahič 1966, stopnje Mokronog IIa (Božič 1987, 872, sl. 44: 19; isti t. 14: 6), na drugi strani pa jim najdemo primerjave v 1999a, 209), vendar pa imajo enako oblikovana ramena grobovih 39, 36 in VII iz Roj pri Moravčah (Knez 1977, tudi glinenke iz poznolatenskih grobov na Beletovem t. 1: 13, 14; 2: 11) ter vsaj po obliki tudi s skledo iz groba vrtu v Novem mestu (Božič 2008, t. 24: 4, 6: 25: 1–11). 169 z Beletovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, t. 59: Pri tem je pomenljivo, da se v Stični glinenke tipa 2 5). Predvsem v poznolatenskih grobovih kot sta grob najpogosteje pojavljajo v najmlajših plasteh v notranjosti 1656/22 in 1657/36 iz Mihovega (Windl 1975, t. 14: 3; gradišča ( sl. 120). 35: 11) ali grob I iz Roj (Knez 1977, t. 2:5), najdemo Podobno velja za glinenke tipa 1, ki jih zaznamuje primerjave tudi skledi tipa 13 ( t. 70: 9). okras vodoravnih žlebov na ramenih ( t. 69: 10). Na eni strani jih lahko primerjamo s posodjem iz srednjelaten- Kljub temu da lahko posamezne tipe fine keramike skih grobov na Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ primerjamo s posodjem iz srednjelatenskih grobov na 2005, t. 18: 131/1; 23: 138/1; 25: 140/1, 38: 161/2, 34: Kapiteljski njivi v Novem mestu ali iz Dobove in štajer- 163/1, 65: 260/1, 81: 521/2), najdbami iz Mokronoga skih grobišč (Formin, Skorba), se že v starejši plasti v (Guštin 1977, t. 13: 9) ali iz Formina (Pahič 1966, t. 12: sondi 5 pojavljajo tudi značilne oblike poznolatenskega 2, 4, 7) in s primerkom iz groba 1 iz Skorbe (Pahič 1966, posodja. Mednje nedvomno sodijo pokali in fragmenti t. 14: 4), na drugi strani pa ima glinenka istega tipa ( t. 69: loncev z odebeljenimi ustji.116 Gre za grobe, nemalokrat 11) najboljšo primerjavo v grobu 1656/42 iz Mihovega porozne, na vretenu vsaj dodelane lonce, ki so pogosto (Windl 1975, t. 18: 10), ki z ozirom na okroglo ščitno okrašeni z glavničenjem ( t. 70: 1, 2, 11; 71: 3; 72: 3, 7, 8). grbo sodi že v stopnjo Mokronog IIIa (Božič 1999a, Sicer se groba keramika v sondi 5 pogosteje pojavlja v 210 s; isti 1987, 876 ss, sl. 46: 5; Guštin 1977, 72, sl. 2). mlajši plasti, kjer so bili najdeni tudi fragmenti grafitne Tako glinenke kot tudi druge oblike finega posodja keramike ( t. 72: 13, 14). Čeprav značilna poznolatenska lahko dobro primerjamo predvsem s keramiko iz pozno- keramika v starejši plasti ni zastopana le s posamičnimi latenskih grobov v Rojah pri Moravčah (Knez 1977; glej primerki, se postavlja vprašanje, ali ne gre v primeru po- tudi Božič 1999a, 210). Sicer najdemo v grobu 40 dobre znolatenskih oblik, kot so z glavničenjem okrašeni lonci primerjave tako glinenkam tipa 1 (Knez 1977, t. 5: 8) in tipa 35c ( sl. 48: L 35c), za zamešane najdbe. Starejša plast glinenkam tipa 3 (ib., t. 5: 5), kot tudi prostoročno izde- je bila namreč nesporno prekinjena z vkopom iz mlajše lanim loncem tipa 21 (ib., t. 5: 6), ki najpogosteje izvirajo plasti in najdbe so bile tudi premešane. To dokazuje iz mlajših plasti v notranjosti stiškega naselja ( sl. 80: F; keramika iz samega vkopa, od koder izvira kompleks 125: 27). V grobu 35 zasledimo primerek pokala tipa 1 5/108 ( t. 72: 1–3), pri čemer lahko kot očiten primer (Knez 1977, t. 3: 15). Poleg tega sta bili tako v grobu 40 omenim že pokal tipa 3 ( t. 70: 5 = ID: 6805/111–002, kot tudi v grobu 35 najdeni narebreni čaši (ib., t. 3: 12; 5/107–015, 5/108–006; glej tudi dodatek). 5: 7), s katerima lahko primerjamo fragment pokala tipa 3 ( dodatek, ID: 6805/107–037; prim t. 58: 14). 116 Glej pri poglavju 3.6.2.2.4. 207 LUCIJA GRAHEK Za keramiko iz mlajše plasti v sondi 5 pa ni značilen ki so bili odkriti v sondah 16B, 4b.119 Najverjetneje gre le občutno povečan delež grobe keramike, temveč se v na tri nivoje latenskega tlaka računati tudi v primeru mlajši plasti pogosteje pojavljajo tudi oblike halštat- sonde 6. Kamniti tlaki so bili v sondah 2, 8 in 10 namreč ske keramike, na kar kažejo razmeroma veliki deleži odkriti vrh zemljenega nasipa k zidu III, medtem ko v loncev s stožčasti vratom, buč in pa latvic ( sl. 119). sondah iz južnega dela stiškega gradišča nasip k zidu III Spričo dejstva, da so bili v vrhnjem delu plasti odkriti ni bil odkrit. To velja tudi za sonde 16B, 4b in 6 ( sl. 121). večji kamni, ki lahko predstavljajo skromne, ruševinske Kljub temu da iz kamnitih tlakov izvira le malo ostanke poznolatenskega zidu (Gabrovec 1994, 110), gre najdb, pa še pri teh gre večinoma za posamične, tipo- mlajšo latensko plast iz sonde 5 v celoti obravnavati kot loško opredeljive najdbe, je iz pregleda deleža tipov ruševinsko plast iz časa poznolatenskega obzidja. S skro- posodja po posameznih tlakih v sondi 16B in 4b ( sl. mnimi ostanki poznolatenskega zidu, ki so bili odkriti v 122) razvidno, da se v plasti najstarejšega tlaka 1 pojavlja sondah 17, 16A, 3 ter sondah 13, 12 in 6 (Gabrovec 1994, predvsem halštatska keramika ( t. 58: 28, 29). Od značil- 148),117 gre povezovati tudi podrobneje neobravnavane ne latenske keramike zasledimo fragment pitosa tipa 3 latenske plasti tik pod humusom. ( dodatek, ID: 6904b/082–001) in fragment prostoročno Tako kot je jasna stratigrafija latenskih plasti v izdelanega lonca z glavničenim okrasom tipa 34 ( doda- sondi 5 (starejša plast a in mlajša plast b), je že iz pre- tek, ID: 6904b/080–006). Izrazito halštatska keramika, gleda keramike po kompleksih razvidno, da se skupaj kot so pitosi tipa 2 ( dodatek, ID: 7016B/014–002, 7016B/ pojavljajo tako starejše, srednjelatenske kot tudi mlajše, tlak–005) in ciboriji tipa 1 ( dodatek, ID: 7016B/006– zanesljivo poznolatenske najdbe (prim. kompleks 107: t. 007), se pojavlja tudi še v plasti drugega kamnitega tlaka, 69: 10–12; 70: 1–13). Ker to velja tako za starejšo kot tudi vendar je bil tu najden tudi fragment grafitne keramike mlajšo plast v sondi 5, moramo obe datirati v poznola- ( dodatek, ID: 7016B/015–001) in pokala tipa 3 ( dodatek, tenski čas ali pa obe obravnavati kot premešani plasti. ID: 7016B/014–001). Tipološko-kronološke razlike med najdbami namreč niso izpričane stratigrafsko, temveč jih omogočajo le Kljub dejstvu, da iz tlakov izvira le malo keramič- primerjave z grobnimi najdbami z drugih najdišč. Zato nih najdb, je za datacijo pomembna najdba fragmenta lahko zaključim le, da nekatere najdbe nakazujejo oblju- pokala. Ker ta izvira že iz najstarejšega tlaka v sondi 4b, denost v srednjem latenu, vendar jih gre obravnavati se nakazuje, da sodijo najverjetneje vsi latenski tlaki v predvsem kot prežitke iz poznolatenskih plasti. poznolatensko obdobje. Takšno datacijo narekujeta tudi Datacijo v poznolatensko stopnjo Mokronog IIIa najdbi bronastih fibul srednjelatenske sheme s ploščatim narekujejo že dobre primerjave fine keramike s posod- lokom in samostrelno peresovino iz kompleksa 2/95 jem iz grobov v Rojah pri Moravčah (Knez 1977), vendar ( sl. 123: 1) in kompleksa 8/88 ( sl. 123: 2). Slednji enaka so pomenljive tudi primerjave s keramiko iz grobov na fibula je bila najdena še v sondi 13 ( sl. 123: 3). Medtem Kapiteljski njivi v Novem mestu (Križ 2005), kjer se ko fibuli iz sonde 2 in 8 izvirata iz plasti spodnjega oblike finega latenskega posodja pojavljajo predvsem v kamnitega tlaka, sodi tretja fibula v kompleks 13/8, ki grobovih iz časa stopnje Lt C2 oziroma Mokronog IIb. vsebuje najdbe iz spodnjega dela v sondi 13 odkrite Kronološko opredelitev obravnavanih latenskih plasti latenske plasti, v kateri so ležali tudi skromni ostanki v čas Lt C2/D podpira tudi v vkopu najdena (Gabrovec latenskega obzidja.120 1994, 168) železna kolenčasta fibula ( sl. 125: 41), ki jo lahko najbolje primerjamo s fibulo v poznolatenskem grobu 1656/40 iz Mihovega (Windl 1975, t. 18: 4). 3.6.2.2.4 Keramika iz latenskih plasti v notranjosti naselja 3.6.2.2.3 Najdbe iz latenskih tlakov na zunanjem Za razliko od večine sond, ki so bile izkopane na pobočju zunanjem robu stiškega gradišča, so bile latenske plasti v sondah, izkopanih v notranjosti naselja, bolje ohranjene. Poleg latenske plasti iz notranjega dela sonde 6 je Predvsem je jasnejša njihova stratigrafija, ki omogoča bil na zunanjem pobočju odkrit še kamnit tlak, ki pa ločevanje dveh stopenj tako v sondah iz prečnega obzidja je bil delno uničen z recentno teraso ( pril. 11). Kljub kot tudi v sondi na zahodni terasi ( sl. 124).121 temu je bilo razvidno, da gre za več nivojev tlaka, iz katerega pa izvira le malo keramičnih najdb ( dodatek, Za opredelitev stopnje k prečnemu zidu 1 so ID: 6806/071–001).118 Enako velja za latenske tlake, ki ključnega pomena najdbe iz kompleksov 2, 3 in 14–19 so bili odkriti v drugih sondah, in sicer gre za dva nivoja iz sonde 9 ( t. 88; 89: 1–3), kompleksov 5, 8, 16 in 17 iz kamnitega tlaka odkritega v sondah 2 in 8 ter tri tlake, 119 Glej pri pregledu stratigrafije po posameznih sondah; 117 Glej pregled stratigrafije po posameznih sondah pri poglavja 2.1.3.2.2, 2.1.4.2.2 in 2.1.1.2.2, 2.1.2.1.2. poglavjih 2.1.1. in 2.1.2. 120 Glej pri poglavju 2.1.2.2. 118 Glej pri poglavju 2.1.2.4.2. 121 Glej pri poglavju 3.6.2.2. 208 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 121: Primerjalna tabela nasipov k halštatskim zidovom in latenskih tlakov Sl. 122: Sondi 16B in 4b: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); skupni deleži najdb (B) in deleži tipov posodja ter šob (Š) po posameznih latenskih tlakih (C). 209 LUCIJA GRAHEK Sl. 123: Fibule srednjelatenske sheme (po Gabrovec 1994, t. 12: 13; 13: 7, 15: 12). Sl. 124: Primerjalna tabela latenskih plasti iz posameznih sond v notranjosti naselja. sonde 18 ( t. 79: 1–7) ter kompleksov 5–7, 16, 23, 25, – grafitni lonci tipa 36 ( sl. 125: 1–6);122 26, 36 in 37 iz sonde 19 ( t. 85: 11, 12; 86; 87: 1–5), za – z glavničenjem okrašeni, prostoročno izdelani ovrednotenje stopnje prečnega zidu 2 pa kompleksi 5, lonci tipa 34a ( sl. 125: 7–9); 6 in 9 iz sonde 9 ( t. 89: 4–19), kompleksi 3, 6, 7 in 14 iz – lonci tipa 35d ( sl. 125: 10); sonde 18 ( t. 80: 8–14) ter kompleksi 2, 3, 13, 34 in 35 iz – lonci z odebeljenim, visokim robom ustja tipa 37 sonde 19 ( t. 87: 6–22). in 38 ( sl. 125: 11–13); Opredelitev stopnje pred postavitvijo zidu v sondi – lonci tipa 41 ( sl. 125: 16); 11 na zahodni terasi omogočajo najdbe iz kompleksov – lonci tipa 42 ( sl. 125: 14, 15); 10–12 in 15–18 ( t. 90: 5–12; 92; 93: 1–13); za datacijo sto- – kroglasti, prostoročno izdelani lonci tipa 11a pnje tamkajšnjega zidu pa so pomembni kompleksi 2–5 ( sl. 125: 17); in 7–9 ( t. 93: 14–26; 94; 95: 1–22), vendar bom latenski – glinenke tipa 7 ( sl. 125: 19, 20); stopnji z zahodne terase obravnavala v okviru stopenj – glinenke tipa 8 ( sl. 125: 18) in prečnih zidov ( sl. 124). V okviru stopnje prečnega zidu – sklede tipa 12 ( sl. 125: 21, 22). 1 bom tako obravnavala tudi keramiko iz plasti pred postavitvijo zidu na zahodni terasi, keramika iz plasti k Bolj značilni za stopnjo mlajšega zidu 2 se kažejo: zidu iz sonde 11 pa bo obravnavana skupaj z najdbami – lonci tipa 35 ( sl. 125: 29–31); iz plasti k prečnemu zidu 2. Da gre pri tem za upraviče- – z metličenjem okrašeni lonci tipa 34b ( sl. 125: 28); no povezavo, je moč zaznati že pri splošnem pregledu – prostoročno izdelani lonci tipa 15 ( sl. 125: 25); keramike po posameznih plasteh oziroma stopnjah, ki – trebušasti lonci tipa 17 ( sl. 125: 26); daje zelo enoten vtis ( sl. 117–119). Kot bom pokazala v – tulipanasti lonci tipa 21 ( sl. 125: 27); nadaljevanju, predvsem kovinske najdbe nakazujejo, da – lonci tipa 23 ( sl. 125: 24); gre tudi za kronološko pogojeno in ne zgolj na podlagi – lonci tipa 39 ( sl. 125: 32, 33); stratigrafskega redosleda smiselno povezavo. – lonci tipa 40 ( sl. 125: 34); – lonci tipa 44 ( sl. 125: 35); Kljub temu da keramika iz latenskih plasti v notra- – pitosi tipa 3 ( sl. 125: 23); njosti naselja daje razmeroma enoten vtis, pa je tipolo- – glinenke tipa 2 ( sl. 125: 40); ško-statistična obravnava najdb omogočila zaznavanje – glinenke tipa 4 ( sl. 125: 38); posameznih razlik ( sl. 120; prim sl. 79–87). Na osnovi primerjav deleža najdb posameznih keramičnih tipov se 122 Na sliki 125 so ne oziraje se stratigrafsko lego oziroma namreč kažejo težnje, da so za stopnjo starejšega zidu mesto izkopa najdbe izrisanega kosa predstavljeni najznačil- 1 značilnejši: nejši primerki posameznega tipa posodja. Prim. opombi 63 in 84. 210 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI Sl. 125: Značilne oblike keramike stopnje prečnega zidu 1 (1–22) in stopnje prečnega zidu 2 (23–40). Kovinske najdbe iz latenskih plasti po Gabrovec 1994: 41 = t. 12: 30; 42 = t. 16: 29; 43 = t. 16: 36; 44 = t. 14: 15; 45 = t. 13: 24; 46 = t. 13: 29; 47 = t. 16: 46; 48 = t. 13: 17; 49 = t. 13: 18. 211 LUCIJA GRAHEK – vrči tipa 2 ( sl. 125: 39); 2 ( sl. 125: 40),124 ki imajo ožji vrat, s čimer se približujejo – vodoravno profilirani pokali tipa 3 ( sl. 125: 36) in glinenkam tipa 4 ( sl. 125: 38). Tako pokalom kot tudi – sklede tipa 14 ( sl. 125: 37). glinenkam najdemo dobre primerjave med keramiko iz poznolatenskih–zgodnjerimskih grobišč v Novem mestu Nedvomno predstavljajo najznačilnejši keramični (Knez 1992, t. 50: 5; 51: 8; 53: 7; 57: 1; 59: 6; 62: 10, 12; 64: tip iz latenskih plasti v notranjosti naselja z glavničenjem 6; 65: 2 idr.; Božič 2008, t. 11: 1; 24: 1–8; 25: 1–6; 27: 1, 2). ali metličenjem okrašeni lonci ( sl. 125: 4–10, 28–31; sl. V najmlajših latenskih grobovih iz Novega mesta najdemo 48). Predvsem prostoročno izdelani lonci tipa 34 ( sl. 27: primerjave tudi za pitose tipa 3 ( sl. 108: 23– Knez 1992, L 34) imajo dobre primerjave v poznolatenskih grobovih t. 13: 12; 26: 12; 53: 10; 62: 11; Božič 2008, 26: 9, 10). Pi- 1656/27, 1657/7, 1657/27, 1657/36 iz Mihovega (Windl tosi veljajo za značilno obliko poznolatenske naselbinske 1975, t. 15: 12, 13; 26: 7; 32: 5; 35: 10). Razmeroma keramike, zasledimo pa jih tudi še med zgodnje rimsko pogosto so zastopani tudi na poznolatenskem-zgodnje keramiko 1. stol. po Kr. (Dular, Tomanič Jevremov 2009, rimskem grobišču Beletov vrh v Novem mestu (Knez 171 in 173; Dizdar 2001, 70; Urban 1996, 199 s; Abb. 2; 1992, t. 1: 1; 10: 6; 22: 4; 40: 17, 18; 41: 1, 9; 42: 15; 43: 2; Bónis 1969, 191 s). 44: 7; 46: 5; 48: 2, 4; 49: 10; 50: 2; 52: 3; 53: 5; 54: 3; 62: 3, Zaradi slabe ohranjenosti ni moč ugotoviti, ali se 6; 63: 3, 8; 64: 2, 4, 10; 66: 11; 70: 2, 9; 73: 12; 74: 12; 75: na zgodnjerimsko keramiko navezujejo tudi trakasti 11; 76: 13). Na drugi strani pa na vretenu oblikovanih, ročaji vrčev tipa 2. Čeprav se vrči, oblikovani na hitrem največkrat le dodelanih loncev z glavničenim okrasom vretenu, kažejo kot značilnejši za stopnjo prečnega zidu v grobovih ne zasledimo. To velja predvsem za oblike 2 ( sl. 83: B), izvira iz plasti pred postavitvijo zidu v sondi grobih, poroznih loncev z odebeljenim robom ustja ( sl. 11 dobro ohranjen dvoročajni vrč ( sl. 125: 39 = t. 91: 4). 48: L 35c), ki so tako kot neokrašeni lonci tipa 37 in 38 Gre za posamičen primerek, ki ga lahko primerjamo z ( sl. 49: L 37, L 38), zaradi podobnosti z grobo (zgodnje-) vrčem s Starega gradu (Guštin et al. 1993, 29, sl. 8: 18, rimsko keramiko nemalokrat imenovani kar “auerberški 23), medtem ko so rdeče ali svetlo rjavo žgani dvoročajni lonci” (Pavlin, Dular 2007, 83, t. 23: 5; prim. Ulbert 1965, vrči iz grobov v Mihovem (Windl 1975, t. 29: 15; 42: 21) 87 ss, Flügel 1999, 77 ss; Flügel, Schneider 2001, 84 ss; in na Beletovem vrtu v Novem mestu (Božič 2008, t. 14: Donat, Maggi 2007, 151 ss; Dular, Tomanič Jevremov 1) že rimskodobni. 2009, 171 ss). Iz grobnih kontekstov ne poznamo grafitne ke- Keramika iz plasti v notranjem delu naselja te ramike, ki je tudi običajno okrašena z glavničenjem. nedvomno datira v poznolatensko obdobje oziroma v Izjemi predstavljata lonec iz srednjelatenskega grobišča čas stopnje Mokronog III, vendar pri tem ne omogoča v Forminu (Pahič 1966, t. 12: 8) in fragmentarno ohra- nadaljnje podrobnejše kronološke členitve. Kljub te- njen lonec iz pravtako srednjelatenskega groba K 44 na mu da med posodjem iz starejših in mlajših plasti ni Kandiji v Novem mestu (Megaw, Megaw 2009, sl. 2: 2). bistvenih razlik, pa bi začetek stopnje prečnega zidu 1 Sicer se grafitna keramika na najdiščih s širšega srednje- lahko postavili v čas Lt C2–Lt D1. Takšno datacijo na evropskega prostora pojavi že v času Lt B2, vendar pa eni strani podpira za stopnjo zidu 1 značilnejša grafitna se z glavničenjem okrašeni grafitni lonci uveljavijo šele keramika, na drugi strani pa ne gre spregledati dejstva, v času stopnje Lt C, predvsem Lt C2. Z glavničenjem da se predvsem v starejših plasteh iz notranjosti naselja okrašeni grafitni lonci so razmeroma pogosto zastopani pojavlja tudi fina latenska keramika okrašena z žigosani- v poznolatenskem obdobju, le redko jih zasledimo tudi mi koncentričnimi krožci ( t. 87: 13, 88: 14; 89: 13; sl. 100: še med rimsko naselbinsko keramiko (Kappel 1969, 53 F).125 Na drugi strani pa imajo posamezni keramični tipi ss; Waldhauser 1992, 385 ss; Dizdar 2001, 83 ss; Donat iz plasti prečnega zidu 2 dobre primerjave med keramiko et al. 2007, 96 ss; Hlava 2008, 197 ss). iz poznolatensko–zgodnjerimskega grobišča Beletov vrt v Novem mestu. Datacija prečnega zidu 1 v stopnjo Na drugi strani omogoča primerjave z dobro datira- Mokronog IIIa in prečnega zidu 2 v stopnjo Mokronog nimi grobnimi celotami fina keramika, ki pa se bistveno IIIb se zdi na osnovi trenutno poznanega keramičnega ne razlikuje od fine keramike iz latenskih plasti v sondi 5 gradiva še najsprejemljivejša. (prim. sl. 120: G, P, Sk).123 Zato sem kot značilno kerami- ko stopnje zidu 1 najprej omenila glinenke tipa 7 in 8 ( sl. Takšen kronološki okvir namreč podpirajo kovin- 125: 18–20). Pravzaprav gre le za ustja posod s širokimi ske najdbe in sicer kaže na čas stopnje Mokronog IIIa rameni, ki jih lahko primerjamo s kroglasto oblikovanimi posodami iz poznolatenskih grobov 1b, I in A iz Roj pri 124 Ker slabše ohranjeni primerki glinenk iz plasti stopnje Moravčah (Knez 1977, t. 1: 3; 2: 6; 4: 6). Kot značilnejši prečnega zidu 2 niso bili izrisani, je na sliki 125 predstavljena za stopnjo prečnega zidu 2 se kažejo močno profilirani bolje ohranjena glinenka ( sl. 125: 40 = t. 69: 12), ki izvira iz pokali tipa 3 ( sl. 125: 36) in sloko oblikovane glinenke tipa starejše latenske plasti v sondi 5. Iz sonde 5 izvira tudi na sliki 125 predstavljen primerek močno profiliranega pokala tipa 3 ( sl. 125: 51 = t. 70: 5). Glej tudi op. 122. 123 Glej pri poglavju 3.6.2.2.2. 125 Glej pri poglavju 3.6.2.2.1. 212 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI tako bronast gumb z mrežasto okrašeno bradavičko iz kovinske najdbe namreč jasno kažejo, da datira stopnja kompleksa 18/4 ( sl. 125: 42–Božič 1993, 139 ss; sl. 2: 6; zidu 2 v čas stopnje Mokronog IIIb. isti 1999, 210 s) kot tudi fibula vrste Nauheim s prelu- Kljub dejstvu, da kronološka opredelitev latenskih knjano nogo po Božiču ( sl. 125: 44–Božič 2008, 58 ss; isti plasti iz notranjega dela naselja neposredno ne omogoča 1999, 210; isti 1993, 141 ss; sl. 4: 5). Medtem ko gumb tudi datacije tik pod humusom odkritih latenskih plasti nedvomno izhaja iz plasti k prečnemu zidu 1, je bila v sondah z zunanjega stiškega obzidja, se na tem mestu fibula najdena v sondi 11, izkopani na zahodni terasi. pomudimo še pri vprašanju datacije skromnih ostankov Čeprav fibula izhaja iz kompleksa 11/24 (Gabrovec 1994, latenskega obzidja, ki so bili odkriti v sondah 17, 3, 13, 12 170, t. 14: 15), ki vsebuje najdbe iz t. i. halštatske jame in 6.129 Z ostanki latenskega obzidja gre povezovati tudi 7,126 je iz terenske dokumentacije povsem razvidno, da ruševino iz mlajše latenske plasti v sondi 5. Tako izrazito je bila fibula pravzaprav najdena nad samo jamo; torej poznolatensko keramično gradivo (npr. t. 70: 1–3, 5–8, že v latenski plasti a. 11; 71: 3, 6–9; 72: 1–3, 7, 8, 13, 14), ki omogoča dobre Poleg bronastega gumba je bila v okviru kompleksa primerjave z najdbami iz plasti v notranjosti naselja ( sl. 18/4, ki izvira iz mlajše plasti k zidu 1, deloma pa vsebuje 125: 1–40; prim. sl. 119, 142), kot tudi najdba železne tudi že najdbe, ki jih lahko povezujemo s prečnim zidom kolenčaste fibule ( sl. 125: 41) iz t. i. latenske “plasti b” v 2,127 najdena še bronasta fibula vrste Beletov vrt ( sl. 108: sondi 5 pri tem kažeta, da je povsem upravičena data- 43). Sodi v mlajši del stopnje Mokronog IIIa, morda celo cija ponovne utrditve gradišča z obzidjem v čas stopnje že v starejši del stopnje Mokronog IIIb (Božič 2008, 114; prečnega zidu 1.130 isti 1999, 210) in tako označuje konec stopnje prečnega Podobno velja za najstarejše kamnite tlake na zu- zidu 1 oziroma jasno nakazuje, da gre izgradnjo preč- nanjem pobočju v sondah 16B, 4b, 6 ter v sondah 2 in nega zidu 2 postavljati že v čas stopnje Mokronog IIIb. 8. Čeprav maloštevilne keramične najdbe ne omogočajo Da sodi prečni zid 2 v stopnjo Mokronog IIIb, podrobnejše kronološke opredelitve posameznih tlakov dokazuje tudi fibula tipa Jezerine iz kompleksa 19/22, (prim. sl. 122), kažeta fibuli iz starejšega tlaka v sondah 2 ki izhaja iz samega zidu 2 ( sl. 125: 47–Božič 2008, 123; in 8 ( sl. 123: 1, 2) na to, da je bilo v času stopnje prečnega 144 ss, tab. 5; Guštin 1984, 338; Beil. 1: 89; isti 1991, 41 zidu 1 povsem na novo utrjeno tudi zunanje pobočje .131 s). Na drugi strani pa takšno datacijo potrjujeta fibuli iz kompleksa 11/8, najdeni v plasti, ki sodi k zidu na zahodni terasi. Gre za fibulo vrste Almgren 18a ( sl. 3.6.2.3 RIMSKA KERAMIKA132 125: 45–Völling 1994, 179 ss, Beil. 4; Božič 1999, 212) in fragment noge, ki najverjetneje pripada fibuli vrste Med skupno 8.704 obravnavanimi kosi keramike Idrija Ia1 ( sl. 125: 46–Božič 2008, 97 ss; sl. 50, karta 2). iz Stične je 31 ali 0,4 % kosov uvoženih.133 Pojav uvo- žene rimske keramike je vezan na latensko poselitev. Iz Dodatek: Iz sonde 11 poznamo še vzhodnoalpsko latenskih plasti namreč izhaja velika večina najdb, pri živalsko fibulo ( sl. 125: 48–Gabrovec 1994, 168, t. 13: 7; čemer mnoge izvirajo iz kompleksov, ki zaradi nejasne isti 1966b, 30 ss, karta 2; Teržan 1990, 117, karta 21) in stratigrafije lahko vsebujejo tudi še najdbe iz starejših pa fibulo s konjičkom ( sl. 125: 49–Metzner–Nebelsick halštatskih oziroma premešanih plasti. Izjemi sta le fra- 2007, 711 ss, prim. sl. 6: 13–16; Teržan 1990, 100, karta gmenta ID: 6912/035–003 in 6701/086–014 ( dodatek), ki 17). Fibuli, ki sodita h kompleksoma 11/2 in 11/7, izvi- sodita v najdbna kompleksa, ki izhajata celo še iz plasti rata že iz humozne plasti vrh ruševin latenskega zidu. k zidu II. Ker sta kosa povsem primerljiva z ostalimi, Če ne gre za povsem zamešani najdbi, gre fibuli, ki v latenskih plasteh izkopanimi kosi in ker prvi izhaja kažeta na poznohalštatski oziroma zgodnjelatenski čas, iz najvišjega dela plasti, nad katero je bila odkrita že povezovati s skromnimi ostanki halštatske poselitve na premešana latenska plast, drugi pa je bil izkopan tik ob zahodni terasi.128 samem zidu,134 je več kot očitno, da gre za zamešana oziroma iz latenskih plasti infiltrirana kosa. Dobro ohranjene latenske plasti iz notranjosti naselja Kose uvožene rimske keramike lahko tako povsem omogočajo členitev poznolatenske poselitve Stične. Tako povežemo s poznolatensko poselitvijo Stične. Kljub temu z vidika keramike kot tudi s pomočjo kovinskih najdb je razvidno, da sodijo v čas prečnega zidu 1 tudi plasti pred 129 Glej pri poglavjih 2.1.1.1.1, 2.1.1.5, 2.1.2.2, 2.1.2.3 in postavitvijo zidu na zahodni terasi. Stopnja zidu 1 datira 2.1.2.4.1. v čas stopnje Lt D1 oziroma v stopnjo Mokronog IIIa, pri 130 Glej pri poglavju 3.6.2.2.2. čemer keramika nakazuje, da je bil zid morda postavljen 131 Glej pri poglavju 3.6.2.2.3. že v času Lt C2. Tako prečni zid 2 kot tudi zid na zahodni 132 Kose uvožene rimske keramike je pregledala dr. J. terasi pa sta bila zgrajena na prehodu Lt D1/D2. Predvsem Horvat, Inšitut za arheologijo ZRC SAZU, Ljubljana, ki se ji na tem mestu tudi najlepše zahvaljujem za vso pomoč in 126 Glej pri poglavju 2.2.2.1. koristne nasvete. 127 Glej pri poglavju 2.2.1.1. 133 Glej pri poglavju 3.1. 128 Glej pri poglavju 2.2.2.1. in 3.6.2.1.4. 134 Glej pri poglavjih 2.1.2.3. in 2.1.3.1. 213 LUCIJA GRAHEK Sl. 126: Uvožena, rimska keramika. M. = 1: 2. da imajo dobre primerjave v zgodnjerimski keramiki s Podobno keramiki skupine P 15 v Serminu (Horvat Štalenškega vrha, kar je izpostavil že Gabrovec (1994, 1997, 167). 156), se bom na tem mestu osredotočila na primerjave s keramiko iz slovenskih zgodnjerimskih najdišč, in sicer Najdbe (št. primerkov – sonda/kompleks): predvsem s sistematično obdelanimi keramičnimi najd- 1/94 ( sl. 126: 5); 13/1; 20/5; 18/1; 18/4; 19/3; 19/8; 19/36; bami s Sermina (Horvat 1997), po katerih tudi povzemam opise posameznih oblik uvožene keramike iz Stične. Opis: Fragmenti posod (vrčev ?). Barva je rdečkasta do svetlo rdeča (7,5 YR 7/4; 7/6; 5 YR 6/6); površina je mehka, redko trda. Primesi ni. Premaz sivočrne (10 YR Amfore 3/2) ali rdeče barve (10 R 5/8), nebleščeč, slabo ohranjen, na zunanji in notranji strani. Opis: Amfore. Barva je svetla: bela, bledo rjava, Podobno keramiki skupine P 10 v Serminu (Horvat rdečkasta (Munsell 10 YR 8/2, 8/3, 8/4; 7,5 YR 7/3, 7/4); 1997, 166). površina mehka. Primesi ni, oziroma so zelo redke. Po- javljajo se koščki zdrobljene keramike in drobni, svetli Najdbe (št. primerkov – sonda/kompleks): ali temni delci. 12/35; 1/86 ( sl. 126: 6); 20/1; 18/1 ( sl. 126: 7); 18/4 ( sl. Primerljivo z amforami skupine S 1 s Sermina 126: 4 = t. 80: 6); (Horvat 1997, 69). Opis: Fragmenta vrča. Barva je bledo rumena (2,5 Najdbe (št. primerkov – sonda/kompleks): Y 8/2); površina je mehka, mazasta. Primesi ni. Premaz 17/2 ( sl. 126: 1); 14/2; 12/104; 15/38; 21/10; 18/15; 19/16 sivočrne (10 YR 3/2), nebleščeč, slabo ohranjen, na ( sl. 126: 2); 19/25; 19/26. zunanji in notranji strani. Podobno keramiki skupine P 12 v Serminu (Horvat Keramika s črnim ali temnim premazom 1997, 166). Opis: Fragmenti posod (vrčev ?). Barva je bledo Najdbe (št. primerkov – sonda/kompleks): rjava (10 YR 8/3, 8/4); površina je mehka in mazasta, 13/8; 1/94 ( sl. 126: 3 = t. 60: 23); redko trda. Primesi ni, oziroma so zelo redke. Premaz sivočrne barve (10 YR 3/2; 7,5 YR N3/), nebleščeč, slabo Opis: Fragment pladnja. Barva je svetlo rjava (10 ohranjen, na zunanji in notranji strani. YR 6/2); površina trda, gladka. Primesi ni. Premaz si- vočrne barve (10 YR 2/1), nebleščeč, dobro ohranjen, 214 3. KERAMIČNE NAJDBE IZ NASELJA V STIČNI na zunanji strani. Okras: krožni vrez in s koleščkom Med uvoženo keramiko iz Stične so najštevilnejše plitvo vtisnjen motiv. zastopani fragmenti keramike s črnim premazom ( sl. Podobno keramiki skupine P 6 v Serminu (Horvat 126: 3–6, 8). Največkrat gre za manjše fragmente ostenj, 1997, 166). ki ne omogočajo prepoznavanja in/ali rekonstrukcije samih oblik posodja. Prstanasto dno vrča ( t. 60: 23; sl. Najdbe (št. primerkov – sonda/kompleks): 126: 3) lahko primerjamo s keramiko P 12 s Sermina, 2/73 ( sl. 126: 8 = t. 66: 16). kjer je okvirno datirana v 3.–2. st. pr. Kr. (Horvat 1997, 100 s). Ostale kose keramike s črnim premazom – tudi fragment skodelice z odebeljenim ustjem ( t. 80: 6; sl. Keramika tankih sten 126: 4) in fragment kampanjskega pladnja z okrasom krožnega vreza ter s koleščkom plitvo vtisnjenega motiva Opis: Fragment skodelice. Barva je rdečkasta (7,5 ( t. 66: 16; sl. 126: 8; prim Horvat 1990, t. 18: 9), lahko YR 7/4); površina je mehka, gladka. Primesi ni. Pre- okvirno datiramo do najpozneje zgodnjeavgustejskega maza ni. Okras: reliefni motiv v obliki lističev, izdelan časa (Horvat 1997, 100 ss; sl. 49; ista 1995, 29 ss; sl. 3; v kalupu. za datacijo Štalenške gore (tudi) z vidika keramike s Podobno keramiki skupine B 1 v Serminu (Horvat črnim premazom glej Božič 2008, 123 ss; prim. Horvat, 1997, 168). Bavdek 2009, 57 ss). Enako datacijo omogoča z vrezi okrašen fragment Najdbe (št. primerkov – sonda/kompleks): 18/17 ( sl. 126: 11 = t. 79: 3). ostenja keramike tankih sten iz sonde 11 ( t. 95: 5; sl. 126: 10), ki ga lahko primerjamo tako s keramiko s Sermina Opis: Fragmenti visokih vretenastih kozarcev. (Horvat 1997, t. 49: 6–8) kot tudi z najdbami keramike Barva je svetlo rdeča (7,5 YR 6/6); površina je mehka, tankih sten na zgodnjerimskem naselju pod Grajskim gladka. Primesi: zelo majhni temni delci in sljuda. gričem v Ljubljani (Vičič 1993, t. 1: 9). V skupino kera- Premaza ni. mike tankih sten sodita še vretenasta kozarca iz sonde Podobno keramiki skupine B 2 v Serminu (Horvat 18 ( t. 79: 6; 80: 14; sl. 126: 9), ki imata dobre primerjave 1997, 168). na Serminu (Horvat 1997, 103 ss; t. 6: 4–14; 35: 7; 54: 3). Vretenasti kozarci so datirani od 2. st. do najpozne- Najdbe (št. primerkov – sonda/ kompleks): je zgodnjeavgustejskega obdobja (Horvat 1997, 103). 18/8 ( t. 79: 6); 18/7 ( sl. 126: 9 = t. 80: 14); 11/3 ( sl. 126: Odlomek z reliefnim okrasom v obliki lističev, ki izvira 10 = t. 95: 5). iz kompleksa 18/5 oziroma iz druge plasti k prečnemu zidu 1,135 pa lahko opredelimo kot ostanek megarske skodelice efeško–jonske vrste ( t. 79: 3: sl. 126: 11). Ta Navadna keramika oblika je bila od sredine 2. st. do začetka 1. st. pred Kr. razširjena po vsem Sredozemlju (Horvat 1997, 102 ss; Opis: Fragment manjše posode (sklede ?). Barva sl. 53; t. 5: 8, 9; 54: 1). je rdečkasta do rdeča (7,5 YR 7/4; 5 YR 6/6; 2,5 YR Poleg fine keramike s črnim premazom in kera- 5/6); površina je trda in groba, redkeje povsem gladka. mike tankih sten so bili najdeni tudi posamezni kosi t. Primesi bele in sive, lahko tudi zelo goste. i. navadne rimske keramike. Gre za fragment pekača z Podobno keramiki skupine C 12 v Serminu (Horvat žlebom na ustju ( t. 95: 4; sl. 126: 12) ter fragment dna 1997, 170). manjše posode ( t. 80: 7: sl. 126: 13) kot ju lahko najdemo tudi med keramiko s Sermina (Horvat 1997, t. 48: 7, 11, Najdbe (št. primerkov – sonda/ kompleks): 19; 49: 6–8; 56: 8) in Nauporta (ista 1990, t. 19: 4–6). 18/4 ( sl. 126: 13 = t. 80: 7); Pomemben, razmeroma velik delež uvožene, rimske Opis: Fragment pekača z žlebom na ustju. Barva je keramike predstavljajo fragmenti amfor ( sl. 126: 1, 2). Gre svetlo rjava do rdeča (približno 7,5 YR 6/4); površina za tipološko nedoločljive fragmente ostenj, ki pa jih lahko je trda, groba. Primesi bele in sive, zelo goste, velike z najdbami s Sermina primerjamo po opisu tehnoloških do 1 mm. značilnosti, in sicer z amforami keramične skupine S 1, Podobno keramiki skupine C 11 v Serminu (Horvat kar kaže da gre najverjetneje za obliko jadranskih amfor 1997, 170). za vino skupine Lamboglia 2. Te so izdelovali od tretje četrtine 2. st. do tretje četrtine 1. st. pred Kr. (Horvat Najdbe (št. primerkov – sonda/ kompleks): 11/3 ( sl. 126: 1997, 58, 70 s; Zupančič, Bole 1997, 87 ss). Njihov uvoz 12 = t. 95: 4). v notranjost jugovzhodnoalpskega prostora dokazujejo najdbe z Razdrtega (Bavdek 1996, sl. 8: 4; 9: 1, 2; Horvat, *** Bavdek 2009, 84 ss, sl. 130, t. 8: 6–8; 9–16; 18: 13–20 itd.). 135 Glej pri poglavju 2.2.1.1., prim. sl. 124. 215 LUCIJA GRAHEK Razmeroma številne najdbe amfor pa so na stiškem gra- dišču bolj kot za kronološko opredelitev poznolatenske poselitve pomembne za ovrednotenje širšega, kulturno- -družbenega pomena samega naselja. Dejstvo je namreč, da se konec 2. stol. pa vsaj do sredine 1. stol. pred Kr. amfore v notranjosti jugovzhodnega alpskega prostora pojavljajo le redko (Horvat 1995, 37 ss, sl. 2; ista 1997, 120; sl. 47, 48), pri čemer poznamo z gradišč dolenjske skupine le še fragment amfore in njen pokrovček z Gradca nad Blečjim vrhom pri Višnji Gori (Pavlin 2011, t. 8: 1, 2). Kot je razvidno iz deleža osnovnih skupin rimske ke- ramike, je ta najpogosteje zastopana s fragmenti keramike s črnim premazom ( sl. 127: A). Čeprav številni kosi izvira- jo iz podrobneje neopredeljenih latenskih plasti ali pa jih sploh ni moč natančno stratigrafsko locirati, je videti, da se rimska keramika v plasteh posameznih poznolatenskih stopenj pojavlja v približno enaki meri ( sl. 127: B). Pri tem je za absolutno datacijo plasti najpomembnejša najdba megarske skodelice, ki sicer izvira iz stratigrafsko slabše opredeljenega kompleksa 18/4,136 vendar pa je bila glede na podatke v terenski dokumentaciji zagotovo najdena že v mlajši plasti k zidu 1. Gre za pomemben podatek, saj Sl. 127: Delež osnovnih skupin rimske keramike (A) in delež skodelice glede na zgodnjerimske najdbe z Razdrtega ni najdb rimske keramike v plasteh starejše ter mlajše poznola- pričakovati pred koncem 2. stol. pred Kr.,137 s čimer tudi tenske stopnje (B). ta še dokazuje datacijo poznolatenske poselitve na sam začetek stopnje Mokronog IIIa. Na drugi strani pa med rimsko keramiko ni prav nobenega kosa, ki bi segal do avgustejskega časa, kar kaže, da je stiško gradišče v času rimskega vicusa v Nauportu (Horvat 1990) ali zgodnje- rimske naselbine pod Grajskim gričem v Ljubljani (Vičič 1993, isti 1994) že zamrlo. 136 Glej pri poglavju 2.2.1.1. 137 Oceno je podala dr. Jana Horvat, IzA ZRC SAZU. Prim. Horvat, Bavdek 2009, 132 ss. 216 4. PRIMERJAVA KERAMIKE IZ STIČNE Z DRUGIMI NASELJI DOLENJSKE SKUPINE V okviru halštatske keramike Dolenjske je bilo sem nato ugotavljala zastopanost keramičnih tipov, kot grobno posodje že večkrat obravnavano in temeljito jih poznamo v Stični. Ker pa sem s podrobno tipološko analizirano (Dular 1982; A. Dular 1978; Teržan 1980 razvrstitvijo stiške keramike v prvi vrsti skušala podrob- idr.). Ker sem primerjavo z grobnim posodjem delno no opredeliti tudi številne, neizrisane kose keramike izvedla že pri tipološki razvrstitvi posod in analizi ( sl. 28; dodatek), ki so bili vsi upoštevani pri tipološko- okrasa, kar je omogočalo kronološko opredelitev po- -statistični obravnavi, je na primerjalni tabeli prikazana sameznih poselitvenih stopenj Stične, se na tem mestu zastopanost po posameznih oblikovnih skupinah kera- posvetimo še keramiki iz drugih dolenjskih naselij. Pri mike in le v redkih primerih tudi po posameznih tipih. tem naj poudarim, da je obseg primerjave narekovalo predvsem stanje raziskav. Na celotnem jugovzhodnem Iz primerjalne tabele ( sl. 128) je razvidno, da je alpskem prostoru je namreč železnodobna poselitev keramika z drugih dolenjskih najdišč dobro primerljiva gotovo najbolje raziskana prav v okviru dolenjskega s keramiko iz Stične. Pri tem pa ne gre zanemariti dej- kulturnega kroga, medtem ko za preostale kulturne stva, da je delež možnih primerjav odraz raziskanosti skupine velja, da bodisi niso dovolj raziskane ali pa drugih najdišč. Kot dokaz naj omenim dobro objavljen gradivo (v večji meri) še ni objavljeno. Izjema je dobro Kučar pri Podzemlju (Dular et al. 1995a, 11–70, t. 1–77) predstavljena naselbinska keramika štajerske skupine in precej slabše raziskano Zgornjo Krono nad Vačami (Teržan 1990), ki je bila skupaj z grobno keramiko že (Schmid 1939). Čeprav gre pri obeh za pomembnejši vključena v obravnavo v prejšnjih poglavjih. središči dolenjske halštatske skupine (Dular, Tecco Hvala 2007, 191 ss, sl. 113), je izrazita razlika v zastopanosti Vse od prvih predhodnih poročil o naselbinskih oblik. Če torej odmislimo razlike, ki so pogojene s izkopavanjih v Stični malodane ni objave naselbinske stanjem raziskav, so ostale nedvomno odraz različne keramike z železnodobnih najdišč jugovzhodnega obljudenosti posameznih najdišč po kronoloških sto- alpskega prostora, ki ne bi vključevala primerjav s pnjah. Prav zavoljo dejstva, da posamezna naselja niso skromnim izborom stiških najdb. Zatorej se zdi povsem živela v enakem časovnem razponu kot Stična, sem na upravičena predpostavka, da bodo izsledki moje razi- tabeli prikazala tudi klasifikacijo naselij glede na njihovo skave bistveno doprinesli k poznavanju železnodobne časovno opredelitev: skupine I do VII (Dular, Tecco naselbinske keramike na širšem jugovzhodnem alpskem Hvala 2007, 70 ss; sl. 24). Tako lahko ugotovimo, da je prostoru. Da bi vsaj nekoliko upravičila takšna izhodišča, stiško keramiko moč najbolje primerjati z najdbami iz naj ob koncu orišem še skupne značilnosti keramike iz naselij četrte in tretje skupine. dolenjskih naselij. Pri tem naj poudarim, da moj namen ni ugotavljanje razširjenosti posameznih keramičnih V četrto skupino Dular in Tecco Hvala (2007, oblik in tipov posod ter naštevanje njihovih primerjav, 73, sl. 24) uvrščata gradišča, ki so nastala na začetku pač pa zgolj pojasnjujem rezultate pregleda naselbinske železne dobe ter so bila poseljena tako v starejšem kot keramike, ki so predstavljeni na sl. 128. tudi v mlajšem halštatskem obdobju in pa v poznem V primerjavo sem vključila vsa naselja dolenjskega latenu. To so: Kučar (Dular et al. 1995a, 11–70, t. 1–77; kulturnega kroga z že objavljenim gradivom, ki so bila Dular 1978, 7–9; t. 41–43), Veliki Vinji vrh (Dular et raziskana z izkopavanji, pri čemer gre v večini primerov al. 2000, 134–139; t. 12–20), Cvinger nad Koriti (Dular le za manjša sondiranja na utrjenem robu naselij. Ker et al. 1995b, 103–110, t. 9–17), Gradec pri Vinkovem je bila železnodobna poselitev Dolenjske že predmet vrhu (Dular et al. 1995b, 110–115, t. 18–22), Kostjavec sintetične obravnave (Dular, Tecco Hvala 2007), sem nad Tihabojem pri Litiji (Dular et al. 2003, 180–189, t. posamezna najdišča opremila z zaporednimi številkami 12–22), Kunkelj pod Vrhtrebnjem (Dular et al. 1991, tamkajšnjega kataloga najdišč. Po posameznih naseljih 69–76, t. 1–6), Vače (Schmid 1939) in gradišče na Veseli 217 LUCIJA GRAHEK Sl. 128: Primerjalna tabela zastopanosti keramičnih tipov iz Stične na drugih naseljih dolenjske skupine. 218 4. PRIMERJAVA KERAMIKE IZ STIČNE Z DRUGIMI NASELJI DOLENJSKE SKUPINE gori v Brinju pri Šentrupertu, ki pa je bilo s kasnejšo Žempohom nad Ostrožnikom pri Mokronogu (Dular et poselitvijo močno uničeno (Dular et al. 1991, 94–96, al. 1991, 96–98, t. 42–44). Gre za naselja prve skupine, t. 41). Za naselja četrte skupine je tudi značilno, da jih ki so bila poseljena v žarnogrobiščnem obdobju, zatorej s stiškim gradiščem lahko dobro primerjamo glede na ne preseneča, da ima v njih izkopano keramično gra- način, kako so bila utrjena. Pri večini gradišč sta bila s divo bolj malo primerjav s Stično, čeprav so ključnega sondiranji odkrita dva halštatska zidova (Veliki Vinji pomena podobnosti s keramiko starejše stopnje zidu I. vrh, Cvinger nad Koriti, Gradec pri Vinkovem vrhu, Tako na naseljih druge kot tudi prve skupine namreč Kostjavec nad Tihabojem, Kunkelj pod Vrhtrebnjem), zasledimo dobre primerjave latvicam s fasetiranimi ki ju lahko vzporejamo z zidom I in II iz Stične (Dular, rameni tipa 19 ( sl. 112: 12; 77: La 19 – Dular et al. 1991, Tecco Hvala 2007, 91 ss). Pri tem je pomenljivo, da je t. 9: 4, (5); isti 1995b, t. 1: 5; 5: 10; podobne latvice s bil starejši zid na Gradcu pri Vinkovem vrhu (Dular et široko nažljebljenimi rameni: Dular, Križ 2004, t. 12: al. 1995b, pril. 3), Kostjavcu (Dular et al. 2003, 181 ss, 16; Pavlin, Dular 2007, t. 4: 9), pitosom tipa 1 ( sl. 112: 1; pril. 3: B; sl. 33, 37) in Kunklju (Dular et al. 1991, 70 ss, 63: Pi 1 – Dular et al. 1991, t. 21: 10; Dular et al. 1995b, sl. 5, 6; pril. 1) zravnan in opuščen po požaru, kar lahko t. 7: 5; 8: 4, 5), vrečastim loncem z okrasom odtisov primerjamo z žganinskimi plastmi prehodne stopnje I/ prsta tipa 7a ( sl. 112: 6; 65: L 7a – Dular et al. 1991, t. II. Kot v Stični je bilo na Vinjem vrhu, Vinkovem vrhu in 19: 7–9; Breščak, Dular 2002, sl. 11: 14, 15) in loncem s Kostjavcu odkrito tudi poznolatensko obzidje. Podobno stožčastim vratom tipa 1 ( sl. 112: 9; 71: Lsv 1 – Dular et situacijo poznamo z Libne (Guštin 1976; Štibernik 1999; al. 1991, t. 9: 13; 11: 1). Dular 2006, 165 ss; Dular, Tecco Hvala 2007, 94 ss), ki jo skupaj s Križnim vrhom nad Belim Gričem pri Mo- Naselja druge skupine niso pomembna zgolj zaradi kronogu (Dular et al. 1991, 98–104, t. 45–50) in Starim najdb keramičnih tipov, ki so značilni za najstarejšo sto- Gradom nad Podbočjem (Guštin et al. 1993) Dular pnjo Stične. Pomenljivejše so primerjave, ki jih omogoča uvršča v tretjo skupino naselij, ki se od četrte skupine keramika iz mladohalštatskih in latenskih plasti. To velja razlikujejo le po tem, da je bila na njih ugotovljena tudi tudi za naselja iz pete skupine (Kincelj nad Trbincem, že žarnogrobiščna poselitev (Dular, Tecco Hvala 2007, Gradišče pri Valični vasi, Špičasti hrib nad Dolami pri 72 s, sl. 24). Litiji, Sitarjevec nad Litijo, Pančičev vrh pod Javorjem in Gradiščica pri Jelšah), šeste (Zagradec nad Vodicami pri Naseljem četrte in tretje skupine po Dularju glede Gabrovki – Dular et al. 2003, 176–180, t. 10, 11; Gradišče na število zvrsti keramike, ki omogočajo primerjave s nad Dešnom – Pavlin, Dular 2007, 73–78, t. 7–19) in stiškimi najdbami, sledijo naselja pete in druge skupine sedme skupine (Gradišče pri Suhadolah – Dular et al. ( sl. 128). V peto skupino so združena naselja Kincelj nad 2003, 159–167, t. 1, 2: 1–4). Gradivo iz naselij zadnjih Trbincem pri Mirni nad Trebnjem (Dular et al. 1991, dveh skupin omogoča nekoliko manj primerjav, saj so 90–93, t. 37–40), Gradec pri Blečjem Vrhu (Pavlin 2011), bila obljudena bodisi v mladohalštatskem bodisi le v Gradišče pri Valični vasi (Dular, Breščak 1996), Špičasti (pozno) latenskem obdobju (Dular, Tecco Hvala 2007, hrib nad Dolami pri Litiji (Dular et al. 2003, 171–176, t. 73, sl. 24). 4–9), Sitarjevec nad Litijo (Pavlin, Dular 2007, 78–80, t. Za naselja pete in šeste skupine je torej značilno, da 20, 21, 22: 1–12), Pančičev vrh pod Javorjem nad Litijo so bila poseljena v mladohalštatskem obdobju. Vendar (Pavlin, Dular 2007, 81–83, t. 23) in Gradiščica pri Jelšah pa se zdi, da je bila poselitev nekoliko mlajša od izgra- nad Litijo (Pavlin, Dular 2007, 80–81, t. 22: 13–21), ki dnje drugega zidu pri naseljih četrte in tretje skupine ( sl. so nastala v mlajšem halštatskem obdobju in so bila 128). To na eni strani nakazujejo razlike v zastopanosti poseljena tudi v poznolatenskem obdobju (Dular, Tecco rdeče-črno barvane keramike ( sl. 115: 1–10; 63: Pi 2 – Hvala 2007, 73). Naselja kot so Cvinger pri Dolenjskih Dular et al. 1991, t. 1: 6; 2: 5; Štibernik 1999, t. 11, 12; sl. Toplicah (Dular, Križ 2004; Teržan 1976, t. 91: 13–19; 50: C 1–3 – Dular et al. 2000, t. 15: 7; Dular et al. 1995b, 92, 93), Korinjski hrib nad Velikim Korinjem (Dular t. 12: 11; Štibernik 1999, t. 13: 2, 3), ki jo zasledimo le et al. 1995b, 91–96, t. 1–3), Sv. Ana nad Vrhpečjo pri na gradiščih četrte in tretje skupine. Na drugi strani pa Trebnjem (Dular et al. 1991, 76–81, t. 7–10), Ajdovščina na mlajši čas certoškega in na negovski horizont kažejo nad Zborštom pri Dolu pri Ljubljani (Pavlin, Dular 2007, tudi redke kovinske najdbe, kot so fragmentirana samo- 66–73, t. 1–6) in Podturn (Breščak, Dular 2002) pa so strelna certoška fibula vrste XIII po Teržanovi s Kinclja bila obljudena v pozni bronasti dobi, a nato za dalj časa nad Trbincem (Dular et al. 1991, 39, t. 37: 17); certoška opuščena ter ponovno utrjena v mlajšem halštatskem fibula V. vrste po Teržanovi z Gradca pri Blečjem vrhu ali šele v poznolatenskem obdobju (Dular, Tecco Hvala (Pavlin 2011, t. 4: 1); noga certoške fibule vrste X po 2007, 71 s, sl. 24). Teržanovi iz Podturna (Breščak, Dular 2002, 109 s, sl. Glede na zgodnjo poselitev lahko gradišča druge 18: 1) in zvezdasti obesek ter steklena jagoda v obliki skupine povezujemo z Gradiščem pri Trebnjem (Dular ovnove glavice s Špičastega hriba pri Litiji (Dular et al. et al. 1991, 81–84, t. 11–21), Makovcem nad Zagorico 2003, 175 s, op. 9 in 10, t. 7: 15, 16). pri Dobrniču (Dular et al. 1995b, 99–103, t. 5–8) in 219 LUCIJA GRAHEK Dobre primerjave omogoča tudi keramika iz večjih jetneje pripadajo tudi fragmenti z žigosanim okrasom in bolje raziskanih naselij druge (Dolenjske Toplice – koncentričnih krožcev ( Cvinger nad Koriti: Dular et al. Teržan 1976; Dular, Križ 2004) in pete skupine (Valična 1995, t. 16: 11; Gradec pri Vinkovem Vrhu: Dular et al. vas – Teržan 1973; Dular, Breščak 1996). Vzporednice 1996, t. 22: 12; Gradec pri Blečjem Vrhu: Pavlin 2011, t. ji najdemo predvsem med najdbami stopnje stiškega 8: 12; Valična vas: Dular, Breščak 1996, t. 3: 14; Sitarjevec zidu III ( sl. 115: 40–62).138 Pri tem je pomenljivo, da je nad Litijo: Pavlin, Dular 2007, t. 22: 12; Pančičev vrh pod obzidje, datirano predvsem v mlajši čas stopnje certoških Javorjem: Pavlin, Dular 2007, t. 23: 10, 11 in Gradišca fibul in negovski horizont, ugotovljeno le na Gradišču pri Jelšah: Pavlin, Dular 2007, t. 22: 19 – prim. sl. 101; pri Dolenjskih Toplicah (Dular, Križ 2004, 216 ss, sl. 12, 96: O 24b). 21; pril. 1: A, 2: A) in Špičastem hribu (Dular et al. 2003, Z izjemo posamičnih fragmentov močno profilira- 174, pril. 1). V isti čas lahko sodi še starejši zid iz Ajdo- nih pokalov tipa 3 ( sl. 125: 36; 74: P 3), ki ju poznamo s vščine nad Zborštom pri Dolu (Pavlin, Dular 2007, 66 ss, Špičastega hriba (Dular et al. 2003, t. 9: 9) in Sitarjevca 73; sl. 3) in z obzidjem utrjeno Gradišče nad Dešnom pri nad Litijo (Pavlin, Dular 2007, t. 21: 11), ne zasledimo Litiji (Pavlin, Dular 2007, 74 s, sl. 9–11). Na naselju iz najdb, ki bi izrazito kazale na čas mlajše poznolatenske Dolenjskih Toplic sta bila v sondi 5 in 6 odkrita celo dva stopnje v Stični (npr. pitosi tipa 3 – sl. 125: 23; 63: Pi zidova (Dular, Križ 2004, 225 ss, sl. 32, 33, 35; pril. 5). 3). Navzlic temu pa ne moremo izključiti možnosti, da Kljub temu, da je mlajši ostal kronološko neopredeljen je tudi na drugih dolenjskih gradiščih poznolatenska (ib., 228), se tu nakazuje situacija primerljiva stopnjama poselitev trajala še v času stopnje Mokronog IIIb (prim. zidu II in III iz Stične. Božič 1999, 212; Breščak, Dular 2002, 109). Že v Stični, kjer je bilo več poznolatenskih utrdbenih faz dobro Poleg Gradišča pri Suhadolah (Dular et al. 2003, 159 izpričanih s kamnitimi tlaki na zunanjem pobočju in ss, pril. 1), ki je bilo utrjeno šele v mlajši železni dobi, sta zidovi na terasah v notranjosti naselja, je bilo namreč bili na Špičastem hribu nad Dolami pri Litiji (Dular et z vidika keramike moč ugotavljati razlike med starejšo al. 2003, 174 s, sl. 21, pril. 5) in Ajdovščini nad Zborštom in mlajšo stopnjo le s tipološko-statistično analizo.139 pri Ljubljani (Pavlin, Dular 2007, 69 ss; sl. 4, 5; pril. 5) odkriti poznolatenski obzidji. Podobno je z večjo mero zadržanosti datiran tudi zid iz Sv. Ane nad Vrhpečjo pri Trebnjem (Dular et al. 1991, t. 78, sl. 19), vendar pa so z vidika keramike s Stično še primerljivejša naselja četrte in tretje skupine ( sl. 128). Čeprav je bilo pri slednjih latensko obzidje ugotovljeno le na Velikem Vinjem vrhu (Dular et al. 2000, 138 s, sl. 18; pril. 2: A, C), Cvingerju nad Koriti (Dular et al. 1995b, 107 ss, sl. 29; pril. 2 – prim. Dular, Tecco Hvala 2007, sl. 47: B) in Kostjavcu nad Tihabojem (Dular et al. 2003, 185 ss, sl. 33, 35; pril. 3: A, D), lahko za vsa omenjena gradišča ugotavljamo, da so bila poseljena v istem času kot je bilo ponovno utrjeno stiško naselje. Na stopnjo prečnega zidu 1 v Stični kažejo tako keramične kot tudi kovinske najdbe kot so fibule tipa Almgren 65, Nauheim in Nova vas iz Podturna (Breščak, Dular 2002, sl. 18: 6–9 – prim. Božič 1999, 211 s; isti 2008, 45 ss) ter bradavičast obroček s Korinjskega hriba (Dular et al. 1995b, t. 3: 9 – prim. Božič 1999, 211 s). Med keramiko naj omenim pogoste najdbe z glavničenjem ali metličenjem okrašenih loncev ( sl. 128 – prim. sl. 125: 7–10, 28–31; 70: L 34, L 35) in lonce z odebeljenim robom ustja ( sl. 128 – prim. sl. 125: 11–16, 32–34; 71: L 37–L 42). Redkeje se pojavlja grafitna kera- mika ( Stari grad v Pobočju: Guštin et al. 1993, sl. 7: 10; 9: 7; Gradec pri Blečjem Vrhu: Pavlin 2011, t. 6: 10; 7: 10; Vače: Schmid 1939, Abb. 23: 30; Pančičev vrh pod Javor- jem: Pavlin, Dular 2007, t. 23: 8; Gradišče pri Suhadolah: Dular et al. 2003, t. 1: 12 – prim. sl. 125: 1–6; 70: L 36). Pri fini keramiki, izdelani na vretenu, prevladujejo fragmenti glinenk ( sl. 128 – prim. sl. 51), ki jim najver- 138 Glej pri poglavju 3.6.2.1.4. 139 Glej pri poglavju 3.6.2.2. 220 5. SKLEP Naselbinska izkopavanja v Stični so gotovo prva in najstarejšega zidu (Gabrovec 1994, 152, t. 9: 11–13). Gre po merilu takratnih izkopavalnih tehnik najmodernejša za prehodno, kratkotrajno stopnjo, ko je bil vsaj južni del izkopavanja prazgodovinskega naselja pri nas, zaradi gradišča neobzidan, o čemer pričajo žganinski ostanki česar predstavljajo izhodišče za vsa nadaljnja naselbinska objektov med zidoma I in II. Slednji je bil po Gabrov- raziskovanja na širšem dolenjskem prostoru (Dular et cu zgrajen še v času horizonta Stična. Stopnja zidu II, al. 1991, 66), ki so privedla do prve moderne študije za katero je značilna rdeče-črno barvana keramika, interdisciplinarnega značaja o Dolenjski v železni dobi žlebljeni okrasi in podkvaste nalepke (Gabrovec 1994, (Dular, Tecco Hvala 2007). Izkopavanja v Stični so 152 s, t. 10: 1–3), traja ves kačasti horizont, vse do konca namreč kmalu po svojemu začetku dala vpogled na uporabe zidu II nekje na začetku certoškega horizonta. strukturo takratnih naselij. Tu mislimo predvsem na Najmlajšo stopnjo halštatske poselitve, ki je vezana na način gradnje obzidij in stratigrafijo tik ob zidovih ter najslabše ohranjen zid III, je Gabrovec zgolj okvirno nenazadnje tudi na vpogled v naselbinsko materialno postavil v mlajši čas certoškega in negovski horizont. Kot kulturo (Gabrovec 1994), ki pa je v celoti predstavljena pomembnejšo je omenil nagubano keramiko ter pojav šele v tem delu, ki je posvečeno keramičnim najdbam. žigosanega okrasa koncentričnih krožcev na prostoroč- Obravnava naselbinske keramike temelji na po- no izdelanem posodju (Gabrovec 1994, 154, t. 10: 4–10). drobnem stratigrafskem pregledu odkritih struktur in Podobno kot Gabrovec je sprva podala kronološki kulturnih plasti, ki sem se mu posvetila v prvem delu. Na oris poselitve Stične tudi Teržanova (1994, 130). Pri tej osnovi je bila možna tipološko-statistična obravnava objavi rezultatov izkopavanj v sondah na prečnem, laten- keramičnih najdb, s katero sem želela pridobiti dobro skodobnem obzidju je tamkaj odkrite plasti in halštatske osnovo za podrobnejšo kronološko opredelitev stopenj objekte povezala s posameznimi fazami, ki so določene z stiškega naselja, datacijo izgradnje odkritih obzidij ( sl. zidovi zunanjega obzidja. Obe hiši iz sonde 18 ter hiše 1, 129), ki odražajo poselitveno dinamiko in spremembe 2 in 3 iz sonde 19 je postavila predvsem v čas zidu II, pri poselitvenih struktur v železni dobi na Dolenjskem. čemer je njegov nastanek postavila na začetek horizonta Stična. Kot mladohalštatske je opredelila ostaline hiše 4 Začetek poselitve v naselbini Cvinger pri Viru nad iz sonde 19, ki jo je povezala z zidom III. Stično predstavlja postavitev zidu I. Da je bil ta zgrajen Kronologije stiškega naselja se je Teržanova (1998, na začetku halštatskega obdobja, je pokazal že Gabrovec 527 s, op. 114–116) dotaknila še v okviru svoje študije (Gabrovec et al. 1969, 188; Gabrovec 1994, 152 ss), ko je o skitskih vplivih na železnodobno kulturo panonskega opozoril na skodelico s presegajočim ročajem ( t. 35: 3), in južnoalpskega prostora, kjer se je osredotočila na Ga- najdeno v plasti k zidu I, ki je enaka skodelici iz žganega brovčevo datacijo zunanjih halštatskih obzidij, predvsem groba 48/101 (Gabrovec et al. 1969, sl. 2: 6 = Gabrovec et čas zidu I in II. Pri tem se ji je zdela problematična pred- al. 2006, 77 s; t. 59: 4). Medtem ko je s to najdbo dobro vsem datacija propada zidu I. Ta dogodek je povezala z izpričano relativno kronološko mesto utrdbe stiškega vpadi skupin skitskega porekla in ga postavila na konec gradišča, pa je bil še pred predstavitvijo in obdelavo vsega horizonta Stična. Na drugi strani je gradnjo zidu II sedaj keramičnega gradiva različno datiran konec stopnje zidu postavila šele na začetek certoškega horizonta, saj naj bi I. Poleg Gabrovca (1994, 152 ss; Gabrovec et al. 1969, 188 po njenem mnenju ves čas kačastega horizonta naselje ss = isti 1970, 25 ss), sta kronološki oris halštatskih stopenj živelo brez obzidja. Stične podala še Teržanova in Dular ( sl. 129). Argumentom Teržanove je, vsaj kar se tiče konca zidu I, pritrdil tudi Dular (Dular, Tecco–Hvala 2007, 90). Gabrovec je uničenje zidu I postavil na začetek Glede pričetka izgradnje zidu II oziroma časa trajanja horizonta Stična. Pojav rdeče-črno barvane keramike vmesne stopnje brez obzidja pa je zavzel Gabrovcu je zaznal šele v žganinskih plasteh, ki označujejo konec podobno mnenje. Tako na podlagi samih stratigrafskih 221 LUCIJA GRAHEK Sl. 129: Primerjalna kronološka tabela podatkov stiških izkopavanj kot tudi na osnovi lastnih Gabrovec 1965, 26 ss; isti 1973, 348). Podobno velja raziskovanj številnih drugih gradišč dolenjske skupine za preostalo keramiko iz plasti k zidu I, saj je izrazita ter zavoljo boljšega poznavanja še neobjavljene keramike žarnogrobiščna tradicija glavna značilnost predvsem iz Stične, je namreč pokazal, da stopnja med zidom I in starejše stopnje zidu ( sl. 112: 1–20). II ni trajala dalj časa (ib., 91 ss; op. 193, 197). Za starejšo stopnjo prvega obzidja so značilni pred- vsem lonci z visokim stožčastim vratom tipa 1 ( sl. 112: Če je pri vseh dosedanjih obravnavah Stične dataci- 9; 28: Lsv 1) in vrečasti lonci ( sl. 112: 2–6). Ti so bodisi ja temeljila le na manjšem izboru keramike ter drobnih, neokrašeni ( sl. 42: L 1) ali pa imajo pritrjene manjše kovinskih najdbah, je namen mojega dela dodatna raz- jezičaste držaje ( sl. 43: L 4), bradavice ( sl. 43: L 5); lahko jasnitev oziroma dopolnitev kronološke sheme z vidika so okrašeni z gladkimi ( sl. 42: L 2) ali razčlenjenimi, vseh keramičnih najdb. Kot rečeno omogoča datacijo vodoravnimi rebri ( sl. 42: L 3), redkeje vtisi ali vrezi ( sl. pričetka poselitve v Stični že najdba skodelice s prese- 43: L 7). Pogosto so zastopane latvice, med katerimi velja gajočim ročajem in okrasom vrezanega motiva jelkove omeniti za kronološko opredelitev pomembne latvice vejice ( t. 35: 3). Ta kaže na tesne povezave z ljubljansko s fasetiranimi rameni ( sl. 112: 12; 55: La 19). Sicer so žarnogrobiščno skupino, na katero se navezujeta tudi med latvicami iz najstarejših plasti značilne predvsem najstarejša grobova iz stiške gomile 48 (Gabrovec et latvice z jezičastimi držaji ( sl. 112: 14; 53: La 7; 55: La al. 1969, 188, op. 56, sl. 2; Gabrovec 1999, 179; prim. 18) ali ušesci ( sl. 112: 15,16; 53: La 9, 10; 55: La 16, 17). 222 5. SKLEP Za starejšo stopnjo zidu I so značilni še pitosi motivom girlande ( t. 14: 2), ki jo je izpostavil že Gabrovec z masivnimi jezičastimi držaji tipa 1a ( sl. 41: Pi 1a), (1994, 152, t. 9: 14), vendar ta ne izvira neposredno iz vendar pa izvira najbolje ohranjen primerek šele iz plasti prehodne stopnje, saj je bila najdena še v najmlajši žganinske plasti prehodne stopnje ( t. 53: 1 = sl. 112: plasti k zidu I v sondi 16A (glej pri pogl. 3.6.2.1.1). 1). Kljub temu lahko tudi ta pitos dobro primerjamo Keramika iz žganinskih plasti med zidom I in II z žarnogrobiščno keramiko, na primer z žarami iz kaže, da gre prehodno stopnjo, ko je bil južni del naselja ljubljanskih grobov (Puš 1971, t. 2: 2; 24: 9; 26: 8), neobzidan, kronološko umestiti v čas prehoda stopnje medtem ko je Teržanova pri njem prepoznala skitoidne Stična-Novo mesto v stopnjo kačastih fibul (glej pri pogl. elemente (1998, 527: op. 114). 3.6.2.1.2). Pri tem gre očitno za kratkotrajno obdobje ( sl. Pojav novih keramičnih oblik kot so narebreni, 129), saj plasti prehodne stopnje sploh niso bile odkrite v rdeče-črno barvani pitosi tipa 2 ( sl. 112: 21; 41: Pi 2), vseh sondah z zunanjega obzidja. Pravtako je vprašljivo rdeče-črno barvani ciboriji (lahko tudi situle) tipa 1–3 povezovanje vseh žganinskih plasti iz sond na prečnem ( sl. 112: 24, 25; 50: C 1–3), buče z vodoravno kanelira- obzidju s plastmi med zidom I in II v sondah z južnega nimi vratovi ( sl. 112: 23; 50: B) ter sklede z nagubanim dela gradišča. ostenjem predvsem tipa 10 ( sl. 112: 27; 56: Sk 10), je ve- S primerjavo keramike in stratigrafskih podatkov zan na mlajšo stopnjo zidu I. Ta je stratigrafsko najbolje iz hiše k zidu II v sondah 3 in 7 ( t. 27; 28; 31: 3, 4; 32; izpričana v južnem delu naselja, kjer je bilo v sondah 17, 33: 1–6) ter iz hiše 3 v sondi 19 ( t. 82: 6–13; 83, 84) 16A in 14 ( t. 5: 1–10; 13; 14: 1–9; 20: 13–16; 21: 1–13) sem pokazala, da je debel žganinski sloj iz hiše 19/3 ugotovljeno popravilo zidu. V mlajši čas stopnje prvega mlajši od žganinskih plasti prehodne stopnje (glej pri zidu sodita tudi hiša 1 v sondi 18 ( t. 77) ter hiša 2 v sondi pogl. 3.6.2.1.3). Zatorej je datacija prehodne stopnje 19 ( t. 81) iz notranjega dela naselja ( sl. 109). vse do certoškega horizonta, ki jo je podala Teržanova Kronološko opredelitev z vidika keramike sem neprimerna (Teržan 1998, 527 s; op. 116), pri čemer izvedla s primerjavami z bolje datiranimi grobnimi ce- naj poudarim, da je Teržanova kronološko opredelitev lotami (glej pri poglavju 3.6.2.1.1), podprle pa so jo tudi utemeljevala predvsem z najdbo drobne ločne fibule v redke kovinske najdbe ( sl. 112: 28–31). Oboje kažejo, da žganinski plasti hiše 3 iz sonde 19 ( sl. 115: 34). sodi starejša stopnja zidu I v čas stopnje Podzemelj in vsaj še na začetek stopnje Stična 1, medtem ko je mlajša Po večjem požaru, s katerim je domnevno pove- stopnja najstarejšega zidu datirana v čas stopnje Stična zano uničenje lesenih objektov, zgrajenih v času opu- 2 ( sl. 112). ščenega zidu I, je bil postavljen zid II. Kljub temu da je bilo v sondi 3 moč odkriti več plasti k drugemu zidu Mlajši stopnji zidu I, ki jo zaznamujejo poškodbe in ( sl. 8), pa niti stratigrafski podatki iz drugih sond niti opustitev zidu, sledi prehodna stopnja. Ta je opredeljena statistična obravnava posameznih tipov keramike ( sl. na podlagi žganinskih plasti med zidom I in II ( sl. 109 – 114) ne omogočajo razčlenitve stopnje zidu II ( sl. 113). prim. pril. 2, 3, 5 in 8–11), odkritih predvsem v sondah To označujejo predvsem najdbe iz hiše v sondah 3 in 7 ( t. na južnem delu obzidja; to je v sondah 17, 16A, 14, 4, 31: 3, 4; 32; 33: 1–6 in t. 27; 28), ki omogočajo povezave 13, 12, 6 ( t. 5: 11 – 14; 15; 21: 15, 16; 37: 4 – 11; 40; 53; s hišo 3 iz sonde 19 ( t. 82: 6–13; 83, 84). V stopnjo zidu 54: 1 – 16; 55: 1–10) in pa v sondi 1 ( pril. 12). II sodi tudi hiša 2 iz sonde 18 ( t. 78). Za keramiko iz plasti prehodne stopnje je značilno Za keramiko iz plasti stopnje zidu II je značilna predvsem nadaljevanje keramičnih tipov iz mlajšega dela pogostost rdeče-črno barvanega okrasa ( sl. 115: 1–32). stopnje zidu I ( sl. 112: 32–49). Kot pomembno novost Poleg rdeče-črno barvanega posodja, ki je zastopano naj omenim le lonce tipa 29 s sestavljenim okrasom s pitosi tipa 2 ( sl. 115: 1; 41: Pi 2) in ciboriji tipa 1 do vodoravnih žlebov in vtisov ( sl. 112: 40, 41; 47: L 29). 3 ( sl. 115: 2–10; 50: C 1–3), velja omeniti še vrečaste Kot značilnejši keramični tipi se kažejo še lonci z nižjim lonce z okrasom podkvastih nalepk tipa 6 ( sl. 115: 11; stožčastim vratom tipa 2 ( sl. 112: 43; 49: Lsv 2), lonci z 43: L 6) ter pogosteje zastopane lonce z lijakasto izvi- vodoravno kaneliranimi rameni tipa 33 ( sl. 112: 42; 47: hanim ustjem ( sl. 115: 14–16). Kot značilne keramične L 33) in sklede tipa 3 s poševno kaneliranim ostenjem oblike se kažejo še latvice s poudarjenim robom ustja ( sl. 112: 45; 56: Sk 3). tipa 15 ( sl. 115: 24, 25; 54: La 15), latvice z vodoravno Sicer se pri keramiki prehodne stopnje v primerjavi nažlebljenimi rameni tipa 20 ( sl. 115: 26, 27; 55: La 20) s keramiko mlajše stopnje zidu I še največje razlike kažejo in s poševnimi ali navpičnimi žlebovi okrašene sklede v načinu izvedbe in obliki okrasa (glej pri pogl. 3.5.1). tipa 4 ( sl. 115: 19; 56: Sk 4). Pojavljajo se tudi posode Značilni so namreč predvsem različni žlebljeni okrasi ( sl. z nagubanim ostenjem ( sl. 115: 18), vendar pa gubani 112: 40, 41, 44, 45, 47–49, 98: O 15a), ki kažejo na primer- okras pogosteje zasledimo pri keramiki iz plasti stopnje jave s keramiko 2. in 3. horizonta Poštele (Teržan 1990, III ( sl. 115: 52–54). Drugače je z okrasom modeliranih, 32 s, t. 1: 5; 11: 5; 14: 19; 23: 17; 39: 1, 14; 40: 1–3, 5, 11; lahko povsem stilizirano upodobljenih živalskih glavic, 42: 3, 10). O povezavah s štajersko skupino najizrazitejše ki se pojavlja predvsem na ročajih skodel tipa 2b ( sl. 115: priča najdba sklede z žigosanim okrasom in vtisnjenim 28, 29; 55: Sk 2b) ter zaključkih ognjiščnih koz tipa 3 223 LUCIJA GRAHEK ( sl. 115: 31; 63: Ok 3), zasledimo pa ga tudi pri ročki z na keramiki iz hiše z Vintarjevca pri Litiji, datirane v čas izlivom tipa 2 ( sl. 115: 30 = t. 65: 1). negovskih čelad (Stare V. 1999, 23 ss, sl. 12: 2). Predvsem pogosto zastopana rdeče-črno barvana Keramika iz plasti k zidu III torej narekuje bržkone keramika stopnjo zidu II jasno postavlja v čas kačastih shematično datacijo v stopnjo negovskih čelad ( sl. 129). in certoških fibul (glej pri pogl. 3.6.2.1.3). Takšno kro- Takšno datacijo podpira v ruševinah zidu III najdena nološko opredelitev podpirajo tudi kovinske najdbe ( sl. zgodnjelatenska fibula ( sl. 115: 65), medtem ko certoški 115: 32–39). Enako je v čas stopnje kačastih in certoških fibuli s samostrelno peresovino vrste XIII po Teržanovi fibul opredelil stopnjo zidu II že Dular (Dular, Tecco ( sl. 115: 63, 64 – Teržan 1976, 338 ss, sl. 5; 361 ss), ki ju Hvala 2007, 90), ki pa se je, podobno kot Teržanova je kot relevantni za datacijo zidu III omenjal Gabrovec (1998, 527 s, op. 114–116), osredotočil predvsem na (1994, 154), izvirata že iz latenskih plasti (glej pri pogl. datacijo prehodne stopnje in se tako ni posebej posvečal 3.6.2.1.4). kronološki opredelitvi opustitve zidu. Sama se nagibam k dataciji konca stopnje zidu II na konec certoškega Po Gabrovcu je ključnega pomena za kronološko horizonta ( sl. 129), pri čemer med gradivom iz plasti k opredelitev stopnje zidu III datacija latenske plasti iz drugemu zidu ni najdb, ki bi izrecno narekovale takšno sonde 6. Na podlagi tamkaj odkritega stratigrafskega opredelitev. zapisa je skušal utemeljevati zgodnjelatensko poselitev Stične (Gabrovec 1994, 154, t. 10: 11; Frey, Gabrovec Podrobne kronološke opredelitve konca zidu II ter 1969, 12 ss; Gabrovec et al. 1969, 192). Zavoljo najdb postavitve zelo slabo ohranjenega zidu III keramika ne latenske keramike z žigosanim okrasom, katere pojav omogoča, saj je za keramiko stopnje zidu III značilno je Schwappach postavil že v čas Lt B2 (Schwappach predvsem nadaljevanje mladohalštatskih keramičnih 1971a, 246 s), je kot zgodnjelatensko opredelil svetlor- tipov predhodne stopnje ( sl. 115: 40–62). Sicer so za javo zemljeno plast s posameznimi večjimi kamnitimi ovrednotenje te stopnje zidu III še najpomembnejše bloki, ki je ležala nad ruševinami zidu III, ter pod ne- najdbe iz bolje ohranjenih plasti v sondi 17 ( t. 8: 15–19; koliko temnejšo plastjo, v kateri so bili odkriti skromni 9; 10: 1–13) in sondi 8 ( t. 73: 9 – 16) ter keramika iz hiše ostanki (pozno)latenskega obzidja. Kot mlajše je opre- v sondi 5 ( t. 68: 5–15; 69: 1–5). V stopnjo zidu III sodi delil ostaline latenskega objekta iz sonde 5, s katerim je tudi najmlajša hiša 4 iz sonde 19 ( t. 85: 1–10). povezoval tamkaj odkrito sivo kulturno plast. Tako je Poleg pogosteje zastopanih loncev s kratkim izvi- v srednjelatensko obdobje opredeljeval najdbe fine, na hanim ali pokončnim ustjem, navadno trebušaste oblike lončarskem vretenu izdelane keramike iz kompleksa ( sl. 115: 40–44, 46–49), kakršni so tudi z vodoravnimi 5/111 (Gabrovec 1994, 154, t. 11: 1–3). Kamnito tlako- žlebovi okrašeni lonci tipa 32 ( sl. 115: 45; 47: L 32), se vanje zunanjega pobočja ter ponovno utrditev stiškega kot značilnejše oblike keramike kažejo še lonci s kratkim gradišča z zidom je postavil v pozno srednje- oziroma stožčastim ali cilindričnim vratom tipa 3 ( sl. 115: 51; 49: že poznolatensko obdobje. V poznolatensko obdobje Lsv 3), buče z ozkim, visokim in vodoravno kanelira- je datiral tudi latenske plasti na terasah v notranjosti nim vratom ( sl. 115: 50), z vodoravnim kaneliranjem naselja, pri čemer se je pri dataciji opiral predvsem na narebrene noge (ciborijev) tipa 2 ( sl. 115: 56; 60: n 2) drobne, kovinske najdbe (ib., 154 s; t. 11: 4–22, 12: 13, in ciboriji z nagubanim ostenjem tipa 4 ( sl. 115: 52, 53; 13: 7; 16: 46). 50: C 4). S pomočjo latenskih plasti iz sonde 5 in 6 je Gabro- Bolj kot z žlebljenjem ali gubanjem površine okra- vec torej pokazal na neprekinjeno poselitev Stične vse šena keramika so za kronološko opredelitev izpovedni do opustitve še pred zgodnje cesarskim obdobjem ( sl. plastični okras v obliki svastike ( sl. 115: 58), vdrte ali 129), kar dokazujejo najdbe uvožene rimske keramike zgolj z vrha sploščene bradavice ( sl. 115: 59) in pa pol- (Gabrovec 1994, 156, sl. 135). krožno ali v obliki valovnice pritrjena rebra ( sl. 95: O 3). Enake oblike okrasa namreč zasledimo tako na posodju Pri kronološki opredelitvi latenske poselitve Stične iz mladohalštatskih grobov v Dolenjskih Toplicah (prim. z vidika keramike sem se posvetila obravnavi najdb iz Teržan 1976, t. 27: 9; 32: 1, 11; 42: 2, 4; 43: 4; 45: 8; 53: tistih latenskih plasti, ki jih je kot relevantne izpostavil 1, 2; 56: 5; 58: 10 itd.) kot tudi na prostoročno izdelanih že Gabrovec (1994, 154 – prim. sl. 129). loncih iz (srednje)latenskih grobov na Kapiteljski njivi Za latensko plast v sondi 6 ( t. 57; 58: 1–14) je resda v Novem mestu (Križ 2005, t. 1: 101/1; 2: 102/1–2; 12: značilno, da izrazito prevladujejo najdbe prostoročno 121/1; 16: 127/1; 18: 131/2; 27: 144/1; 29: 148/1; 30: izdelane keramike ( sl. 117), ki se bistveno ne razlikujejo 151/1–2; 47: 174/2; 75: 442/2 ipd.). od keramike stopnje zidu III ( sl. 115: 40–62), vendar je Za stopnjo zidu III so značilni tudi prostoročno iz- bilo tu najdeno tudi izrazito poznolatensko posodje kot delani lonci z žigosanim okrasom koncentričnih krožcev je pokal tipa 3 ( t. 58: 14) in fragment lonca z odebeljenim ( t. 85: 6; sl. 115: 60–61). Najobičajneje gre za sestavlje- robom ustja ( t. 58: 12). Poleg njiju so v sondi 6 zastopani ne okrase, kjer se žigi pojavljajo skupaj z vrezi in nizi tudi z glavničenjem okrašeni lonci ( t. 57: 17; dodatek: drobnih vtisov ( sl. 100: O 24a). Enak okras zasledimo ID 6806/009–006, 6806/015–010, 6806/015–011, 224 5. SKLEP 6806/016–011), grafitna keramika ( t. 58: 9) in pa fina robom ustja in okrasom glavničenja ( t. 70: 1, 2, 11; 71: latenska keramika z žigosanim okrasom koncentričnih 3), katerih delež se poveča v mlajši latenski plasti iz krožcev ( t. 57: 19; 58: 2). Z ozirom na stratigrafske po- sonde 5 ( t. 72: 3, 7, 8, 13). V njej je bil odkrit vkop, ki datke je ta mlajša od narebrenega pokala, ki z dobrimi ga v poznolatensko obdobje datira tudi najdba železne primerjavami v grobovih iz Roj pri Moravčah ( t. 58: kolenčaste fibule ( sl. 125: 41). 14 – prim. Knez 1977, t. 3: 12; 5: 7; 14: 10), narekuje Kljub temu, da so bile z vkopom najdbe deloma datacijo plasti v poznolatensko obdobje. Kot kažejo premešane, ugotavljam, da lahko obe latenski plasti iz novejše, grobne najdbe in fragmenti z drugih gradišč sonde 5 datiramo v poznolatensko stopnjo Mokronog Dolenjske ( sl. 101), sodi v poznolatensko obdobje tudi IIIa (glej pri pogl. 3.6.2.2.2). Vendar predvsem nekatere z žigosanimi koncentričnimi krožci okrašena latenska glinenke iz starejše plasti v sondi 5 kot tudi najdbe iz keramika (glej pri pogl. 3.6.2.2.1). latenske plasti v sondi 6 kažejo, da je do ponovne utrdi- Tako z vidika keramike kot tudi glede na strati- tve naselja z obzidjem prišlo že v mlajši srednjelatenski grafske podatke datira latenska plast iz sonde 6 v po- stopnji Mokronog IIb oziroma še v času Lt C2 ( sl. 129). znolatensko obdobje. Resda je plast starejša od tamkaj odkritih ostankov latenskega obzidja ( pril. 11), vendar Nedvomno so bile najbolje ohranjene latenske zanje sploh ni nujno, da še ležijo v prvotni legi, na kar plasti na terasah v notranjem delu naselja. Stratigrafski sta opozorila že Frey in Gabrovec (1969, 14; Frey 1994, podatki so omogočili ločevanje dveh stopenj na vsaki 82 ss – prim. Gabrovec 1994, 148, 154). od teras (glej pri pogl. 3.6.2.2.4). Na podlagi primerjav Da je prišlo do ponovne utrditve Stične šele v po- keramičnih najdb ( sl. 117–119) sem stopnji latenskih znolatenskem obdobju, kažejo tudi najdbe iz najstarejših plasti iz sonde 11 na zahodni terasi povezala s stopnjama kamnitih tlakov na zunanjem pobočju (glej pri pogl. na prečnem obzidju, pri čemer sem v nadaljevanju za 3.6.2.2.3). Ker je bilo tam odkritih le malo keramičnih združeni poznolatenski stopnji prevzela poimenovanje najdb ( sl. 122), sta pomembni predvsem že poznolaten- po prečnih zidovih, ki so bili odkriti v sondah 9, 18 in ski fibuli srednjelatenske sheme sonde 2 ( sl. 123: 1) in 19 ( sl. 124). 8 ( sl. 123: 2). Enaka fibula je bila najdena v spodnjem Stopnjo zidu 1 tako označujejo najdbe iz plasti k delu latenske plast v sondi 13 ( sl. 123: 3). starejšemu prečnemu zidu ( t. 79: 1–7; 85: 11, 12; 86; 87: 1–5; 88; 89: 1–3) in iz plasti pred postavitvijo zidu Medtem ko v sondi 6 močno prevladuje groba, na zahodni terasi ( t. 90: 5–12; 92; 93: 1–13). Kot sem prostoročno izdelana keramika, je bila v starejši la- pokazala pri obravnavi uvožene rimske keramike (glej tenski plasti iz sonde 5 odkrita predvsem fina latenska pri pogl. 3.6.2.3), sodi v čas te stopnje tudi izgradnja keramika ( t. 69: 9–12; 70; 71 – prim. sl. 117; 119; 120). zunanjega latenskega obzidja, ki pa je bilo le skromno V njej so pogosto zastopane na ramenih z vodoravnimi ohranjeno oziroma z njim povezanih plasti ni bilo moč žlebovi okrašene, bikonične glinenke tipa 1 ( t. 69: 10, jasno opredeliti (glej pri pogl. 3.6.2.2.4). Z mlajšim 11) ter pokali tipa 1 ( t. 70: 8) in 2 ( t. 69: 9; 70: 6; 71: 7). prečnim zidom 2 ( t. 80: 8–14; 87: 6–22; 89: 4 – 19) Gledano v celoti lahko fino keramiko iz starejše plasti v povezujem plasti k zidu na zahodni terasi ( t. 93: 14–26; sondi 5 najbolje primerjamo s finim posodjem v grobo- 94; 95: 1–22). vih iz Roj pri Moravčah (Knez 1977), ki sodijo v stopnjo Čeprav daje keramika iz vseh latenskih plasti v no- Mokronog IIIa (Božič 1999a, 210). Vendar primerjave tranjosti stiškega gradišča razmeroma enoten vtis, sem glinenk z najdbami v grobu 1 iz Dobove (Guštin 1977, s tipološko-statistično obravnavo najdb ( sl. 120) uspela t. 4: 19; Božič 1987, 872, sl. 44: 19; isti 1999a, 209), v izdvojiti za posamezno stopnjo značilne keramične tipe grobu iz Skorbe (Pahič 1966, t. 14: 4) ali s posodjem iz (glej pri pogl. 3.6.2.2.4). srednjelatenskih grobov v Forminu (Pahič 1966, t. 12: 2, 4, 7) ter tudi s tistim na Kapiteljski njivi v Novem mestu Za stopnjo zidu 1 ( sl. 125: 1–22) so značilni pred- (Križ 2005, t. 18: 131/1; 23: 138/1; 25: 140/1, 38: 161/2, vsem prostoročno izdelani lonci z okrasom glavničenja 34: 163/1, 65: 260/1, 81: 521/2) kažejo, da lahko sodi tip 34 ( sl. 125: 7–9; 48: L 34a), grafitni lonci tipa 36 ( sl. starejša latenska plast še v Lt C2. Takšno kronološko 125: 1–6; 48: L 36), na vretenu oblikovani lonci z odebe- opredelitev podpira tudi z žigosanjem oziroma kolešč- ljenim robom ustja ( sl. 125: 11–16), predvsem rimsko- kanjem okrašena keramika ( t. 71: 16, 17). dobnim “Auerberškim” podobni lonci tipa 37 in 38 ( sl. Nedvomno se že v starejši plasti iz sonde 5 poja- 125: 11–13; 49: L 37, L 38) ter na vretenu dodelani lonci vljajo tudi fragmenti močno profiliranih pokalov tipa 3 z mrežastim okrasom glavničenja tipa 35d ( sl. 125: 10; ( t. 70: 5) kot jih poznamo iz poznolatenskih grobov s 48: L 35d). Med fino latensko keramiko se poleg tipov, Strmca nad Belo Cerkvijo (Dular A., 1991, t. 56: 16; 59: ki so pogosto zastopani že v plasteh iz sonde 5, pojavljajo 9, 29; 60: 16) in Beletovega vrta v Novem mestu (Knez še glinenke tipa 7 ( sl. 125: 19; 51: G 7) in glinenke tipa 1992, t. 42: 16; 48: 6; 50: 5; 53: 7; 64: 6: 65: 1; 69: 5; 70: 6; 8 ( sl. 125: 18; 51: G 8); med prostoročno izdelanimi, 77: 10). Poleg njih so bili v tamkajšnji starejši latenski neokrašenimi lonci pa se kažejo kot značilnejši kroglasti plasti najdeni tudi poznolatenski lonci z odebeljenim lonci tipa 11a ( sl. 125: 17; 44: L 11a). 225 LUCIJA GRAHEK Za kronološko opredelitev stopnje zidu 1 so po- Med preostalimi keramičnimi oblikami, ki se ka- membni predvsem prostoročno izdelani lonci z okrasom žejo kot značilnejše za mlajšo stopnjo ( sl. 125: 23–40), glavničenja, kot jih zasledimo v poznolatenskih grobovih gre omeniti pitose tipa 3 (sl. 125: 23; 41: Pi 3), močno iz Mihovega (Windl 1975, t. 15: 12, 13; 26: 7; t. 37: 5; t. profilirane pokale tipa 3 ( sl. 125: 36; 52: P 3) ter glinenke 35: 10) in z Beletovega vrta v Novem mestu (Knez 1992, tipa 2. Te so v primerjavi s primerki iz starejših plasti, t. 1: 1; 10: 6; 22: 4; 40: 17, 18; 41: 1, 9 idr.). Primerjava predvsem iz sonde 5 ( t. 69: 12 = sl. 125: 40 = sl. 51: G 2), z grobnimi najdbami omogoča datacijo v čas stopnje bolj sloko oblikovane in imajo dobre primerjave v po- Mokronog IIIa. znolatenskih–zgodnjerimskih grobovih na Beletovem Enako opredelitev narekujeta tudi bronast gumb vrtu v Novem mestu (Knez 1992, t. 50: 5; 51: 8; 53: 7; z mrežasto okrašeno bradavičko iz sonde 18 ( sl. 125: 57: 1 idr.; Božič 2008, t. 11: 1; 24: 1–8; 25: 1–6; 27: 1, 2). 42 – Božič 1993, 139 ss; sl. 2: 6; isti 1999, 210 s) in fibula Podobno kot velja za konec stopnje zidu 1 so za tipa Nauheim s preluknjano nogo po Božiču ( sl. 125: kronološko opredelitev stopnje zidu 2 bolj kot latenska 44 – Božič 2008, 58 ss; isti 1999, 210; isti 1993, 141 ss; keramika pomembne kovinske najdbe in pa uvožena, sl. 4: 5) iz sonde 11. Datacijo v čas stopnje Mokronog rimska keramika. Datacijo stopnje zidu 2 v čas Mokro- IIIa podpira tudi megarska skodelica ( t. 79: 3; sl. 126: nog IIIb namreč narekujejo predvsem v sondi 19 najdena 11 – Horvat 1997, 102 ss; sl. 53; t. 5: 8, 9; 54: 1), ki pa ne fibula tipa Jezerine ( sl. 125: 47 – Božič 2008, 123; 144 izvira iz najstarejše latenske plasti k zidu 1 v sondi 18. ss, tab. 5; Guštin 1984, 338; Beil. 1: 89; isti 1991, 41 s) Gre za pomemben podatek, saj glede na stratigrafske ter fibula vrste Almgren 18a ( sl. 125: 45 – Völling 1994, podatke tudi ta najdba omogoča od Lt D1 oziroma sto- 179 ss, Beil. 4; Božič 1999, 212) in pa fragment noge, pnje Mokronog IIIa zgodnjejšo datacijo izgradnje prvega ki najverjetneje pripada fibuli vrste Idrija Ia1 ( sl. 125: prečnega zidu. Da gre začetek stopnje zidu 1 bržkone 46 – Božič 2008, 97 ss; sl. 50, karta 2) iz sonde 11. Na postaviti že v čas Lt C2 nakazuje tako fina keramika drugi strani med rimsko keramiko ( sl. 126) ni nobenega kot tudi pogosteje zastopani grafitni lonci ( sl. 125: 1–6). primerka, ki bi segal do avgustejskega časa, kar kaže, Čeprav so za kronološko opredelitev grafitnih loncev da je bila Stična opuščena še pred časom organizirane bolj kot grobne najdbe pomembne primerjave z grafitno rimske oblasti v Noriku (glej pri pogl. 3.6.2.3). keramiko iz širšega srednjeevropskega prostora (Kappel 1969; Hlava 2008), poznamo posamična primera grafitnih Čeprav je Gabrovec skušal utemeljevati kontinuira- loncev iz srednjelatenskega groba s Kandije v Novem no poselitev iz halštatskega v latensko obdobje (Gabrovec mestu (Megaw, Megaw 2009, sl. 2: 2) in z grobišča v For- 1994, 150 ss, 220 ss), sem s celostno obravnavo nasel- minu (Pahič 1966, t. 12: 8). Na tem mestu naj še omenim, binske keramike, ki temelji na stratigrafskih podatkih, da omogoča keramika iz srednjeevropskih najdišč (npr. pokazala, da v Stični pravzaprav ni izrazite plasti, ki bi jo Staré Hradisko na Moravskem – Meduna 1970, t. 28–39, lahko povezovali s srednjelatensko poselitvijo. Posame- 42–44, 46; prim. Božič 1999, 211) dobre primerjave tudi zne oblike latenske keramike resda nakazujejo datacijo s preostalimi, negrafitnimi oblikami grobe poznolatenske v stopnjo Mokronog II, vendar pa izvirajo iz plasti, ki keramike. Gre predvsem za na vretenu dodelane lonce z dokazujejo predvsem poznolatensko poselitev ( sl. 129). raznoliko odebeljenim robom ustja ( sl. 49: L 37–L 42; Na podlagi kronološko-stratigrafske analize ke- prim. sl. 48: L 35c), ki jih nisem posebej obravnavala, ramike lahko torej razlikujem le med tremi osnovnimi saj ne omogočajo podrobnejše kronološke opredelitve poselitvenimi obdobji Stične. Gre za starohalštatsko posameznih poznolatenskih stopenj Stične. poselitev, ki jo zaznamuje zid I, njen konec pa označuje Tako je že za datacijo opustitve prvega prečnega prehodna stopnja, ko je bil vsaj južni del naselja brez zidu bolj kot keramika pomembna najdba fibule vrste obzidja; mladohalštatsko poselitev, ki jo zaznamujeta Beletov vrt ( sl. 125: 43) iz sonde 18. Ker se tovrstne fi- zid II in zid III ter poznolatensko poselitev. Enako velja bule pojavljajo v mlajšem času stopnje Mokronog IIIa, za dolenjska gradišča, ki jih glede na časovno opredeli- lahko pa sodijo tudi že na začetek stopnje Mokronog tev Dular uvršča v četrto skupino (Dular, Tecco Hvala IIIb (Božič 2008, 114; isti 1999, 210), je povsem verjetna 2007, 73, sl. 42). Zatorej ne preseneča, da lahko s stiško opredelitev konca stopnje zidu 1 na prehod Lt D1/D2 keramiko najbolje primerjamo prav najdbe iz naselij (glej pri pogl. 3.6.2.2.4). četrte skupine ( sl. 128). Medtem ko so bile na Gradcu pri Vinkovem Vrhu Zadnje obdobje železnodobne poselitve na Cvin- (Dular et al. 1995b, pril. 3), Kostjavcu nad Tihabojem gerju nad Virom pri Stični predstavlja stopnja (prečnega) (Dular et al. 2003, 181 ss, pril. 3: B; sl. 33, 37) in Kunklju zidu 2 ( sl. 129). V primerjavi s keramiko iz plasti starejše pod Vrhtrebnjim (Dular et al. 1991, 70 ss, sl. 5, 6; pril. 1) poznolatenske stopnje so v mlajših plasteh pogosteje odkrite žganinske plasti, ki ustrezajo prehodni stopnji zastopani z metličenjem okrašeni, prostoročno izdelani v Stični, tretjega halštatskega zidu z drugih dolenjskih lonci tipa 34b ( sl. 125: 28; 48: L 34b); še bolj so značilni gradišč ne poznamo. Tega gre najverjetneje obravnavati na vretenu oblikovani lonci z glavničenim okrasom tipa kot nekakšno popravilo, lahko nadgradnjo zidu II v 35 ( sl. 125: 29–31; 48: L 35). negovskem horizontu, kar najbolje podpira podobna 226 5. SKLEP situacija iz Dolenjskih Toplic, kjer sta bila v posameznih Stična 2. Sledi krajša prehodna stopnja, ko je bil južni sondah odkrita dva mladohalštatska zidova (Dular, Križ del naselja brez obzidja. Že v kačastem horizontu je bil 2004, 225 ss, sl. 32, 33, 35; pril. 5). zgrajen zid II. Medtem ko traja stopnja zidu II nekje Podobno velja za poznolatensko stopnjo. Kot v do konca certoškega horizonta, sodi stopnja zidu III v Stični je poznolatenska poselitev vezana na izgradnjo horizont negovskih čelad. novega obzidja, ki je bilo odkrito tudi na nekaterih Po opustitvi zidu III je prišlo do prekinitve inten- drugih dolenjskih gradiščih kot so Veliki Vinji vrh pri zivne poselitve Stične, ki je bila ponovno utrjena pred Beli Cerkvi (Dular et al. 2000, 138 s, sl. 18; pril. 2: A, koncem stopnje Mokronog IIb oziroma Lt C2. Starejša C), Cvinger nad Koriti (Dular et al. 1995b, 107 ss, sl. stopnja, ki jo označuje prečni zid 1, ustreza stopnji 29; pril. 2), Kostjavec nad Tihabojem (Dular et al. 2003, Mokronog IIIa, medtem ko sodi stopnja zidu 2 v čas 185 ss, sl. 33, 35; pril. 3: A, D), Špičasti hrib nad Dolami Mokronog IIIb ( sl. 129). pri Litiji (Dular et al. 2003, 174 s, sl. 21, pril. 5), Sv. Ana nad Vrhpečjo pri Trebnjem (Dular et al. 1991, t. 78, sl. S pregledom kronološkega mesta posameznih po- 19), Ajdovščina nad Zborštom pri Ljubljani (Pavlin, selitvenih stopenj zaključujem obravnavo naselbinske Dular 2007, 69 ss; sl. 4, 5; pril. 5) in Gradišče pri Suha- keramike iz železnodobnega gradišča Cvinger nad Vi- dolah (Dular et al. 2003, 159 ss, pril. 1). Vendar pa so rom pri Stični. Vendar pa to še ne pomeni, da so zaklju- bile posamezne poznolatenske utrditvene stopnje z več čene vse raziskave, ki jih ta omogoča. Nasprotno. Prav nivoji kamnitih tlakov na zunanjem pobočju in zidovi s podrobnim pregledom stratigrafije in tipološko-stati- na terasah v notranjosti naselja ugotovljene le v Stični. stično obravnavo keramike so se odprla nova vprašanja. Nekatera izmed njih so v mojem delu nakazana, spet Za konec naj še enkrat orišem kronološki okvir druga pa so bolj kot ne le shematično obravnavana. V posameznih stopenj Stične ( sl. 129). Stopnja zidu I, ki prihodnosti bo treba dopolniti posamezne nedokončane je bil postavljen že v stopnji Podzemelj 1, bržkone traja raziskave in poskusiti dati odgovore na številna odprta do konca stopnje Stična. Pri tem sodi mlajša faza zidu vprašanja, pri čemer so prav s tem delom omogočene I, ki začenja še v horizontu Stična 1, predvsem v stopnjo nadaljnje raziskave vseh vrst. 227 LUCIJA GRAHEK THE IRON AGE HILLFORT CVINGER ABOVE VIR NEAR STIČNA STRATIGRAPHY AND TYPO-CHRONOLOGICAL ANALYSIS OF SETTLEMENT CERAMICS Summary The excavations in Stična represent a starting point ment of wall I, wall II was built. Even though several for all further excavations in the broader area of the layers of the second wall were discovered in trench 3, Dolenjska region, as they provided a good insight into neither the stratigraphic data from other trenches nor the structure of the settlements of that time, the manner the statistical processing of individual types of pottery of construction of the wal s and the stratigraphy close to enable an analysis of the wall II phase. The pottery is the wal s and also an insight into the settlement’s mate- characterised mostly by frequent red and black orna- rial culture (Gabrovec 1994), which is ful y presented for ments, while some ornaments in the shapes of animal the first time in this work dedicated to the pottery finds. heads, pots with horseshoe labels, horizontal and oblique The study of pottery finds is based on detailed flutes and vessels with ribbed wal s can also be traced stratigraphic examination of the structures and cultural ( Fig. 115: 1-32), dating the wall II phase to the period layers, which is presented in the first part. On this basis, of serpentine and Certosa fibulae ( Fig. 129). a typological and statistical study of the pottery finds was The pottery does not allow a detailed chronologi- executed in order to form a good basis for the detailed cal definition of the end of wall II and the erection of chronological definition of the phases in the Stična set- a poorly preserved wall III, as the pottery of the wall tlement and dating the construction of the wal s ( Fig. III phase is characterised mostly by a continuation 129), which reflect the dynamics of the settlement and of the early Halstatt pottery types from the previous changes in the settlement structures in the Iron Age in phase ( Fig. 115: 40-62). The biggest novelty are the pots the Dolenjska region. with stamped decorations of concentric circles, which, together with the few metal finds, can be dated to the The inhabitation of the Cvinger settlement above period of the Negova helmets ( Fig. 129). Vir pri Stični is represented by the erection of wall I, while the main characteristic of the pottery from the Despite Gabrovec’s efforts to place the uninter- layer of this phase is the distinctive Urnfield tradition. rupted settlement of Stična into the La Tène period (Ga- This especial y applies to the pottery from the layers of brovec 1994, 154, Pl. 10: 11; Frey, Gabrovec 1969, 12 ss; the wal ’s older phase ( Fig. 112: 1-20), while the younger Gabrovec et al. 1969, 192), I could not determine a clear phase of wall I, connected with the repair of the wall Middle La Tène layer, while a difference can be observed in the southern part of the settlement, is characterised between the two phases of the Late La Tène settlement, by new types of pottery, such as red and black vessels, when the Stična settlement was once again fortified with gourds and bowls with ribbed or fluted wal s ( Fig. 112: a wal . The erection of the La Tène wall dates from the 21-27). The older phase of wall I fal s within the period older Late La Tène phase, when the transverse wall I was of the Podzemelj phase and at least the beginning of erected in the interior part. This wall phase is character- the Stična 1 phase as wel , while the younger phase of ised mostly by pots with combed decorations made by the oldest wall dates back to the period of the Stična 2 hand, pots with thickened rims, clay bottles decorated phase ( Fig. 129). with stamps of concentric circles and goblets ( Fig. 125: The wall I younger phase, marked by damage and 1-22; Pl. 69: 9-12; 70; 71). Even though the pottery and the abandonment of the wal , is followed by the tran- the metal finds show that the older phase of the Late La sitional phase. This is defined on the basis of the layers Tène settlement dates mostly from the Mokronog IIIa of cremated remains between wal s I and II, discovered phase, I believe that the erection of the La Tène wall mostly in trenches on the southern part of the wal . The and the beginning of the transverse wall I phase can be pottery from the layers of this phase is characterised by a placed into the Lt C2 period ( Fig. 129). continuation of the pottery types from the younger part The last period of the settlement on Cvinger above of the wall I phase, however, the shapes of the vessels Vir pri Stični in the Iron Age is represented by the are slightly changed and often decorated with grooves or transverse wall II phase, when a wall was erected on the flutes ( Fig. 112: 32-49). The transitional phase represents western terrace as wel . As the pottery in this phase ( Fig. a short period when the southern part of the settlement 125: 23-40) is just slightly different from the finds in the was not yet walled, which can be dated to the transition layers of the older phase, it can be dated to the Mokronog of the Stična phase into the serpentine phase ( Fig. 129). IIb period on the basis of the metal finds ( Fig. 129). After a big fire, which allegedly destroyed the wooden buildings erected at the time of the abandon- Translation: Alkemist d.o.o. 228 6. SEZNAMI 6.1 SEZNAM SLIK Sl. 1: Stična. Načrt prazgodovinskega naselja z vrisanimi sondami 1 – 22 (Gabrovec 1994, Sl. 1). Sl. 2: Preglednica poteka naselbinskih izkopavanj v Stični. Sl. 3: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz sonde 17. Kompleks 1, ki vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti tako iz notranjega kot tudi zunanjega dela sonde 17, je izpuščen. Sl. 4: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 16A. Izpuščene so najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki so bile vse združene v kompleks imenovan “profil”. Ker posameznih najdb ne moremo več povezati s podrobnejšimi podatki o njihovi legi v profilu, jih obravnavam kot neopredeljive. Sl. 5: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz sonde 16B ter kompleksov iz zunanjega dela sonde 16A. Najdbni kompleksi 1, 5 in 17 iz sonde 16 B so obravnavani kot neopredeljivi in zato izpuščeni. Kompleksa 1 in 5 namreč zdru- žujeta nestratificiran material iz humusa; vse najdbe, pobrane pri čiščenju profilov pa so bile združene v kompleks 17. Pravtako sta izpuščena kompleksa “nasip” in “profil” (Glej op. 8). Sl. 6: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 14. Kompleks 29 je izpuščen, ker iz celotne dokumentacije ni razvidno ali je ta sploh bil opredeljen, niti ni nobenih najdb z oznako kompleks 29. Sl. 7: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 7. Kot neopredeljive obravnavam najdbe združene v kompleksu 81, ki je zato na tabeli izpuščen. Pri njem je bilo namreč že v preteklosti ugotovljeno, da je izgubljen del dokumentacije, same najdbe pa so vsaj deloma pomešane. Glede na ohranjeno dokumentacijo je kompleks 81 združeval najdbe iz zaplat ožgane gline in žganine pod rumenorjavo plastjo k zidu II. Sl. 8: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 3. Kompleksa 45 in 57 sta izpuščena, ker ni nobenih najdb z njuno oznako. Najverjetneje sta bile te kasneje pridružene najdbam iz kompleksov 44 in 55. Sl. 9: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 4. Kompleks 18, ki v večini vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti, je izpuščen. Sl. 10: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz zunanjega dela sonde 4. Poleg kompleksov 81, 86 in 87, ki bodisi ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike, bodisi so ti zamešani ali pa gre za nestratificirane najdbe iz humusa, je izpuščen še kompleks 89. Kot kompleks 89 so bile namreč opredeljene vse najdbe, pobrane pri čiščenju profilov sonde 4b. Sl. 11: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 13. Poleg kompleksov, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 29, 37, 45, 57, 65, 67, 82–83, 85, 91, 101 in 102), so izpuščeni še najdbni kompleksi 1, 2, 11, 92, 93 in 103. Medtem ko za komplekse 11, 92 in 93 nimamo zanesljivih najdiščnih podatkov (glej zgoraj), vsebujeta kompleksa 1 in 2 nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti. Ker vsebuje iz profilov pobrane najdbe, ki zahtevajo individualno obravnavo, je izpuščen tudi kompleks 103. 229 LUCIJA GRAHEK Sl. 12: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz bloka med sondama 12 in 13. Najdbe, izkopane v bloku med sondama 12 in 13, vsebuje tudi kompleks 106 iz sonde 12. Ker so bili natančni najdiščni podatki že med izkopavanji izgubljeni, najdbe obravnavam kot stratigrafsko neopredeljene. Sl. 13: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 12. Poleg kompleksov, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 15, 30, 34, 41, 54, 55, 61, 64, 69 in 83), so iz nadaljnje obravnave izpuščeni še kompleksi 1, 2, 102, 104 in 106. Kompleksi 1, 2 in 104 vsebujejo namreč nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti, kompleks 102 pa najdbe iz profilov, ki zahtevajo individualno obravnavo. Kompleks 106 je bil zamešan. Vsebuje namreč najdbe, izkopane v bloku med sondama 12 in 13, ki so bile sicer obravnavane v okviru sonde 13 (glej podnapis sl. 12). Sl. 14: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 6. Izpuščen je kompleks 29, ki ne vsebuje najdb in najverjetneje sploh ni bil opredeljen. Poleg kompleksov 5, 11, 13 in 36, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike, so na tabeli iz notranjega dela sonde izpuščeni še kompleksi 1, 2, 4, 58, 62 in 72. Kompleksi 1, 2 in 4 namreč vsebujejo nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusa; kompleksi 58, 62 in 72 pa najdbe iz profilov, katerih lega v profilu ni podrobno poznana. Sl. 15: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 1. Poleg kompleksa 85, ki je bil pridružen kompleksu 100 in ga danes ne moremo več rekonstruirati, sta izpuščena kompleksa 92 in 99. Kompleks 92 vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti tako iz notranjega kot tudi zunanjega dela sonde 1, kompleks 99 pa združuje vse najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki jih ne moremo več natančneje locirati. Sl. 16: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 2. Iz nadaljnje obravnave sta izpuščena kompleksa 73 in 97. Leta 1967 izkopan kompleks 73 vsebuje nestratificirane in s tem tudi neopredeljive najdbe iz humusne plasti tako iz notranjega kot tudi zunanjega dela sonde 2. Kompleks 97 vsebuje leta 1968 pri čiščenju severnega profila pobrane najdbe, ki nimajo znane točne lege v samem profilu. Sl. 17: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 5. Sl. 18: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 8. Sl. 19: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 10. Poleg kompleksov 3, 4, 6 in 9, ki izhajajo iz nasutij na zunanjem pobočju ter ne vsebujejo opredeljivih in oštevilčenih najdb, ter kompleksa 1, ki je vsebuje najdbe iz temnorjave humozne plasti med x = 1 do 16, je iz nadaljnje obravnave izpuščen še kompleks 2 (glej Nasip k zidu III). Sl. 20: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 15. Poleg kompleksov, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 5, 6, 8, 12, 15, 19, 22, 26, 29, 31–33, 37, 39 in 41–42), je izpuščen še kompleks 1. Ta namreč vsebuje nastratificirane najdbe iz humusa izkopane v notranjem delu sonde 15 med x = 0 in 3,5. Sl. 21: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz notranjega dela sonde 20. Poleg kompleksa 4, ki sploh ne vsebuje keramike, so izpuščeni še najdbni kompleksi 33, 41, 43, 53, 55–57 in 6a, ker ti ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike. Sl. 22: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov iz zunanjega dela sonde 20. Poleg kompleksov iz zunanjega dela sonde 20, ki ne vsebujejo opredeljivih kosov keramike (kompleksi 15, 17, 22–23, 27, 29–31, 48 in 50–51), je iz nadaljnje obravnave izpuščen še kompleks 24, ki naj bi vseboval najdbe, pobrane v žganini. Ker pod njegovo oznako ni shranjenih nobenih najdb, so bile te najverjetneje pridružene enemu izmed preostalih kompleksov, ki izhajajo iz žganinske plasti zidu II pri x = –3 do –5, y = 5,50 do 7,50. Sl. 23: Korelacijska tabela zidov stiškega naselja in kompleksov sonde 21. Poleg kompleksa 3, ki ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, sta izpuščena še kompleksa 1 in 2, katerih najdbe so danes založene. Vsi izpuščeni kompleksi izhajajo iz zunanjega dela sonde 21. Sl. 24: Korelacijska tabela odkritih plasti in kompleksov iz sonde 18. Poleg kompleksa 1, ki vsebuje nestratificirane in tako neopredeljive najdbe iz humusa, je izpuščen še kompleks 28. Ta vsebuje najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki v večini izhajajo iz latenskih plasti in zahtevajo individualno obravnavo. Sl. 25: Korelacijska tabela odkritih plasti in kompleksov iz sonde 19. Ker vsebuje najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, ki zahtevajo individualno obravnavo, je izpuščen kompleks 42. Pravtako sta izpu- ščena kompleksa 1 in 22, ki ne vsebujeta oštevilčenih kosov keramike. Kompleks 1 sicer vsebuje nestratificirane najdbe iz humusa. 230 6. SEZNAMI Sl. 26: Korelacijska tabela odkritih plasti in kompleksov iz sonde 9. Poleg kompleksa 20, ki ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, sta iz nadaljnje obravnave izpuščena še kompleksa 11 in 24. Kompleks 11 vsebuje del nestratificiranih najdb iz humusa (glej tudi op. pri sl. 27), kot kompleks 24 pa je v Narodnem muzeju shranjen obdelan kamen, za katerega ne poznamo točnejših najdiščnih podatkov. Sl. 27: Korelacijska odkritih plasti in kompleksov iz sonde 11. Poleg kompleksa 20, ki ne vsebuje opredeljivih kosov keramike, sta iz nadaljnje obravnave izpuščena še kompleksa 1 in 25. Kompleks 25 namreč vsebuje najdbe, pobrane pri čiščenju profilov, za katere ne poznamo natančnejših najdiščnih podatkov, kompleks 1 pa izhaja iz humusa. Kot je razvidno iz najdiščnih podatkov, shranjenih ob sami keramiki, je bil skupku 1 očitno pridružen vsaj del najdb iz v sondi 9 izkopane humusne plasti. Ker so bile sonde označene z rimskimi številkami je do te napake verjetno prišlo že pri opredeljevanju kompleksov. Sonda 11 namreč po pobočju ni segala do x = –12 ali celo do x = –15, pač pa je bila do x = –16 izkopana sonda 9. Sl. 28: Preglednica in delež opredeljene naselbinske keramike. Sl. 29: Preglednica skupnega števila ter deleža opredeljivih kosov keramike iz posameznih sond. Sl. 30: Preglednica deležev opredeljenih kosov keramike iz posameznih sond. Sl. 31: Delež kosov žlindre (A) in hišnega ometa (B) glede na delež vseh izkopanih kosov keramike po posameznih sondah. Sl. 32: Delež obravnavanih kosov keramike glede na način izdelave: skupno (A); delež posod in glinenih predmetov (B). Sl. 33: Delež posameznih lončarskih mas glede na zrnavost. Sl. 34: Prelomi keramike iz: grobozrnate lončarske mase s kremenom (A) in kalcijevim karbonatom (B); drobnozrnate lončarske mase (C in D); finozrnate lončarske mase (E) z večjo vsebnostjo kalcijevega karbonata (F). Pribl. dvakratna povečava. Sl. 35: Keramika iz latenskih plasti: površina in prelom “prave” grafitne keramike (A); površina in prelom keramike z manjšim deležem grafita (B); površina in prelom fragmenta ID: 6806/003–001 (C); površina in prelom porozne keramike (D); prelom drobnozrnate mase z večjo vsebnostjo kalcijevega karbonata (E) in prelom zelo finozrnate, dobro prečiščene lončarske mase (F). Pribl. dvakratna povečava. Sl. 36: Delež obravnavane keramike glede na način žganja. Sl. 37: Delež keramike glede na trdoto (A); v primerjavi z deležem prežgane in grafitne keramike (B). Sl. 38: Delež keramike glede na obdelavo površine (A) in poroznost (B). Sl. 39: Preglednica osnovnih skupin in oblik keramike. Sl. 40: Poimenovanje odsekov (A) prenosnih pečk in (B) pekev. Sl. 41: Pitosi tipa 1–3. Sl. 42: Lonci tipa 1–3. Sl. 43: Lonci tipa 4–7. Sl. 44: Lonci tipa 8–13. Sl. 45: Lonci tipa 14–18. Sl. 46: Lonci tipa 19–25. Sl. 47: Lonci tipa 26–33. Sl. 48: Lonci tipa 34–36. Sl. 49: Lonci tipa 37–44 in lonci s stožčastim vratom tipa 1–3. Sl. 50: Buče, ciboriji tipa 1–4 ter vrči tipa 1 in 2. 231 LUCIJA GRAHEK Sl. 51: Glinenke tipa 1–10. Sl. 52: Pokali, lončki in ročke. Sl. 53: Latvice tipa 1–10. Sl. 54: Latvice tipa 11–15. Sl. 55: Latvice tipa 16–21 ter skodele tipa 1 in 2. Sl. 56: Sklede tipa 3–11. Sl. 57: Sklede tipa 12–14, posebne oblike posodja in pokrovi. Sl. 58: Dna tipa 1–6. Sl. 59: Dna tipa 7–15. Sl. 60: Dna tipa 16–22 in noge. Sl. 61: Pekve tipa 1–4. Sl. 62: Pekve tipa 5–9. Sl. 63: Pladnji, prenosne pečke, ognjiščna rešetka in ognjiščne koze. Sl. 64: Svitki, uteži, vretenca, črepinjske ploščice, motki in šoba. Sl. 65: Delež najdb pitosov (A, B) in loncev tipa 1–5 (C–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 66: Delež najdb loncev tipa 6–13 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 67: Delež najdb loncev tipa 14–19 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 68: Delež najdb loncev tipa 20–26 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 69: Delež najdb loncev tipa 27–34 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 70: Delež najdb loncev s stožčastim vratom (A–C), buč (D), ciborijev (E, F), vrčev tipa 1 (G) in lončkov (H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 71: Delež najdb ročk tipa 1 in 2 (A, B) ter latvic tipa 1–6 (C–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 72: Delež najdb latvic tipa 7–14 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 73: Delež najdb latvic tipa 15–21 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 74: Delež najdb skodel tipa 1 in 2 (A–E) ter skled tipa 3 in 4 (F–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 75: Delež najdb skled tipa 5–11 (A–G) in posebnih oblik posodja (H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 76: Delež najdb pokrovov tipa 1–4 (A–D) in dna tipa 1–4 (E–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 77: Delež najdb dna tipa 5–12 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 78: Delež najdb dna tipa 13–15 (A–C) in nog (D–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 79: Delež najdb pitosov tipa 3 (A) in loncev tipa 10–13 (B–E) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 80: Delež najdb loncev tipa 14, 15, 17, 18 in 21 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 81: Delež najdb loncev tipa 22, 23, 31 in 34–36 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. 232 6. SEZNAMI Sl. 82: Delež najdb loncev tipa 37–42 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 83: Delež najdb loncev tipa 43 (A), vrčev tipa 2 (B) in glinenk tipa 1–4 (C–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 84: Delež najdb glinenk tipa 5–10 (A–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 85: Delež najdb pokalov tipa 1–4 (A–D) ter skled tipa 12 in 13 (E, F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 86: Delež najdb skled tipa 14 (A), pokrovov tipa 5 (B) in dna tipa 16–19 (C–F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 87: Delež najdb dna tipa 20–22 (A–C), motkov tipa 2 (D) ter vretenc tipa 6 in 7 (E, F) v latenskih plasteh ter plasteh stopnje zidu III. Sl. 88: Delež najdb pekev tipa 1–7 (A–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 89: Delež najdb pekev tipa 8 in 9 (A, B), pladnjev tipa 1(C), ognjiščnih rešetk (D) ter prenosnih pečk tipa 1 in 2 (E–H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 90: Delež najdb ognjiščnih koz (A, B), svitkov tipa 1 in 2 (C, D), uteži tipa 1 in 2 (E, F) ter vretenc skupno in tipa 1 (G, H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 91: Delež najdb vretenc tipa 2–5 (A–E), črepinjskih ploščic (F) ter motkov tipa 1 in 2 (G, H) v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh. Sl. 92: Delež okrašenih, obravnavanih kosov keramike. Sl. 93: Delež keramike glede na način izdelave (A) in osnovno obliko vodilnega, nebarvnega okrasa (B). Sl. 94: Delež obravnavanih kosov (A) in najdb okrašene keramike (B) po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; nebarvni okras (C–G). Sl. 95: Oblike in motivi nalepljenih ali modeliranih plastičnih (O 1–O 11) ter gubanih okrasov (O 12, O13). Sl. 96: Delež najdb okrašene keramike po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; plastični okrasi. Sl. 97: Delež najdb okrašene keramike po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; plastični okrasi (A, B), gubanje (C), vrezani (D–F) ter vtisnjeni okrasi (G, H). Sl. 98: Oblike in motivi vrezanih (O 14–O 18), fasetiranih (O 19) ter vtisnjenih okrasov (O 20–O 22). Sl. 99 Delež najdb okrašene keramike po plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; vbodi (A), koleščkanje (B), metličenje (C), glavničenje (D) ter žigosani okrasi (E, F). Sl. 100: Oblike in motivi vtisnjenih okrasov; O 23–koleščkanje ter O 24–žigosanje. Sl. 101: Karta razprostranjenosti latenske keramike z žigosanim okrasom koncentričnih krožcev (?) (v izseku dopolnjeno po Schwappach 1971a). Sl. 102: Delež barvane keramike glede na barvo. Sl. 103: Delež najdb okrašene keramike v plasteh k posameznemu zidu ter latenskih plasteh; barvni okras. Sl. 104: Delež obravnavanih kosov keramike po posameznih stopnjah: skupno (A) in natančno stratigrafsko opredeljeni kosi (B). Sl. 105: Delež osnovnih zvrsti keramike po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. Sl. 106: Delež oblik ognjiščnih (A) in drugih keramičnih predmetov (B) po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. Sl. 107: Delež oblik posodja po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. Sl. 108: Deleži oblik posodja po posameznih stopnjah zidov in latenskih plasteh. Sl. 109: Primerjalna tabela plasti stopnje zidu I in prehodne stopnje I/II iz posameznih sond. 233 LUCIJA GRAHEK Sl. 110: Sonde 17, 16A, 14: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); skupni delež najdb po plasteh k zidu I (B) in deleži tipov posodja po posameznih plasteh k zidu I (C). Sl. 111: Sonde 4, 12, 6: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); skupni delež najdb po plasteh k zidu I (B) in deleži tipov posodja po posameznih plasteh k zidu I (C). Sl. 112: Značilne oblike posodja stopnje zidu I (1–27) in prehodne stopnje I/II (32–48). Kovinske najdbe iz plasti k zidu I po Gabrovec 1994: 28 = t. 16: 12; 29 = t. 12: 17; 30 = t. 16: 47; 31 = t. 12: 28. Sl. 113: Primerjalna tabela plasti stopnje zidu I in II iz sond 3, 7, 18 in 19. Sl. 114: Sonda 3: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); po plasteh k zidu I (B) in k zidu II (C) ter deleži keramičnih tipov po posameznih plasteh k zidu II (D). Sl. 115: Značilne oblike keramike za stopnjo zidu II (1–31) in stopnjo zidu III (40–62). Kovinske najdbe iz plasti k zidu II in III po Gabrovec 1994: 32 = t. 12: 11; 33 = t. 12: 1; 34 = t. 16: 48; 35 = t. 12: 2; 36 = t. 12: 12; 37 = t. 15: 14; 38 = t. 16: 21; 39 = t. 12: 15; 63 = t. 15: 10; 64 = t. 16: 24; 65 = t. 13: 6. Sl. 116: Delež obravnavanih kosov keramike po posameznih latenskih plasteh oziroma stopnjah. Sl. 117: Deleži keramike glede na način izdelave po posameznih latenskih plasteh. Sl. 118: Deleži osnovnih zvrsti keramike po posameznih latenskih plasteh. Sl. 119: Deleži oblik posodja po posameznih latenskih plasteh. Sl. 120: Deleži najdb tipov fine latenske keramike, na vretenu oblikovanih loncev tipa 35–43 ter prostoročno izdelanih loncev tipa 34 (rdeče) po posameznih latenskih plasteh. Sl. 121: Primerjalna tabela nasipov k halštatskim zidovom in latenskih tlakov Sl. 122: Sondi 16B in 4b: delež najdb po plasteh osnovne kronološke sheme (A); skupni deleži najdb (B) in deleži tipov posodja ter šob (Š) po posameznih latenskih tlakih (C). Sl. 123: Fibule srednjelatenske sheme (po Gabrovec 1994, t. 12: 13; 13: 7, 15: 12). Sl. 124: Primerjalna tabela latenskih plasti iz posameznih sond v notranjosti naselja. Sl. 125: Značilne oblike keramike stopnje prečnega zidu 1 (1–22) in stopnje prečnega zidu 2 (23–40). Kovinske najdbe iz latenskih plasti po Gabrovec 1994: 41 = t. 12: 30; 42 = t. 16: 29; 43 = t. 16: 36; 44 = t. 14: 15; 45 = t. 13: 24; 46 = t. 13: 29; 47 = t. 16: 46; 48 = t. 13: 17; 49 = t. 13: 18. Sl. 126: Uvožena, rimska keramika. M. = 1: 2. Sl. 127: Delež osnovnih skupin rimske keramike (A) in delež najdb rimske keramike v plasteh starejše ter mlajše poznolatenske stopnje (B). Sl. 128: Primerjalna tabela zastopanosti keramičnih tipov iz Stične na drugih naseljih dolenjske skupine. Sl. 129: Primerjalna kronološka tabela 234 6.2 LITERATURA BARKER, Ph. 1998, Tehnike arheološkega izkopa- Concordia. – V. Cuscito, G. in C. Zaccaria (ur.), Aquileia vanja / Techniques of archaeological excavations. 3rd dal e origini al a costituzione del ducato Longobardo. Terri- ed. – Ljubljana / London. torio, economia, società, Ant. Altoadr. 65, Trieste, 149–223. BAVDEK, A. 1996, Najdišči iz poznorepubli- DONAT, P., G. RIGHI in S. VITRI 2007, Pratiche kanskega in zgodnjerimskega časa na Razdrtem pod cultuali nel Friuli settentrionale tra tarda età del ferro e Nanosom. – Arh. vest. 47, 297–306. prima età imperiale. Alcuni esempi (Italia). – V: Groh, S. BÖKÖNYI, S. 1994, Analiza živalskih kosti – V: in H. Sedlmayer (ur.), Blut und Wein. Keltisch-römische GABROVEC, S., Stična I. Naselbinska izkopavanja. – Kultpraktiken. Akten des Kol oquiums am Frauenberg bei Kat. in monogr. 28, 190–213. Leibnitz (A) im Mai 2006, Protohistoire Européenne 10, BÓNIS, É. 1969, Die spätkeltische Siedlung Gel érth- Montagnac, 91–118. egy-Tabán in Budapest. – Arch. Hung. 47. DULAR, A. 1978, Okras živalskih glav na posodah BOŽIČ, D. 1983, Posodje Keltov. – V: Keltoi. Kelti halštatskega obdobja Slovenije. – Arh. vest. 29, 85–94. in njihovi sodobniki na ozemlju Jugoslavije, 87–91, Lju- DULAR, A. 1991, Prazgodovinska grobišča v okolici bljana / Zagreb / Beograd. Vinjega vrha nad Belo cerkvijo. – Kat. in monogr. 26. BOŽIČ, D. 1987, Keltska kultura u Jugoslaviji. DULAR, J. 1978, Podzemelj. – Kat. in monogr. 16. Zapadna grupa. – V: Praistorija jugoslavenskih zemalja DULAR, J. 1979, Žarno grobišče na Borštku v 5, Željezno doba, Sarajevo, 855–897. Metliki. – Arh. vest. 30, 65–100. BOŽIČ, D. 1993, Slovenija in srednja Evropa v DULAR, J. 1993, Začetki železnodobne poselitve v poznolatenskem obdobju. – Arh. vest. 44, 137–152. osrednji Sloveniji. – Arh. vest. 44, 101–112. BOŽIČ, D. 1999a, Die Erforschung der Latènezeit DULAR, J. 1994, Sonda 11. – V: Gabrovec, S., in Slowenien seit Jahr 1964 / Raziskovanje latenske dobe Stična I. Naselbinska izkopavanja, Kat. in monogr. 28, na Slovenskem po letu 1964. – Arh. vest. 50, 189–213. 138–143. BOŽIČ, D. 1999b, Kelti – ljudstvo iz osrčja Evrope. – DULAR, J. 2003, Halštatske nekropole Dolenjske. – V: AUBELJ, B. (ur.), Zakladi tisočletij. Zgodovina Slovenije Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 6. od neandertalcev do Slovanov, Ljubljana, 150–153. DULAR, J. 2006, Železnodobno naselje in grobišča BOŽIČ, D. 2008, Late La Tène-Roman cementery na Libni : topografija in viri. – Arh. vest. 57, 163–181. in Novo mesto: Ljubljanska cesta and Okrajno glavarstvo. DULAR, J. 2007, Pferdegräber und Pferdbestat- Studies on fibulae and on the relative chronology of the tungen in der hal stattzeitlichen Dolenjsko-Gruppe / Late La Tène period / Poznolatensko-rimsko grobišče v Konjski grobovi in pokopi konj v dolenjski halštatski Novem mestu : Ljubljanska cesta in Okrajno glavarstvo : skupini. – V: Blečić M., M. Črešnar, B. Hänsel, A. študije o fibulah in o relativni kronologiji pozne latenske Hellmuth, E. Kaiser In C. Metzner-Nebelsick (ur.), dobe. – Kat. in monogr. 39. Scripta Praehistorica in honorem Biba Teržan, Situla BREŠČAK, D., in J. DULAR, 2002, Prazgodovinsko 44, 737–752. in poznoantično naselje Šumenje pri Podturnu. – Arh. DULAR, J. in D. BREŠČAK, 1996, Poznohalštatska vest. 53, 101–115. hiša na Gradišču pri Valični vasi. – Arh. vest. 47, 145–158. BROSSEDER, U. 2004, Studien zur Ornamentik DULAR, J. in B. KRIŽ 2004, Železnodobno naselje hal stattzeitlicher Keramik zwischen Rhônetal und Kar- na Cvingerju pri Dolenjskih Toplicah. – Arh. vest. 55, patenbecken. – Univforsch. z. prähist. Arch. 106, Bonn. 207–250. CHYTRÁČEK, M. in M. METLIČKA, 2004, Die DULAR, J. in S. TECCO HVALA 2007, South- Höhensiedlungen der Hal statt- und Latènezeit in West- Eastern Slovenia in the Early Iron Age: settlement, böhmen. – Pam. arch. Suppl. 16, Praha. economy, society / Jugovzhodna Slovenija v starejši železni DIZDAR, M. 2001, Latenska naselja na Vinko- dobi: poselitev, gospodarstvo, družba. – Opera Instituti vačkom području. Tipološko-statistička obrada keramičkih Archaeologici Sloveniae 12. nalaza. – Disertacije i monografije 3, Zagreb. DULAR, J. in M. TOMANIČ JEVREMOV 2009, DONAT, P. in P. MAGGI (ur.), 2007, Produzione Sledovi poznolatenske poselitve v Ormožu. – Arh. vest. e commercializzone dei vasi Auerberg nei territori di 60, 159–193. Aquileia, Tergeste, Forum Iulii, Iulium Carnium e Iulia 235 LUCIJA GRAHEK DULAR, J., S. CIGLENEČKI in A. DULAR 1995a, GABROVEC, S. 1974, Naselbinska izkopavanja v Kučar: Železnodobno naselje in zgodnjekrščanski stavbni Stični: metoda izkopavanj. – Var. spom. 17–19/1, 25–40. kompleks na Kučarju pri Podzemlju. – Opera Instituti GABROVEC, S. 1975, Začetek halštatskega ob- Archaeologici Slveniae 1. dobja v Sloveniji. – Arh. vest. 24, 338–385. DULAR, J., P. PAVLIN in S. TECCO HVALA 2003, GABROVEC, S. 1987, Jugoistočnoalpska regija sa Prazgodovinska višinska naselja v okolici Dol pri Litiji. – zapadnom Panonijom. Dolenjska grupa. – V: Praistorija Arh. vest. 54, 159–224. jugoslavenskih zemalja 5, Željezno doba, Sarajevo, 29–119. DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO GABROVEC, S. 1994 (ur.), Stična I. Naselbinska HVALA 1991, Utrjena prazgodovinska naselja v Miren- izkopavanja. – Kat. in monogr. 28. ski in Temeniški dolini. – Arh. vest. 42, 65–198. GABROVEC, S. 1999, 50 Jahre Archäologie der DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO älteren Eisenzeit in Slowenien. / 50 let arheologije sta- HVALA 1995b, Prazgodovinska višinska naselja v Suhi rejše železne dobe v Sloveniji. – Arh. vest. 50, 145–188. krajini. – Arh. vest. 46, 89–168. GABROVEC, S., O.-H. FREY in S. FOLTINY 1969, DULAR, J., B. KRIŽ, D. SVOLJŠAK in S. TECCO Prvo poročilo o naselbinskih izkopavanjih v Stični. – HVALA 2000, Prazgodovinska višinska naselja v dolini Arh. vest. 20, 177–196. Krke. – Arh. vest. 51, 119–170. GABROVEC, S., O.-H. FREY in S. FOLTINY 1970, FLÜGEL, Ch. 1999, Der Auerberg 3. Die Römische Erster Vorbericht über die Ausgrabungen im Ringwall Keramik. – Münch. Beitr. Z. Vor- u. Frühgesch. 47, von Stična (Slowenien). – Germania 48, 12–33. München. GABROVEC, S., A. KRUH, I. MURGELJ in B. FLÜGEL, Ch. in G. SCHNEIDER 2001, Neue TERŽAN 2006, Stična II/1. Gomile starejše železne dobe. Forschungen zur römischen Keramik vom Auerberg. – Katalog. – Kat. in monogr. 37. Bay. Vorgeschbl. 66, München, 83–94. GEBHARD, R. in U. WAGNER 2002, Das wirt- FOLTINY, S. 1970, Zwei Feuerböcke aus dem schaftliche Umfeld von Manching: Möglichkeiten von Ringwall von Stična in Slowenien. – Mitt. Anthr. Ges. Keramik-Untersuchungen. – V: Dobiat, C., S. Sievers in 100, Wien, 158–161. T. Stöllner (ur.), Dürrnberg und Manching. Wirtschaft- FREY, O. H. 1969a, Zur latènezeitlichen Besiedlung sarcgäologie im ostkeltischen Raum, Kolloquien z. Vor- u. Unterkrains. – V: Marburger Beiträge zur Arcgäologie der Frühgesch. 7, Bonn, 243–252. Kelten (Festschrift W. Dehn), Fundberichte aus Hessen, GRAHEK, L. 2004, Halštatska gomila na Hribu v Beiheft 1, Wiesbaden, 7–20. Metliki. – Arh. vest. 55, 111–206. FREY, O. H. 1969b, Die Entstehung der Situlen- GUŠTIN, M. 1976, Libna. – Pos. muz. Brež. 3. kunst: Studien zur figürlich verzierten Toreutik von GUŠTIN, M. 1977, Relativna kronologija grobov Este. – Röm. Germ. Forsch. 31, Berlin. “Mokronoške skupine”. – V: Keltske študije, Pos. muz. FREY, O.-H. 1974, Bericht über die Ausgrabungen Brež. 4, 67–103. im Ringwall von Stična (Slowenien). – V: Symposium GUŠTIN, M. 1984, Die Kelten in Jugoslawien. zu Problemen der jüngeren Hal stattzeit in Mitteleuropa, Überschicht über das archäologische Fundgut. – Jb. Bratislava, 151–162. Röm. Germ. Zentmus. 31, 305–363. FREY, O.-H. 1994, Sonde na jugovzhodu naselja GUŠTIN, M. 1991, Posočje. Posočje in der jüngeren (4, 6, 12–13). – V: Gabrovec, S., Stična I. Naselbinska Eisenzeit / Posočje. Posočje v mlajši železni dobi. – Kat. izkopavanja, Kat. in monogr. 28, 74–85. in monogr. 27. FREY, O.-H. in S. GABROVEC 1969, K latenski GUŠTIN, M. 2002, Keltski bojevniki in njihov poselitvi Dolenjske: prvi rezultati izkopavanj na stiškem čas. – V: Križ, B., Kelti v Novem mestu. Katalog razstave, naselju. – Arh. vest. 20, 7–26. Novo mesto, 19–38. GABROVEC, S. 1962, Tehnična metoda izkopavanj GUŠTIN, M., R. CUNJA in K. K. PREDOVNIK v Stični. – Var. spom. 8, 74–78. 1993, Podbočje / Stari grad. – Pos. muz. Brež. 9 GABROVEC, S. 1965, Halštatska kultura Sloveni- HENCKEN, H. 1978, The Iron Age cemetery of je. – Arh. vest. 15–16, 21–63. Magdalenska gora in Slovenia. – American School of GABROVEC, S. 1966a, Srednjelatensko obdobje v Prehistoric Research, Bulletin 32, Cambridge (Massa- Sloveniji. – Arh. vest. 17, 169–242. chusetts). GABROVEC, S. 1966b, Zagorje v prazgodovini. – HLAVA, M. 2008, Grafit v době laténské na Mora- Arh. vest. 17, 19–49. vě. – Pam. Arch. 99, 189–258. GABROVEC, S. 1967a, Stična. – Var. spom. 12, HORVAT, J. 1990, Nauportus (Vrhnika). – Dela 1. 83–84. razr. SAZU 33. GABROVEC, S. 1967b, Stična, Ljubljana – halštatsko HORVAT, J. 1995, Ausbreitung römischer Einflüsse naselje. – Arh. preg. 9, 30–32. auf das Südostalpengebeit in voraugusteischer Zeit. GABROVEC, S. 1970, Stična. – Var. spom. 13–14, V: Provinzialrömische Forschgungen, Festschrift für G. 151–153. Ulbert, Espelkamp, 25–40. 236 6. SEZNAMI HORVAT, J. 1997, Sermin. Prazgodovinska in NOVŠAK, M, L. ORENGO, Ph. FLUZIN in B. zgodnjerimska naselbina v severozahodni Istri. – Opera DJURIĆ 2006, Trnava. – Zbirka Arheologija na avto- Instituti Archaeologici Sloveniae 3. cestah Slovenije 2. HORVAT, J. in A. BAVDEK 2009, Okra. Vrata PAHIČ, S. 1966, Keltske najdbe v Podravju. – Arh. med Sredozemljem in Srednjo Evropo. – Opera Instituti vest. 17, 271–336. Archaeologici Sloveniae 17. PAVLIN, P. 2011, Prazgodovinsko višinsko naselje HORVAT, M. 1999, Keramika. Tehnologija Gradec pri Blečjem Vrhu na Dolenjskem. – Arh. vest. keramike, tipologija lončenine, keramični arhiv. – Raz- 62, 1331–163. prave FF, Ljubljana. PAVLIN, P. in J. DULAR 2007, Prazgodovinska JACOBI, G. 1974, Werkzug und Gerät aus dem Op- višinska naselja v Posavskem hribovju. – Arh. vest. 58, pidum von Manching. – Ausgr. in Manching 5. 65–120. JOVANOVIĆ, A. 2000, Keltsko grobišče v PINGEL, V. 1971, Die Glatte Drehscheiben-Keramik Brežicah. – Rast 11/št. 3–4, Novo mesto, 297–299. von Manching. – Ausgr. in Manching 4. JOVANOVIĆ, A. 2007, Kelti ob sotočju Save in Krke. PINGEL, V. 1994, Sonde 15, 20, 21 in 22. – V: Ga- Katalog razstave, Brežice. brovec, S. (ur.), Stična I. Naselbinska izkopavanja, Kat. KAPPEL, I. 1969, Die Graphittonkeramik von in monogr. 28, 54–73. Manching. – Ausgr. in Manching 2. PIRKMAJER, D. 1991, Kelti na Celjskem. Katalog KNEZ, T. 1966, Žarno grobišče v Novem mestu. – razstave, Celje Arh. vest. 17, 51–101. PUŠ, I. 1971, Žarnogrobiščna nekropola na dvorišču KNEZ, T. 1977, Keltski grobovi iz Roj pri SAZU v Ljubljani. – Razprave 1. razr. SAZU 7/1. Moravčah. – V: Guštin, M. (ur.), Keltske študije, Pos. PUŠ, I. 1982, Prazgodovinsko žarno grobišče v Lju- muz. Brež. 4, 105–125. bljani. – Razprave 1. razr. SAZU 13/2. KNEZ, T. 1992, Novo mesto II: keltsko-rimsko RICE, P. M. 1987, Pottery analysis: a sourcebook. – grobišče Beletov vrt. – Carn. Arch. 2. Chicago. KRIŽ, B. 2001, Kelti v Novem mestu. Katalog raz- RAGETH, J. 1992, Zur Eisenzeit im Alpenrhein- stave, Novo mesto. tal. – V: Die Räter / I Reti, Bozen / Bolzano, 175–211. KRIŽ, B. 2005, Novo mesto VI: Kapiteljska njiva. ROMSAUER, P. 2003, Pyraunoi: Prenosné piecky Mlajšeželeznodobno grobišče. – Carn. Arch. 6. a podstavce z doby bronzovej a doby železnej. – Nitra. LANG, A. 1992, Vor der Hal stattzeit zur Früh- ROZMAN, B. 2004, Keramika iz prazgodovinske latènezeit in Nordtirol. Bemerkungen zum Beginn naselbine v Kranju (Pavšlarjeva hiša). – Arh. vest. 55, der Fritzens-Sanzeno Keramik. – V: Die Räter / I Reti, 55–109. Bozen / Bolzano, 91–115. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2004, Kaštelir: prazgo- LUCKE, W. in O. H., FREY 1962, Die Situla in dovinska naselbina pri novi vasi / Brtonigla (Istra). – An- Providence (Rhode Island). Ein Beitrag zur Situlenkunst nales Mediterranea, Koper. des Osthal stattkreises – Röm. Germ. Forsch. 26, Berlin. SAKARA SUČEVIĆ, M. 2007, Konjički na kole- MEDUNA, J. 1970, Staré Hradisko II : Katalog der sih. – V: Blečić M., M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, Funde aus den Museen in Brno /Brünn/, Praha /Prag/, E. Kaiser in C. Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta Prae- Olomouc Plumov und Prostějov. – Fontes archaeologiae historica in honorem Biba Teržan, Situla 44, 753–757. Moravicae Tomus 5, Brno. SCHMID, W. 1939, Vače, prazgodovinska naselbi- MEGAW, J. V. S. in M. R. MEGAW 2009, Hare na. – Glas. Muz. dr. Slov. 20, 96–125. or hind? The decorated spear from Kandija grave K SCHWAPPACH, F. 1971a, Stempelverzierte 44. – V: Tiefengraber G., B. Kavur in A. Gaspari (ur.), Latène-Keramik aus dem Ringwall von Stična. – Arh. Keltske študije II. Studies in Celtic Archaeology: papers vest. 21–22, 237–252. in honour of Mitja Guštin, Protohistoire Européenne 11, SCHWAPPACH, F. 1971b, Stempel des Waldalges- Montagnac, 163–172. heimstils an einer Vase aus Sopron - Bécsidomb (West- METERC, J. 1994, Prazgodovinska žlindra iz Ungarn). Ein Beitrag zur Geschichte des frühkeltischen Stične. – V: Gabrovec, S., Stična I. Naselbinska izkopa- Ornaments. – Hamburger Beiträge zur Archäologie 1, vanja, Kat. in monogr. 28, 186–189. Hamburg, 131–172. METZNER-NEBELSICK, C. 2007, Pferdchenfi- SCHWAPPACH, F. 1973, Frühkeltisches Orna- beln – Zur Deutung einer frauenspezifischen Schmuck- ment zwischen Marne, Rhein und Moldau. – Bonner form der Hal statt- und Frühlatènezeit. – V: Blečić M., Jahrbücher 173, Köln, 53–111. M. Črešnar, B. Hänsel, A. Hellmuth, E. Kaiser in C. SCHWAPPACH, F. 1975, Zur Chronologie der Metzner-Nebelsick (ur.), Scripta Praehistorica in hono- östlichen Frühlatène-Keramik. – Alba Regia 14, Székes- rem Biba Teržan, Situla 44, 707–735. fehérvár ,109–136. 237 LUCIJA GRAHEK SCHWAPPACH, F. 1977, Stempelverzierte Latène- Beiträge zur Kulturgeschichte Vorderasiens. Festschrift Keramik aus dem Gräbern von Braubach. – Bonner für Rainer Michael Boehmer, Mainz, 627–637. Jahrbücher 177, Köln, 119–183. TERŽAN, B. 1998, Auswirkungen des skythisch SHEPARD, A. O. 1965, Ceramics for the archaeolo- geprägten Kulturkreises auf die hal stattzeitlichen Kul- gist. – Washington, D. C. turgruppen Pannoniens und des Ostalpenraumes. – V: STARE, F. 1954, Ilirske najdbe železne dobe v Lju- Hänsel, B. in J. Machink (ur.), Das Karpatenbecken und bljani. – Dela 1. razr. SAZU 9. die Osteuropäische Steppe. Nomadenbewegungen und STARE, F. 1955, Vače. – Arh. kat. Slov. 1. Kulturaustausch in den vorchristlichen Metallzeiten (4000- STARE, V. 1999, Naselbina na Gradišču nad Vin- 500 v.Chr.), Südosteuropa-Schriften 20 = Prähist. Arch. in tarjevcem pri Litiji. – Argo 42/1, 18–34. Südosteuropa 12, München-Rahden : Leidorf, 511–512. SVOLJŠAK, D. 1994, Sonde na jugovzhodnem nas- TERŽAN, B. in N. TRAMPUŽ, 1973, Prispevek elbinskem robu. – V: Gabrovec S., Stična I. Naselbinska h kronologiji svetolucijske skupine. – Arh. vest. 24, izkopavanja, Kat. in monogr. 28, 86–99. 416–460. ŠINKOVEC, A. 2011, Keltsko grobišče iz Zagorice TERŽAN, B., F. LO SCHIAVO in N. TRAM PUŽ- pri Biču. – Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo na OREL 1984, Most na Soči = (S. Lucia). 2. Szombathyjeva Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (neobjavljeno, izkopavanja / Die Ausgrabungen von J. Szombathy. – Kat. tipkopis Oddelek za arheologijo, FF). in monogr. 23. ŠTIBERNIK, G. 1999, Arheološka izkopavanja na TOMANIČ-JEVREMOV, M. in M. GUŠTIN 1996, Libni 1993. – Diplomsko delo, Oddelek za arheologijo na Keltska lončarska peč s Spodnje Hajdine pri Ptuju. – Arh. Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (neobjavljeno, Vest. 47, 267–278. tipkopis Oddelek za arheologijo, FF). TURK, P. 1991, O geometriji in nepredvidljivosti TANKÓ, K. 2005, 'Horn-handled' bowls ot the Cen- (uvodnik). – Arheo 12, 3–8. tral Europe Iron Age. – V: Dobrzańska H., V. Megaw in TURK, P. 2005, Podobe življenja in mita. Katalog P. Poleska (ur.), Celts on the Margin. Studies in European razstave, Ljubljana. Cultural Interaction 7th Century BC – 1st Century AD ULBERT, G. 1965, Der Lorenzberg bei Epfach. Die Dedicated to Zenon Woźniak, Kraków, 153–162. frührömische Militärstation. – Münch. Beitr. Z. Vor- u. TECCO HVALA, S., J. DULAR in E. KOCUVAN Frühgesch. 9, München. 2004, Železnodobne gomile na Magdalenski gori / Eisen- URBAN, O. H. 1996, Zur Chronologie der jüngeren zeitliche Grabhügel auf der Magdalenska gora. – Kat. in Latènezeit in Ostösterreich. – Arh. Vest. 47, 197–207. monogr. 36. VIČIČ, B. 1993, Zgodnjerimsko naselje pod Gra- TERŽAN, B. 1973, Valična vas. – Arh. vest. 24, jskim gričem v Ljubljani. Gornji trg 15. – Arh. Vest. 44, 660–729. 153–202. TERŽAN, B. 1974, Halštatske gomile iz Brusnic VIČIČ, B. 1994, Zgodnjerimsko naselje pod Graj- na Dolenjskem. – Varia archaeologica, Pos. muz. Brež. skim gričem v Ljubljani. Gornji trg 30, Stari trg 17 in 1, 31–66. 32. – Arh. Vest. 45, 25–53. TERŽAN, B. 1976, Certoška fibula. – Arh. vest. VIČIČ, B. 2003, Zagorica pri Biču. – V: Djurić, B. 27, 317–536. (ur.), Zemlja pod vašimi nogami, Arheologija na avto- TERŽAN, B. 1980, Posodje v grobovih halštatskih cestah Slovenije. Vodnik po najdiščih, 276–279. veljakov na Dolenjskem. – Situla 20–21, 343–352. VÖLLING, T. 1994, Studien zu Fibelformen der TERŽAN, B. 1985, Poskus rekonstrukcije halštatske jüngeren vorrömischen Eisenzeit und ältesten römi- družbene strukture v dolenjskem kulturnem krogu. – schen Kaiserzeit. – Ber. Röm. Germ. Komm. 75, 147–282 . Arh. vest. 36, 77–105. WALDHAUSER, J. 1992, Keltische Distributions- TERŽAN B. 1990, Starejša železna doba na Slov- systeme von Graphittonkeramik und die Graphittag- enskem Štajerskem / The Early Iron Age in Slovenian erstätten während der Fortgeschrittenen Laténezeit. – Styria. – Kat. in monogr. 25. Arch. Korrbl. 22, 377–392. TERŽAN, B. 1994, Sonde 9, 18 in 19 na prečnem WINDL, H. 1975, Das latène- und kaiserzeitliche nasipu gradišča. – V: Gabrovec S., Stična I. Naselbinska Gräbfeldes von Mihovo, Unterkrain (Dolenjsko). – Dok- izkopavanja, Kat. in monogr. 28, 120–137. torsko delo, Univerza Dunaj (neobjavljeno, kopijo TERŽAN, B. 1995a, Handel und soziale Ober- tipkopisa hrani knjižnica IzA, ZRC SAZU). schichten im früheisenzeitlichen Südosteuropa. – V: ZUPANČIČ, N. in M. BOLE 1997, Kemične in Hänsel, B. (ur.), Handel, Tausch und Verkehr im Bronze- mineraloške raziskave keramike amfor. – V: Horvat und früheisenzeitlichen Südosteuropa, Südosteuropa- J., Sermin. Prazgodovinska in zgodnjerimska naselbina Schriften 17 = Prähist. Arch. in Südosteuropa 11, Berlin, v severozahodni Istri. – Opera Instituti Archaeologici München, 81–159. Sloveniae 3, 83–99. TERŽAN, B. 1995b, Das Land der Medeia? – V: Finkbeiner. U., R. Dittmann in H. Hauptmann (ur.), 238 Pril. 1: Sonda 17; JV profil s projiciranimi nivoji planumov (po Svoljšak 1994, priloga 14). 1 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 2: Sonda 17; JV profil s projiciranimi kompleksi (po Svoljšak 1994, priloga 14). 2 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 3: Sonda 16A; JV profil s projiciranimi kompleksi (po Svoljšak 1994, priloga 13). 3 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 4: Sonda 16B; JV profil s projiciranimi kompleksi (dopolnjeno po Svoljšak 1994, priloga 20). 4 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 5: Sonda 14; JV profil s projiciranimi kompleksi (po Svoljšak 1994, priloga 12). 5 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 6: Sonda 7; JV profil s projiciranimi kompleksi. 6 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 7: Sonda 3; JV profil s projiciranimi kompleksi (po Svoljšak 1994, priloga 11). 7 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 8: Sondi 4 in 4b; JZ profil s projiciranimi kompleksi (po Frey 1994, prilogi 7a in 7b). 8 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 9: Sonda 13; SV profil s projiciranimi kompleksi (po Frey 1994, priloga 9). 9 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 10: Sonda 12; JV profil s projiciranimi kompleksi. 10 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 11: Sonda 6; JV profil s projiciranimi kompleksi. 11 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 12: Sonda 1; S profil s projiciranimi kompleksi (po Gabrovec 1994, priloga 21). 12 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 13: Sonda 2; S profil s projiciranimi kompleksi (po Gabrovec 1994, priloga 23). 13 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 14: Sonda 5; SZ profil s projiciranimi kompleksi (po Gabrovec 1994, priloga 24). 14 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 15: Sonda 8; SZ profil s projiciranimi kompleksi (po Gabrovec 1994, priloga 25). 15 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 16: Sonda 10; SV profil s projiciranimi kompleksi (po Gabrovec 1994, priloga 26). 16 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 17: Sonda 15; Z profil s projiciranimi kompleksi (po Pingel 1994, priloga 2). 17 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 18: Sonda 20; Z profil s projiciranimi kompleksi (po Pingel 1994, priloga 3). 18 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 19: Sonda 18; JZ profil s projiciranimi kompleksi (po Teržan 1994, priloga 27). 19 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 20: Sonda 19; JZ profil s projiciranimi kompleksi (po Teržan 1994, priloga 29). 20 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 21: Sonda 9; SV profil s projiciranimi kompleksi. 21 LUCIJA GRAHEK: STIČNA (PRILOGE) Pril. 22: Sonda 11; S profil s projiciranimi kompleksi (po Dular 1994, priloga 31). 22 Document Outline Cvinger nad Virom pri Stični Vsebina Predgovor 1. Uvod 2. Stratigrafija najdbnih kompleksov 3. Keramične najdbe 4. Primerjava keramike 5. Sklep Summary 6. Seznami Seznam slik Literatura Priloge