Leto 1892. 867 Državni zakonik za kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane. Kos LX1X. — Izdan in razposlan dne 18. novembra 1892. (Obsega štey. 197.). 19Ï. Ukaz finančnega ministerstva zdné 10. novembra 1892.1. zastran izvršitve zakona z dné 18. septembra 1892. I. (Drž. zak. št. 172.) o obdavčevanji trgovine z efekti (davku od trgovine z efekti). V izvršitev zakona z dné 18. septembra 1892 1. (Drž. zak. št. 172.) o obdavčevanji trgovine z efekti (davku od trgovine z efekti) ukazuje se to-le: I. Splošna določila. §• 1. Pričujoči ukaz stopi v moč in veljavo ob enem sè zakonom z dné 18. septembra 1892.1. (Drž. zak. št. 172.) o obdavčevanji trgovine z efekti, to je s 1. dném januvarja 1893. 1. Tržne kupčije, ki so bile sklenjene pred 1. dném januvarja 1893. 1., niso davku od trgovine zavezane tudi tedaj, kadar se odmotavajo po tem času. §. 2. Davku od trgovine z efekti, v §. 1. navedenega zakona zaukazanemu, zavezane so, ne rušeč oprostitev, omenjenih v §. 1., odstavku 3. in 4. in pa v §. 21., odstavku 2. zakona, vse na kaki tozemski borzi in pa vse v §§. 10., 12. in 13. zakona ozna-menjene, zunaj borze sklenjene, izvirne in prolonga-cijske kupne in prodajne, zaménske, prehranske ali dostavbne kupčije (kupčije na gotov denar \per cassa], na aranžman, na dostavbo črez nekoliko dni na trdne rokove) o efektih (vrednostnih papirjih), to je takih papirjih, ki so po svoji kakovosti spo-I sobni za zborzni promet. Zaménske kupčije, s katerimi se efekti zame-! njajo za efekte z doplačilom ali brez doplačila (tikoma), šteti je za dvé tržni kupčiji. Eskomtovanje vrednostnih papirjev (delnic, zadolžnic in kuponov) ki so plačni o trdnem plačilnem roku in za trden znesek, trženje s dospelimi kuponi, vložnimi hranil-ničnimi knjižicami, blagajničnimi listi, državnimi zakladnicami (délnimi hipotečnimi nakaznicami, trezornicami i. e.), izdajanje vrednostnih papirjev proti vračilu začasnic, ki so bile izdane o vplačilih na nje, ni zavezano davku od trgovine z efekti. §• 3. Take v §§. 7., 10., 12. in 13. zakona ozna-menjena tržne kupčije, katere se sklepajo med osebami, katerih ena je v inozemstvu, to je zunaj ozemlja, kjer zakon velja, zavezane so davku od trgovine z efekti, ako v tozemstvu biva oni, ki je po §§. 7., 8., 10., 11., 12. in 13 zakona najprej dolžan plačati davek (pogodbena stranka, trgovinski mešetar). §• 4. Davek znaša po §§. 2. in 3. zakona praviloma 20 krajcarjev od vsakega enovitega sklepa, in za enovit sklep veljâ v zmislu zakona: 1. Gledé efektov, ki se 1. dné januvarja 1893. 1. na dunajski efektni borzi notirajo (zaznamujejo), ako se ž njimi trži po odstotkih, nominalni znesek 5000 gl. a. v.; ako pa se ž njimi trži po kosih, število 25 kosov, oziroma tisti nominalni znesek ali tisto število kosov, ki sta po kupčijskih, ob imenovanem času na dunajski borzi veljavnih pogojih določena za neke posebne efekte kot enovit sklep. 2. Gledé onih efektov, ki se v spredaj imenovanem času sicer ne notirajo na dunajski borzi, pač pa na kaki drugi tozemski borzi, nominalni znesek 5000 gl. a. v., oziroma tisti nominalni znesek ali tisto število kosov, ki sta po kupčijskih, dné 1. januvarja 1893. 1. na ti borzi veljavnih pogojih določena za neke posebne efekte kot enovit sklep. §. 6. Priloga A obsega v času, ko se je ta ukaz Priloga A izdal, na dunajski borzi veljavne kupčijske pogoje o enovitem sklepu efektov, notiranih na ti borzi; priloga B pa v času, ko se je ta ukaz izdal, na Priloga ^ praški borzi veljavne kupčijske pogoje o enovitem sklepu gledé onih efektov, ki se sicer ne notirajo na dunajski, pač pa na praški borzi. S tém razglašene kupčijske pogoje je treba, ne rušeč s tem kesnejših izprememb, ki se izdadö s posebnim ukazom, jemati v podstavo pri preračunu davka od tržnih kupčij z efekti, navedenimi v teh prilogah, kolikor je davek treba odmerjati po efektov nominalni vrednosti ali po številu kosov in ne po tem, kar se je rés iztržilo denarja. Spredaj pod štev. 1 stoječa določila o enovitem sklepu se uporabljajo o tržnih kupčijah na dunajski borzi, kakor tudi na kateri drugi tozemski borzi ali zunaj borze, pod štev. 2. stoječa pak o tržnih kupčijah na dotični borzi, kakor tudi na drugih tozemskih borzah ali zunaj njih, toda ne ruščč izjemnega določila pod štev. 4. 3. Gledé efektov, kateri se 1. dné januvarja 1893. 1. ne notirajo na nobeni tozemski borzi, nominalni znesek 5000 gl. a. v.; pri efektih pak, ki se ne glasé na kak določen nominalni znesek, vzeti je za preračun enovitega sklepa v podstavo denar, kar se ga je res iztržilo, in zatorej veljâ gledé téh efektov za enovit sklep res iztrženi znesek 5000 gl. a. v. 4. Gledé vseh zunaj borze sklenjenih prehranskih kupčij (§. 10. zakona); nadalje gledé ostalih, zunaj borze sklenjenih kupčij (§§. 12. in 13. zakona) in gledé neposrednih borznih kupčij (§. 7. zakona), j kadar se pri isti kupčiji trži z efekti različnih vrst, j preračuniti je enovit sklep po denarji, kar se ga je j res iztržilo, in za enovit sklep veljâ vsota 5000gl. a. v. I Drobci enovitega sklepa se štejejo za popoln enovit sklep. Ako se davek odmerja po efektov nominalni vrednosti ali po številu kosov, ne prištevajo se obresti (obresti kosov); ako se pak v podstavo za odmero davka jemlje, kar se je rés iztržilo denarja, preračuniti je davek od vsega denarnega iztržila s prištetimi obrestmi. Mešetarina, provizija i. e. pristojbine se pri pre-računjanji davka ne jemljé v poštev. §. 8. Od kupčij z inozemskimi efekti je plačevati dvojnati davek (§. 22., odstavek 1. zakona). Ako se pri isti zunaj borze sklenjeni kupčiji trži s tozemskimi in pa z inozemskimi efekti, uporabljajo se določila spredaj stoječega odstavka samö v toliko, kolikor je pri preračunu sklepove višine po rés doseženem denarnem iztržilu nastaviti na inozemske efekte pripadajoče denarne zneske z dvoj-nato vsoto (§. 22., odstavek 2. zakona). Z ogerskimi efekti je ravnati takö, kakor z domačimi (§. 22. odstavek 3. zakona). §. 5. Ako je v slučajih, oznamenjenih v §. 4. pod štev. 3. in 4., nominalna vrednost efekta, oziroma denarno iztržilo izraženo v kaki inozemski vrednoti, preračunja se v domačo vrednoto po predpisih, veljavnih za preračunjanje zastran odmére meničnih kolkovin. §. 9. Ugodnost, omenjena v §. 3. zakona gledé kupčij o obrestnih državnih zadolžnicah v znesku ne več kakor 500 gl. a. v. nominalne vrednosti, se uporablja samo o obrestnih državnih zadolžnicah v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel in dežel krone ogerske; razglas teh državnih zadolžnic se pridržuje posebnemu ukazu. §. 10. Sklepnice mešetarjev o kupčijah, ki so zavezane davku od trgovine z efekti, so proste kolkovnine 5 kr., ustanovljene v §. 13. zakona z dné 29. febru-varja 1864. 1. (Drž. zak. št. 20.). Ako je kupčija samô deloma zavezana davku od trgovine z efekti, plačati je poleg tega davka tudi spredaj ozname-njeno kolkovnino. V §§. 4., 7., 8., 10., 11., 13. do 16. zakona oznamenjeui računi (note) in načrti takih računov (pošiljani prodajalcu po kupcu, da jih prvi izpolni, §. 28.) in pa prepisi takih računov so prosti kolkovnine, ustanovljene v §. 19. zakona z dné 8. marca 1876. 1. (Drž. zak. št. 26.). Ako je kupčija samé deloma zavezana davku od trgovine z efekti, plačati j je za vrednosti, katerih ne zadene davek od trgovine j z efekti, kolkovnino v zmislu §. 19. v zakonu z dné j 8. marca 1876. 1. V spredaj stoječem odstavku oznamenjeni načrti in prepisi računov niso zavezani davku od trgovine z efekti. Diferenčni ali redukcijni in obrestni računi so zavezani kolkovnini v zmislu §. 19. v zakonu z dné 8. marca 1876. 1. §• 11- Ako bi konec kakega rokü pal na nedeljo ali obeč praznik, neha rok s pretekom bližnjega delovnika. §. 12. Opravljati v §§. 6. in 18. zakona oznamenjene preglede, poklicana so vodeča finančna oblastva prve stopinje (finančno okrajno ravnateljstvo, urad za odmero pristojbin). §• 13. Proti razsodbi vodečega finančnega oblastva prve stopinje (§. 12.) je moči pričeti rekurz. Rekurz, katerega je pri vodečem finančnem oblastvu prve stopinje vložiti v 30 dneh po vročitvi razsodbe, nima odložlve moči (§. 27. zakona.). Daljšega administrativnega postopanja po stopinjah ni. Ako bi se pak vsled trgovskih opravilnih oblik dvojilo gledé stvarnega razmerja, more finančno deželno oblastvo predložiti razpravne spise finančnemu ministerstvu v odloko dvomnih predprašanj. Finančno ministerstvo more, ako se mu to zdi potrebno. zaslišati veščake o ti stvari. ! II. Kakd je izpolnjevati davčno dolžnost. §. 14. Davčna dolžnost se izpolnjuje (§§. 23. in 24. zakona) z uporabljanjem posebnih kolkovnih zna-mek (§. 15.), ali stem, da se natisne uradni kolek (§. 16.) na spisih, ki so za to določeni, ali pa z neposrednim plačilom davka (§. 42.). 1. O plačevanji davka z uporabljanjem kolkovnih znamek in s tem, da se natisne uradni kolek. §• 15. V plačevanje davka od trgovine z efekti se spravijo v prodajo posebne kolkovne znamke. Té kolkovne znamke se bodo izdajale za zneske po 2*/î krajcarja, po 5, 10, 20,50 in 80 krajcarjev, potem po 1 goldinarji, po 2 goldinarja, po 5 in 8 goldinarjev. Znamke krajcarske vrste kažejo štirikotnik s 25 */2 milimetrov dolgo stranjö, kateri ima v svojih štirih kotih štiri manjše štirikotnike, kjer je povedana nominalna vrednost znamke v številkah sivorjave barve. Ti mali štirikotniki so štirikotno zvezani z ozkimi trakovi, ki nosijo na pisanobar-vanem dnu besedo „Kreuzer (krajcar)“. Pod štirikotnik, ki ga delajo ti trakovi, se vriva dijagonalno postavljen, ornamentalen štirikotnik. V skupnem okvirji so na okroglem traku sè sivorjavo barvo na belem dnu tiskane besede „Effecten-Umsatz-Steuer“ (davek od trgovine z efekti) in letnica „ 1892“. Omenjeni okrogli trak oklepa medaljon s podobo glave Nj. V., tiskano v pisani barvi. Prostor med okvirjem in vnanjim robom znamke je izpolnjen s fino črtanim dnom. Barva podobe Njegovega Veličastva in štirikotnega napisnega traku je pri znamki za 2 i/s krajcara . . temnozelena, „ ,5 krajcarjev . temnorožnata, „ „10 „ . temnomodra, „ „ 20 „ . rudečevijolčasta. „50 „ . jasnomodra, „ „ 80 „ . jasnorumenozelena. Ostali deli znamčne podobe so pri vseh znamkah tiskani sè sivorjavo barvo. Znamke goldinarske vrste kažejo napošev postavljen pravokotnik, ki je 36 milimetrov širok in 25'/2 milimetrov visok; v sredi imajo v manjšem kvišku postavljenem pravokotniku s pisano barvo tiskan, jajčast medaljon s podobo Nj. Veličastva. Nad tem medaljonom in krog njega so sè sivorjavo barvo na belem dnu tiskane besede ,Effecten - Umsatz - Steuer“ (davek od trgovine z’efekti). Sredi znamke na obéh stranéh medaljona, sta vodoravno nameščena dva napisna trakova, ki nosita na pisanobarevnem dnu v belem pismu besedo „Gulden“ (goldinar); pod medaljonom je ščitek, ki kaže letnico „1892“ v belem pismu na pisanobarevnem dnu. Nad in pod pisanobarevnima trakoma, oziroma na obeh straneh medaljona se nahaja štirikrat v ornamentalno okrašenih krogih nominalna vrednost znamek v številkah sivorjave barve. Prazni prostor med ornamentalno podobo znamke do roba je tiskan sè sivorjavim črtanim dnom. Barva medaljona, napisnih trakov in ščitka, ki nosi letnico, je pri znamki za 1 goldinar............temnomodra, „ „ 2 goldinarja . . temnorožnata, „ „ 5 goldinarjev . . . temnozelena, „ „8 „ .... rudečivijolčasta. Ostali deli znamčne podobe so kakor pri kraj-carski vrsti napravljeni sè sivorjavo barvo. Obe vrsti znamek sta tiskani na papirji, ki ima drobckena črna vlakna. Uporabljati za plačevanje „davka od trgovine z efekti* druge, kakor zgoraj podpisane znamke ni dovoljeno. 8- 16. Uradno se bodo kolkovna znamenja za plačilo davka od trgovine z efekti za sedaj za davčne zneske 2 */g krajcarja, 5 in 10 krajcarjev natiskovala samd pri c. k. osrednjem kolkovnem uradu na Dunaji, pri c. k. tobačnem in kolkovnem hranišči v Pragi in pri c. k. tobačnem in kolkovnem prodajnem hranišči v Trstu. Kolkovno znamenje, v štirikotni obliki sè 27'/, milimetrov dolgo stranjö, kaže na sredi v okroglem traku s pisanobarevnimi črkami na belem dnu izvedene besede „Effectenumsatzsteuer“ (davek od trgovine z efekti) in znotraj tega traku podobo glave Nj. V. en relief belo na pisanobarevnem dnu. Okoli omenjenega napisnega trakti se vije drug trak, ki nosi štirikrat besedo „Kreuzer“ (krajcar) v belih črkah na pisanem, a drugačnobarevnim dnu in kateri je v štirih kotih kolka pretrgan pô okroglih, ornamentalno okrašenih kartušah, kjer je na barev-nem dnu natisnjeno v številkah bele barve ozname-nllo vrednosti. Prostor med robom kolka in orna- mentalnim risanjem je s črtami izpolnjen. Barve teh kolkovnih znamenj so: Barva srednjega kosa, Barva obsegajočega podobo ostalega dela glave Nj. V. kolkovnega in notranji znamenja: kolek za 2*/2 krajcarja trak: zelena rjava „ „ 5 krajcarjev rudeča rjava „ , 10 modra rjava. Uporabljati za plačevanje davka od trgovine z efekti krk drugačen natisek kolkov, kakor zgoraj popisanega, ni dovoljeno. §• 17. Pri borznih tržnih kupčijah, katere se po borznih predpisih (užancah, aranžmanskem redu itd.) izvršujejo po uradnem aranžmanskem zavodu kake borze (§§. 4. do 6. v zakonu), plačevati morata davek oba pogodnika, uporabljajoč na spisku opravljenih kupčij, ki jih je aranžirati, (na aranž-manski poli) toliko kolkovnih znamek, kolikor znaša polovica davka. Kadar se napodstavipoistimbe (zglasitve) aranž-manskega zavoda, da gledé kakega postavka, obseženega v aranžmanski poli, manjka ustrezni postavek imenoma navedenega kontrahenta (pogodnika), dodatni manjkajoči postavek zadd po drugem po-godniku, tedaj naj, kedor ta postavek zadaje, plača davčni znesek, ki ga zadene, s tém, da na aranž-mansko polo prilepi kolkovnih znamek, kolikor jih gré za ta znesek. Kolkovne znamke naj, kedor aranžmansko polo zadaje, prileplja na njeno sprednjo stran na zgore-njem levem robu. Vsako kolkovno znamko mora aranžmanski zavod prekolkovati s črnim pečatom (štampiljo), ki nosi imé aranžmanskega zavoda; prekolkovanje naj se opravlja takö, da bo neki dél pečata zadél znamko, neki dél pa aranžmansko polo. §. 18. Kar se tiče adres (rôk) za prevzetbo ali oddajo efektov, ki jih je po aranžmanu plačati, veljajo naj nastopna določila: 1. Adrese (roke), s katerimi izdatelj kake aranžmanske pole sam efekte prejema ali oddaje, so po §. 4., odstavku 2. zakona proste kolka. 2. Kadar izdatelj aranžmanske pole pri vlogi kupčije poda za prejem efektov, ki jih je plačati, adreso (roko) na kako, pravno od njega različno osebo (firmo), tedaj mora vrhu tega plačati še davek za novo (neposredno) tržno kupčijo s tém, da okol-kuje po predpisu §.21. račun (odkazno noto), katerega je prišiti ali pridejati adresi (roki). 3. Kadar se zastran oddaje efektov po aranž-manskem zavodu izdana in za vložnika aranžmanske pole namenjena adresa (roka) preodkaže kaki drugi, pravno od njega različni osebi, naj si se ta vdeležuje aranžmana ali ne, tedaj je vsak tak preodkaz kot nova (neposredna) tržna kupčija zavezan davku od trgovine z efekti, katerega mora tisti, ki efekte rés oddaje, plačati po predpisu §. 21. s kolkovanjem računa, ki ga mora izdati in adresi (roki) prišiti ali pridejati. Adrese (roke), katere za efekte, ki jih je dostaviti, izdaje aranžmanski zavod, in pa na njih podstavi izdani računi so kolka prosti. §. 19. Ako se kaka v §. 4. zakona oznamenjena borzna kupčija ne vzprejme v aranžmansko polo, sosebno ker se je kupčija kompenzirala brez aranžmana, kaznuje se to kot prikrajšanje davka po §. 6., odstavku 3. zakona. Ako se kaka po aranžmanskem zavodu izdana zglasitev poravnâ (§. 17., odstavek 2, in §. 18.), ne uporabljajo se kazenska določila §. 6. v zakonu. §• 20. Da se izogne v §. 5., odstavku 1. zakona omenjenim pravnim nasledkom, dolžan je aranžmdn oskrbujoči zavod, da prikrajšanje davka, ki je zapazi gledé kupčijskih vlog, zadanih po §. 4. zakona, v roku 30 dni dâ na znanje vodečemu finančnemu oblastvu prve stopinje. §. 21. Pri borznih kupčijah, ki se izvršujejo brez posredovanja uradnega aranžmanskega zavoda (neposrednih kupčijah, §§. 7. in 8. zakona), plačevati je davek s tem, da se natisne uradni kolek ali da se prilepijo kolkovne znamke na račun, katerega mora prejemniku efektov izročiti tisti, ki efekte oddaje. Dovoljeno je, davčni znesek plačati deloma s tém, da se natisne uradni kolek, déloma pa s tem, da se uporabljajo kolkovne znamke. Vsako kolkovno znamko je ali nadpisati z imenom (oznamenilom firme) izdatelja računovega, pri čemer zadostuje, da je na vsaki znamki le neki del imena (oznamenila firme), ostali del pak da stoji v nepretrgani vrsti na drugih znamkah ali na spisu; ali prekolkovati s črnim, imé (oznamenllo firme) izdatelja nosečim pečatom (štampiljo); to prekolkovanje naj se opravi takö. da bo neki dél pečata zadel znamko, ostali del pa spis. Uradni kolek se mora natisniti in kolkovne znamke se morajo prilepiti in razveljaviti, preden se račun vroči. §. 22. Pri prehranskih kupčijah, sklenjenih kot neposrednih borznih kupčijah, in pri njih prolon-gacijah, in pa pri prolongacijah po aranžmanu sklenjenih prehranskih kupčij, katere prolongacije so se dogovorile med pogodnikoma neposredno, ravnati je z dajateljem na prehrano kot oddaja-teljem v zmislu §§. 7. in 8 v zakonu, in zatorej je on dolžan, jemalcu na prehrano izročiti po §. 21. kol-kovani račun (prolongacijsko noto). Računi o neposrednih vrnitvah iz prehranskih kupčij, sklenjenih na borzi, ki so zavezane davku od trgovine z efekti, niso predmet davka od trgovine z efekti tedaj, kadar slovejo na dajalca na prehrano in pa kadar se vročajo o dogovorjenem rôku vrnitve ter nosijo zabeležek „Vrnjeno iz prehranske kupčije“. Izméne efektov, v prehrano danih po neposredni borzni kupčiji, za druge efekte ni šteti za novo tržno kupčijo samö tedaj, kadar se izmena opravi v teku kupčije in kadar se zastran te izmene ne iztrži nič denarja. V pokladnih ali potrdilnih notah pak, ki se tičejo izmene, ne smé biti ozna-menjen noben denarni znesek. §- 23. Za oddajo v zmislu §§. 7. in 8. v zakonu je šteti tudi vsak preodkaz efektov, ki se prevzemô, na kako osebo (firmo), ki je pravno različna od preod-kazatelja. V tem slučaji je preodkazalelja vzeti za odda-telja, in zatö mora on onemu, kateremu naroči oddajo, z nalögom preodkaza oddati tudi v zmislu §.21. račun, namenjen za prejemnika efektov, katerega naj imenoma navede, ter opremljen s tistim zneskom kolkov, ki pripada za dotično tržno kupčijo. Dovoljeno je, za ta račun (to davčno noto) uporabljati preodkazni nalog. Resnični oddajatelj mora torej efekte prejemniku izročiti s kolkovanim računom, ki ga on izda, in s priloženim preodkaznim nalögom (računom), ki mu je bil predan. Ako se pri tem opravi kaka vrnitev iz prehranske kupčije, uporablja naj se določilo §. 22., odstavka 2. Spredaj stoječa določila se zmisloma uporabljajo o vsakem naslednem preodkazu. g. 24. Ako pri neposrednih borznih kupčijah oddajo efektov oskrbuje kak za to nakazan kreditni zavod, more po posebnem dovolilu finančnega ministerstva v §. 21. do 23. oznamenjene kolkovane račune izdajati in izročati kreditni zavod. S- 25. Pri prehranskih kupčijah, sklenjenih zunaj borze (§§. 10. in 11. zakona), plačevati je davek s kolkovanjem računa, katerega dolžnik (dajalec na prehrano) preda upniku, ali pa, kjer se tak račun ne izdaje, s kolkovanjem spisa (položnice, zastavnega lista, pokladnice), katerega izdä upnik (jemalec na prehrano) o prevzetih efektih. Kolkujejo pak se ti spisi takö, da se dadö na nje natisniti uradni kolki ali da se jim prilepijo in razveljavijo kolkovne znamke, o čemer je zmisloma uporabljati določila §.21. Določila §. 22. o vrnitvi in izmeni efektov, v prehrano danih po neposredni borzni kupčiji, uporabljajo se zmisloma o prehranskih kupčijah, sklenjenih zunaj borze. §. 2ti. Pri kupnih in prodajnih, potem pri dostavbnih kupčijah, katere se sklenejo zunaj borze s posredovanjem trgovinskega mešetarja (§. 12. zakona), plačevati je davek, uporabljajoč polovico davka znašajoče kolkovne znamke na vsaki od obeh sklepnic, ki jih je izdati strankam. Sklepnice se kolkujejo takö, da se dâ na nje natisniti uradni kolek, ali da se na nje prilepijo in razveljavijo kolkovne znamke, o čemer je zmisloma uporabljati določila §.21. takö, da je v slučaji, ozna-menjenem v členu 73., odstavku 3. zakona z dné 4. aprila 1875. 1. (Drž. zak. št. 68.), uradni kolek natisniti in kolkovne znamke prilepiti in razveljaviti, preden se na sklepnice katera stranka podpiše. Račun, katerega pri kupčijah, oznamenjenih v spredaj stoječih odstavkih, izdaje oddajatelj, je prost kolka, ako je navedena v njem kolkovana sklepnica. §. 27. Pri vseh ostalih zunaj borze sklenjenih kupnih in prodajnih, potèin dostavbnih kupčijah, sklenjenih po sodelovanji trgovca, ki se obrtoma peéà s trgovino efektov, (efektnega trgovca), (§. 13. zakona), izpolnjevati je davčno dolžnost takö-le : 1. Ako firma efektnega trgovca ni vpisana v trgovinski vpisnik, kolkuje se račun (nota), katerega mora efektni trgovec izdati in izročiti drugemu pogodniku. 2. Ako je firma efektnega trgovca vpisana v trgovinski vpisnik, uporablja naj se kolkovno znamenje, kažoče polovico davčnega zneska, na računu (noti), katerega mora efektni trgovec izdati in izročiti drugemu pogodniku, in pa v pisniku (§. 31.). Ako pak vpisani efektni trgovec nakaže kakemu kreditnemu zavodu, da naj oddâ efekte kupcu, ki jih je on prodal, mora kreditni zavod izdati in izročiti kupcu račun, kolkovan po spredaj stoječem odstavku, nakaznica (konsignacija) prodajalca na kreditni zavod pak je prosta davka (§. 15. zakona). 3. Ako sta obâ pogodniku efektna trgovca, izpolnjuje naj davčno dolžnost prodajalec in sicer, če ni vpisan, takö, kakor je povedano pod številko 1., če je pak vpisan, takö, kakor je povedano pod številko 2. §. 28. Pri kupnih in prodajnih kupčijah (kontantnih [gotovinskih] kupčijah) je vročevati v §. 27. oznamenjene račune praviloma (§. 27., št. 2., odstavek 2.), kadar se kupčija sklene. Ako se kupčija izvrši dopisoma, doposlati je po §. 27. kolkovani račun (noto) drugemu pogodniku ob enem s pismenim naznanilom o sklepu kupčije. Račun je pritrditi na pismenem naznanilu (§. 14. zakona). Vendar je dovoljeno, račun vzprejeti v besedilo naznanila ali pridejati ga naznanilu kot dodatek. Spredaj stoječe določilo se zmisloma uporablja tudi o kupčijah med efektnimi trgovci takö, da mora prodajalec, ako mu je kupovalec dal pismeno naznanilo o sklepu kupčije, bodi si da je ta naznanilu priložil načrt računa ali ne (§. 10.), najkesneje tretjega dné po prejemu pismenega naznanila in oziraje se na to naznanilo doposlati drugemu pogodniku kolkovani račun. Ako se naznanilo o sklepu računa dä po telegrafu, doposlati je v 24urah še pismeno naznanilo o tem sklepu in potem se o tem uporabljajo določila spredaj stoječih odstavkov. V §. 27., št. 2V drugem odstavku oznamenjeni račun je izdati po predpisu §. 15. v zakonu; zatorej mora ta račun obsegati v spredaj stoječem prvem odstavku oznamenjene priznake in poleg tega firmo nakazujočega prodajalca in številko, pod katero se je kupčija vpisala v vpisnik prodajalca. Ti računi (te note) se kolkujejo takö, da se dâ na nje natisniti uradni kolek ali da se na nje prilepijo in razveljavijo kolkovne znamke, o čemer se zmisloma uporabljajo določila §.21. §. 31. Pismenih priznanil o opravljeni kupčiji na drugega pogodnika, katera nosijo napis „Priznanilo o še ne obdavčeni kupčiji“, in obsegajo vrsto, število kosov ali nominalni znesek iztrženih efektov in pa dosežen kurz, ni šteti za enaka pismenim naznani-lomOjZnamenjenim v spredaj stoječih odstavkih tedaj, kadar se v 24 urah za njimi pošlje še kolkovani račun. Vpisnik (§. 27.), v katerega se morajo vpisa-vati po vpisanem (protokoliranem) efektnem trgovcu sklenjene kupne in prodajne kupčije (§. 14. zakona), mora obsegati: 1. zaporedoma tekočo letno številko vpisane kupčije: 2. datum (dan, mesec in leto): §• 29. Pri dostavbnih kupčijah(nekomtantnih kupčijah, to je rokovnih kupnih in prodajnih kupčijah) je v §. 27. oznamenjene račune izročevati najkesneje tretjega dné po opravljeni kupčiji. Drugi za izvršitev kake dostavbne kupčije izmenjeni spisi niso zavezani davku od trgovine z efekti. a) vpisa v vpisnik (register), b) sklepa kupčije, c) izpolnitve kupčije, d) izdanega računa (note); 3. iztržene efekte, njih vrsto, nadalje število kosov in nominalni znesek efektov, kolikor je za preračun enovitega sklepa merodajno število kosov ali pa nominalni znesek, in naposled pri dostavbnih kupčijah tudi kupčijske pogoje; §. 30. V §. 27. oznamenjeni računi (note) morajo biti izdani po predpisu §. 14. v zakonu ter morajo potemtakem obsegati datum (dan, mesec in leto) izdaje, ime (znamenilo firme) izdatelja, vrsto in pa število kosov ali nominalni znesek iztrženih efektov po tém, ali se za preračun enovitega sklepa (§. 4.) jemlje v podstavo število kosov ali pa nominalni znesek, naposled kupno, oziroma prodajno ceno z obrestmi vrèd. Račune (note) vpisanega efektnega trgovca o takih kupčijah, ki se morajo vpisati v vpisnik, opremiti je poleg tega še sč zaporedoma tekočo letno številko. Dovoljeno je, o več kupčijah z istim pogodni-kom izdati skupno noto. V skupni (kumulativni) noti, ki mora obsegati vse v spredaj stoječem odstavku povedane priznake, treba je vsako kupčijo navesti posebe in pri vsaki vpisniku zavezani kupčiji zabeležiti poleg tega tudi zaporedoma tekočo letno številko vpisnika. 4. kupno, oziroma prodajno ceno z obrestmi vrèd ; 5. število enovitih sklepov, pripadajočih od kupčije; 6. kolkovnih znamek za polovico davčnega zneska ; 7. eventuvalno razpredél za opomnje. Kolkovne znamke je razveljaviti z nadpisom ali prekolkovanjem s pečatom takö, kakor je povedano v §. 21. Vpisnik je napraviti po vzorci A. Razpredel 2. c je izpolniti samö pri dostavbnih kupčijah. Dovoljeno je, pisati za dostavbne kupčije posebne vpisnike in v tem slučaji odpade razpredel 2. c pri vpisnikih za kupne in prodajne kupčije. §. 32. V vpisnik je zapisavati samö tiste kupčije, od katerih mora vpisniku zavezan efektni trgovec pla- Vzorec A, čevati davek s prilepljanjem kolkovnih znamek na vpisniku (§. 27.). Prehranskih kupčij ni vpisavati v vpisnik. Vpisati se mora kupčija v vpisnik in davčna dolžnost se mora s prilepljenjem kolkovnih znamek nanj izpolniti pri kupnih in prodajnih kupčijah praviloma najkesneje tretjega dné po sklepu kupčije, pri tistih kupčijah pak, katerih račun izdaje kak nakazan kreditni zavod, precej po sklepu kupčije. Pri dostavbnih kupčijah je razpredel 1., 2. a in b in 3. izpolniti precej po sklepu kupčije; vpisati pa je kupčijo v ostalih razpredelih in prilepiti kolkovnih znamek za polovico davčnega zneska najkesneje tretjega dne po izpolnitvi kupčije. Ako pri sklepu dostavbne kupčije med efektnimi trgovci še ni znano, kateri pogodnik bo efekte dostavil, oziroma nastopil kot prodajalec (§. 27., št. 3.), vpisati je kupčijo precej po njenem sklepu v razpredele 1., 2. a in & in 3. vpisnika obéh po-godnikov, ako sta dolžna, vpisnik pisati. Vpisati kupčijo v ostalih razpredelih in prilepiti kolkovnih znamek za polovico davčnega zneska je treba najkesneje tretjega dné po izpolnitvi kupčije samö v vpisniku prodajalca, ki je dolžan vpisnik pisati. §• 33. Dovoljeno je, vpisavati kupne in prodajne kupčije ločeno tako, da se na eni strani vpisujejo pod zaporedoma tekočo letno številko kupne kupčije, na drugi strani pa pod posebno zaporedoma tekočo letno številko prodajne kupčije. Vodeče finančno oblastvo prve stopinje (§. 12.) more vpisanemu efektnemu trgovcu dovoliti, ob enem pisati več vpisnikov po različnih vrstah svojega opravila, na primer za kupne kupčije, za prodajne kupčije ali za kupčijo na gotovino (per cassa), za dopisno kupčijo, za kupčije s efektnimi trgovci i. e. Vsak teh vpisnikov mora obsegati natančno oznamenilo kupčije, za katero je namenjen, in vpisi vanj se morajo pričeti sè številko 1. Finančno deželno oblastvo more dovoliti tudi pisanje takih vpisnikov, ki so v obliki različni od vzorca A, pa imajo sicer vse, kar se v §. 31. zahteva. S. 34. Vpisnik mora imeti vsak list oznamenjen sè zaporedoma tekočimi številkami ter se mora v po- veritev izročtti kolkovnemu uradu (glavnemu davčnemu uradu, davčnemu uradu, na Dunaji osrednjemu kolkovnemu uradu in finančnim in sodnim pokladnim blagajnicam), kateri zabeleži namen vpisnika, imé (firmo) efektnega trgovca, za katerega je namenjen, število listov in dan, mesec in leto poverftve, ter potegne skozi vpisnik vrvco, kateri uradno zapečati obd konca. §. 35. Ako se proti predpisom §. 27., št. 3. dela samo v tem oziru, da je davek plačal kupovalec namesto prodajalec, ker prvi po danih okolnostih ni imel razloga misliti, daje drugi pogodnik efektni trgo\ec, ne kaznuje se zastran prikrajšanja davka. §. 36. Ako mora avstrijsko-ogerska banka efekte oddati iz neposredne borzne kupčije (§§. 7. in 8. zakona), plačati mora davek prejemnik efektov s kolkovanjem potrdila, katerega mora vročiti avstrijsko-ogerski banki (§. 20., št. 2. zakona). Ako se z avstrijsko-ogersko banko sklene kaka po §§. 10. in 11. zakona davku zavezana tržna kupčija, plačati mora davek dolžnik (dajalec na prehrano) s kolkovanjem računa, katerega mora vročiti avstrijsko-ogerski banki (§. 20. št. 3. zakona). Ako se z avstrijsko-ogersko banko sklene kaka po določilih §§. 13. do 16. zakona davku zavezana tržna kupčija, plačati mora davek s kolkovanjem računa, ki ga mora vročiti avstrijsko-ogerski banki, drugi pogodnik ne glede na to, ali je efektni trgovec ali ne, ali pa na to, ali je kupovalec ali prodajalec. V spredaj stoječih odstavkih oznamenjeni spisi se kolkujejo takö, da se dâ na nje natisniti uradni kolek ali pa da se na nje prilepijo in razveljavijo kolkovne znamke, o čemer veljajo določila §• 21. §• 37. Kupčije, katere se sklenejo med državnimi oblastvi in uradi kot pogodniki, obremeniti je, zmisloma uporabljajoč §. 36., samö z davkom, katerega mora plačevati drugi sopogodnik (§. 2l. zakona). §• 38. Finančnemu ministerstvu se pridržuje dovolilo, ki se bo dalo posameznim kreditnim zavodom (zavodom in firmam) na podstavi §. 23., odstavka 2. v zakonu, da naj plačujejo v §. 13. zakona ozname-njeni davek od kupnih kupčij s kolkovanjem računa, katerega naj jim preda prodajajoča stranka. §• 39. Šteti je da kolkovno znamenje manjka in da je spis, na katerega je pritrjeno, nekolkovan: 1. ako manjka kak dél kolkovne znamke ; 2. ako so se sestavine znamke ločile in zopet sestavile, naj si so od iste kolkovne znamke ali ne; 3. ako se uporabljajo druga kakor v §§. 15. in 16. oznamenjena kolkovna znamenja, ali ako kol-kovna znamka na kolku zavezanem spisu ni prilepljena in razveljavljena po predpisu (§. 24. zakona in §. 14. ukaza z dné 28. marca 1854. 1., Drž. zak. št. 70.). §. 40. 0 dejanjih, po katerih se kaka kolkovna znamka (§. 15) ali kako oznamenilo uradnega kolkovnega natiska (§. 16.) ponareja, posnema, ali po katerih se kaka kolkovna znamka prenaša z enega lista na kak drugi ali po katerih se s ponarejeno, posneto ali preneseno kolkovno znamko (ponarejenim, posnetim, prenesenim kolkovnim natiskom) opremljen papir prepušča ali proda komu drugemu, in sploh o prestopkih zakona in pričujočega ukaza, narejenih ali poskušenih s kolkovnimi znamkami (kolkovnim natiski) ali z namenom razveljavbe kolkovnih znamenj, uporabljati je po svojstvu slučaja določila občega kazenskega zakona, §.83. v pristojbinskem zakonu z dné 9. februvarja 1850.1. (Drž. zak. št .50.) in pri-padninskega kazenskega zakona (§. 24. v zakonu in §. 17. v ukazu z dné 28. marca 1854. L, Drž. zak. št. 70.). §. 41. Kolkovne znamke za davek od trgovine z efekti, ki so postale nerabne, morejo se, ako so neporušene ter nimajo na sebi nobenega znamenja, da so bile že rabljene, zameniti za druge kolkovne znamke za davek od trgovine z efekti. Prav tako se morejo kolkovne znamke za davek od trgovine z efekti, katere so bile uporabljene na aranžmanskih polah in drugih spisih, zameniti za druge kolkovne znamke za davek od trgovine z efekti, ako se konsignacije niso vložile pri aranžmanskem zavodu, in gledé drugih spisov, ako ti niso popolnoma izpolnjeni in se ta okolnost da lahko spoznati in ako na teh konsignacijah in spisih uporabljene kolkovne znamke nimajo nikakega sledu, da bi bile porušene ali da bi se bile že prej rabile. Spredaj stoječi odstavek se zmisloma uporablja o izmeni kolkovnih znamenj, narejenih po natisku uradnega kolka (§. 24. zakona in §. 16. ukaza z dné 28. marca 1854. 1., Drž. zak. št. 70.). 2. O neposrednem plačevanji davka. §. 42. Dovolilo za neposredno plačevanje davka na podstavi §. 23. odstavka 1. v zakonu se pridržuje finančnemu ministru. Zavodi in osebe (firme), ki želč dobiti to ugodnost, naj svoje kolkovane prošnje vložč pri vodečem finančnem oblastvu prve stopinje (§. 12) ali neposredno pri finančnem ministerstvu. Prošnje kreditnih zavodov in oseb (firem) morajo obsegati obširen popis, kako so vravnane opravilne knjige prosilca, ki se tičejo davka od trgovine z efekti, in poleg tega vse okolnosti, s katerimi je moči prošnjo obrazložiti (n. pr. višino letnih efektnih iztržkov i. e.). Ako se efekti oddajejo po kakem nakazanem kreditnem zavodu, kateremu je bilo dovoljeno, davek plačevati neposredno, ne vpisuje se ta oddaja pri kupčijah, vpisniku zavezanih, v vpisnik oddajnika, ampak nakazani kreditni zavod mora neposredno plačati ves davek. §. 43. Pogoditi se o davku od trgovine z efekti ali odmériti ga poprék, ni dovoljeno. Steinbacli s. r. (Slovenisch.) 153 Priloga A zastran kupčijskih pogojev na dunajski borzi o enovitem sklepu efektov, zaznamovanih na ti borzi. Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša : A. Obči državni dolg. Notna renta maj-november .... , „ februvar-avgust .... Sreberna renta januvar-julij . . . . „ „ april-oktober . . . Žrebi 1854. 1 Žrebi 1860. 1. po 500 gl j Žrebi 1860. 1. po 100 gl.s j Žrebi 1864. 1. po 100 gl 1 Žrebi 1864. 1. po 50 gl j Zastavnice državnih gospoščin . . . Prednostni dolg žel. Dunaj-Glogov-nica za 100 gl. k. d 5000 gl. a. v. 5000 , „ 5000 „ „ 5000 » 2500 gl. k. d. 2500 gl. a. v. 2500 „ „ 2500 , . 2500 „ , 25 kosov 5000 gl. k. d. B. Državni dolg v državnem zboru zastopanih kraljevin in dežel. Avstrijska zlata renta 4°/0 „ notna renta 5°/0 ... 5000 gl. v zlatu 5000 gl. a. v. Železnične državne zadolžnice. Elizabetina železnica davka prosto (razn. k.) za 100 gl. v zl. 4°/0 . . Franca Jožefa železnica v srebru . . Plzen-Bf-ezno v a. v. davka pr. 200 Sc 1000 gl. za 100 gl. a. v Rudolfova železnica v srebru . . . Predarelska železnica v srebru . . . 5000 gl. v zlatu 5000 gl. a. v. 5000 , , 5000 , 5000 „ , Za državne zadolžnice prekol-kovane železnične delnice. Elizabetina železnica 200 gl. k. d. od kosa ista Linec-Budčjovice 200 gl. a. v. v srebru od kosa ista Salcburško-Tir. 200gl.a.v. v srebru od kosa 5000 gl. k. d. 5000 gl. a. v. 5000 „ , Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša : Po državi vplačilo prevzete železnične prednostne zadolž- nice. Albrehtova železnica predn.3OOgl.50/o 5100 gl. a. v. ista 200gl.5% 5000 gl. v zlatu ista 200 gl. 4% 5000 gl. a. v. Elizabet, žel. 600 & 3000 mk. za 200 mk. 5100 gl. v zlatu ista 400 & 2000 „ , „ , 5000 „ Franca Jožefa žel. izd. 1884 .... 5000 gl. a. v. Gališka Karola Ludovika izd. 1881.1. 4 V»0/« 5100 gl. a. v. iste izd. 1890.1. 4% 5000 gl. a. v. Plzen-Bfez.no davka pr. za 150 gl. v srebru za 100 gl. v n. 5100 gl. a. v. Rudolfova žel. (Salzkammergut) . . 5000 gl. vzlatu ista izd. 1884.1 5000 gl. a. v. Predarelska žel. izd. 1884. 1 5000 , „ C. Državni dolg dežel ogerske krone. Ogerska zlata renta 4n/„ po 10.000 gl. pr. cassa 5000 gl. v zlatu 5000 . > » „ pr. ultimo 5000 „ » renta v notah 5000 gl. a. v. Ogerski državnožel. zajem v zlatu . . 5000 gl. v zlalu » isti . v srebru . 5000 gl. a. v. Ogerske vzhodnoželeznične drž. za- dolž. iz 1. 1876 5000 gl. v zlatu „ zadolžnice za odkup točarine 5000 gl. a. v. „ „ „ urbarni odkup 5000 „ , Ogerski zajem s premijami .... , „ po 50 gl. a. v 2500 gl. a. v. 2500 „ „ Ogerske zadolž. s prem. za vredboTise 2500 , , Hrv.-slav. hip. zeml.-odkupne zadolžil. 5000 gl. a. v- , zadolžn. točar. odšk. davka pr. . 50(H) „ „ D. Zemljiško-razbremenilne za- dolžnice. Bukovina 5000 gl. k. d. Galicija 5000 „ , Gorica in Istra 5000 „ , Oznainenilo efektov Enovit sklep znaša : Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša: Koroško 5000 gl. k. d. Turški izmenj. državni dolg serija A 500 1. st. Dolenje Avstrijsko . Salcburško 500C „ „ 7000 , , isti . B isti „ C *500 n 500 „ Hrvaško in Slavonija 4% 5000 gl. a. v. isti n D 500 „ Ogersko 4% 5000 „ „ F. Zastavnice. E. Drugi javni zajmi. AngL-avstr. banka, 30 let. izžr. 4 V/o 5000 gl. a. v. Žrebi za vredbo Donave Zemljiško-kred.zav., avstr. obč.4%vzl. 5000 gl. v zlatu 2500 gl. a. v. isti 50 let 4 V/o 5000 gl. a. v. Zajem „ „ „ iz 1. 1878 . . 5000 gl. a. v. isti 50 let 4% . 5000 „ „ Stanovne domestikalne zadolž. 2 V/o 5000 gl. d. v. isti zadolžn. s prem. izd. iste 3% . Ö000 - „ 1880 3% 5000 „ „ Bukovinske prop, zadolžil 5000 gl. a. v. isti zadolžn. s prem. izd. Dalmat. deželni zajem iz 1. 1883. . . 5000 „ „ 1889 3% 5000 „ „ isti iz 1. 1886. . . 5000 „ B Češka hipotečna banka 5% .... 5000 „ „ 1 Gališki deželni zajem iz 1. 1873. . . 5000 , ., ista 4% .... 5000 „ „ isti iz 1. 1883. . . 5000 „ „ Češke dež. banke založni dolžni listi . 5000 „ „ isti iz 1. 1884. . . 5000 . .. isti kom. zadolžn. 50 let. i. 5000 „ „ isti iz 1. 1885. . . 5000 „ „ isti melijorac. dolžni 1.501. i. 5000 B B isti iz 1. 1888. . . 5000 „ „ Bukovinski zeml. kred. zavod 5% 6000 „ B isti iz 1. 1889. . . 5000 „ „ Bukovinska hranilnica 6% .... 5000 B B isti iz 1. 1891. . . 5000 „ „ ista 5°/0 . . . 5000 „ „ Gališke propin. zadolžn. iz 1. 1889. . 5000 „ „ Osred. zemlj.-kreditna banka 381.5% 5000 B „ Goriški deželni zajem iz 1. 1888. . . 5000 „ „ ista 45 let. 4 */3% . . 5000 „ B Kranjski deželni zajem iz 1. 1888. . . 5000 „ ., ista 34 „ 2% . . . 5000 „ B Moravski deželni zajem iz 4. 1890. 5000 „ „ ista 34 „ 2% v zl. . 5000 gl. v zlatu Gorenje avstr, deželni zajem iz 1.1887. 5000 , „ ista 34 „ 21/4% • 5000 gl. a. v. Štajerski dež.-železnični zajem & I. ista 34 „ 2'/4% v zl. 5000gl. v zlatu i iz 1. 1891 5000 „ Komerc. banka, peštanska og. 40 let. 5000 gl. a. v. Tirolski dež. zajem iz 1. 1883. 4Vo 5000 „ „ ista 41 let. 4 V/o .... 5000 „ B isti iz 1. 1883. 5% . 5000 , , ista kom. zadolžn. z 10°/0 pr. 5000 B „ Moravske propin.-odk. zadolžnice 5000 ,. „ Gališka deln.-hipot. banka 10% pr. Dr. za vredbo vode v dol. Temes-Bega izžr. 5% 5000 „ „ po 1000 gl. 5000 „ „ ista v 501. izžr. 5°/0 5000 „ B ista (razni kosi) 5000 „ „ ista v 501. izžr. 4 V/o 5000 B B Zajem mestne obe. Ustje na Labi . . 5000 , „ Gališki zemlj.-kred. zavod v Krak., „ n » Brno 5000 . „ 30 let. 6% 5000 B „ „ ,. „ Brno iz 1. 1883. . 5000 „ 1 Gališko zemlj.-kred. društvo 4% . . 5000 „ „ „ „ ., Budimpeštaizl.1890. 5000 „ „ isto 41 let. 4°/0 . isto 52 let. 4 V/0 5000 B B „ „ „ Budëjovice . . . 5000 „ „ 5000 „ B » » n Gorica 5000 „ „ isto 56 let. 4% . 5000 B „ „ „ „ Gorica iz 1. 1886. . „ mesta Gradec 5000 B 1 Sibinj. zemlj.-kred.zavod241et.5'/a% 5000 „ B 5000 „ B isti 17 „ 0% . 5000 „ „ „ „ Plzefi iz 1. 1886. . . . 5000 ., , isti 27 „ 6% • 5000 B B „ „ Smichov 5000 B „ isti 31 „ 5 V/o 5000 B B „ „ Toplice iz 1. 1887. . . 5000 „ „ isti 38 „ 5o/0 . 5000 , ,. „ „ Trst iz 1. 1865. . . . 5000 . .. 1 Sibinjska hranilnica 10% pr. ... 5000 „ B „ „ Trst iz 1. 1879 5000 „ ,. ista 6% pr. ... 5000 B B „ „ Trstin trg. zbora, tržaške 5000 B „ ista III. izd 5000 „ B „ mestne obe. Dunaj 5000 „ „ 1 Isterski zemlj.-kred. zavod, v sreb. .• . 5000 , B n a „ » (v sr. ali zl.) 5000 „ „ isti v a. v. . . 5000 B „ „ s prem. mestne obfi.Dunaj 1874. 5000 „ „ Deželna banka kr. Galic, v 51 100 gl. H. v. ista izd. 1871 . . 5100 .. Češka zapadna železnica v srebru . 5000 gl. a. v. ista v zlatu . . *100gl. vzlntu Bolcansko-meranska železnica . . . 5000 gl. a. v. Budimpešt.-pečuška žel. izd. 1889 . 5000 _ ., Budimpešt. pocestrio-železn. dr. •000 „ ., ista izd. 1871. 5000 „ ,. j Buštčhradska železnica >100 gl. ji. v. ista izd. 1871. . . 5 KM) „ .. ista izd. 1872. . . >1(M) „ „ Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša : Dr. za parno plovstvo po Donavi 100 in 200gl. ista po lOOin 10.000m. ista izd. 1880.1. . . . Duchcov-Podmokly I. izd. 1869 . . ista II. izd. 1871 . . ista III. izd. 1874 . . ista izd. 1891 v srebru ista izd. 1891 v mark. Lok. železnica Eisenerz-Vordernberg Ferdinandovasevernažel.izd. 1886 . ista izd. 1887 v sr. . ista izd. 1887 poroštv. ista izd. 1888 . . . ista izd. 1891 . . . Železn. Pečuh-Barč.................. Gradec-Köflach...................... ista II. izdaja 1871 . . . ista III. izdaja 1872 . . . Koš.-bogum. žel. izd. 1889 v sr. razn.k. ista izd. 1889 v zl. razn. k. ista izd. 1891 v sr. razn. k. ista izd. 1891 v zl. razn. k. ista izd. 1889 v sr. avstr, kos Žel.dr. Levöv-Örnovci-Jassy izd. 188i ista davka prost. izd. 1874 . Žel. Ljubno-Vordemberg izd. 1870 . ista izd. 1871 ! ista izd. 1875 . Lloyd avstrijski v sr. ali zl....... isti izd. 1881.......... isti izd. 1882 . isti izd. 1884 ... ! isti izd. 1887 . ... . Lok. železn. dr., avstr............. Moravska mejna železnica .... Moravsko-sleška osr. žel............ Montanska družba, planinska 4%% Avstr, severnozap. žel.............. ista lit. ]}, . . ista izd. 1874 . . ista izd. 1885 . . Ostrovsko-Friedl. železnica • . . . Praško-duchcovska žel. izd. 1883 . . ista izd. 1881 . . ista izd. 1891 . . Praškadr. za železno obrtnijoizd. 1873 Državno-železn. družba.............. ista izd. 1874 . '. jsta X. izd. 1885 . ista dopoln. omrežje ista 1. izd. . . . ista II. izd. 1874 . Državno-železnična dr. (Brno-Rosice) ista izdaja 1883 . Štajerska dr. za železno obrtnijo . Južnoželeznična družba, jan.-julij . 1 ista april-okt. . ista ŽOOgl.vzl. . ista po 400 in 2000 m. drž. v. 5000 gl. a. v. 5000 gl. v zlatu 5000 gl. a. v. 5100 gl. a. v. 5100 „ „ 5100 gl. v zlatu 5100 gl. a. v. 51UOgl. v zlatu 5000 gl. a. v. 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 „ „ 5100 gl. a. v. 5100 „ „ 5100 „ „ 5000 gl. a. v. SOOOgl. v zlatu 5000 gl. a. v. 5000 gl. v zlatu 5000 gl. a. v. 5100 gl. a. v. 5100 „ „ 5100 „ „ 5100 „ . 5100 „ ” 5000 gl. vzlatu 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 „ „ 5000 gl. a. v. 5000 „ „ 5100 gl. a. v. SOOOgl. vzlatu 5000 gl. a. v. 5000 „ „ 5100 gl. v zlatu 5000 gl. a. v. 5100 gl. a. v. 5100gl. vzlatu 5100 „ „ 5100 „ „ 5100 gl. a. v. 25 kosov -5 „ 25 „ 25 5000gl. v zlatu 5000 „ 5100 gl. a. v. 6000 gl. v zlatu 5000 gl. a. v. 25 kosov 25 SOOOgl. vzlatu 5000 „ Oznamenilo efektov Enovit sklep [ znaša: Oznamenilo efektov Enovit sklep i znaša : Južnosev.-nemš. spoj. žel. II. izd. 1866 3100 gl. a. v. ! Kreditni zavod za trgovino in obrt. ista V.izd. 1879 5000 gl. a. v. pr. ultimo 25 kosov ista izd. 1892 5000 , . Kreditni zavod za trgovino in obrt. Treboveljsko-premogovn. dr. izd. 187B 5000 gl. v zlatil pr. cassa 25 „ ista izd. 1880 .-,000 , Kreditna banka, ogerska obča . . . 25 . ista izd. 1883 50(H) . Depozitna (pokladna) banka, obča . 25 , ista izd. 1889 5 „ Windischgrätz 25 „ Budimpeštansko-pečuška žel. . . . 25 , j Dobitkovni listi 3% zadolžnic s prem. Bukovinske lokalne železnice . . . 25 „ zemlj.-kred. zav. izd. 1880. . . 25 „ Buštčhradska železnica 5 kosov Dobitkovni listi 3°/0 zadolžnic s prem. „ „ (lit. B) per 25 kosov zeml.-kred. zav. izd. 1889 .... 25 - ultimo Dobitkovni listi ogerske hipotečne Buštčhradska železnica (lit. Ji) per banke 25 „ cassa 2o „ Dr. za parno plovstvo po Donavi, avstr. Donavsko-Dravska žel. Hiatt. Doinb. 10 kosov 1. Delnice bank. Žak.) 25 kosov : Angl.-avstrijska banka Duchcovsko-podmokelska žel. . . . 25 , 25 kosuv ista predn. dein. Dunajsko bančno društvo 25 „ lit. A 25 , 1 Zemljiško-kreditni zavod, avstr. . . 25 . Duchcovsko-podmokelska žel. predn. Bukovinski zemlj.-kreditni zavod . . 25 , dein. lit. B 25 , Osrednji zemlj.-kred. zavod, avstr. . 25 . Ferdinandova severna železnica . . 5 kosov j Komerc. banka, peštanska ogerska . 5 kosov Pečuško-biirška železnica 25 , Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša: Dr. za žel. na Gaisberg, predn. dein. £5 kosov Dr. za železnico, na Gaisberg, osn. delu. 25 , Gal iška železnica Karola Ludovika . 25 , Graško-Kdflaška železnična in rudar- stvena družba 25 „ Kahlenberška žel. družba (sestav Rigi) 25 , Košiško-boguminska železnica . . . 25 _ Kolomyjske lokalne železnice . . . 25 „ Žel. dr. Lvov-Črnovci-Jassv . 25 „ Žel. Ljubno-Vordernberg 25 „ Llovd, avstr, v Trstu 10 kosov Lokalno-železnična družba, avstr. . . 25 kosov Moravska mejna železnica .... 25 . Moravsko-sleška osred. železnica . . 25 „ ista 11. izd. . . . 25 „ Avstr, severnozapadna žel 25 . ista (lit. U) pr. ultimo 25 „ Avstr, severnozapadna žel. (lit. H) pr. cassa 25 , Ostrovsko-friedlandska žel 25 . Praško-duchco vska žel. ( 100 tol .pr. crt.) 25 „ Praško-duehcovska žel. prednostne delnice 25 „ Lok. žel. Libérée-Jablonec prednostne delnice 25 , Lok. žel. Liberec-Jablonec osnovne delnice 25 . Erdeljska železnica, prva 25 „ Državnoželeznična dr.' . . pr. ultimo 25 , ista . . pr. cassa 25 „ Južnoželeznična družba . pr. ultimo 25 . ista . pr. cassa 25 „ Južno-severnonemška spojna žel. . . 25 , Žel. po samoški dol. prednostne delu. 10 kosov Tramwayna družba, dunajska . . . 25 kosov ista izd. 1887 . . . 25 . ista nova, predn. delu. 25 . ista ista osn. delu. . 25 . Prevozna dr., obča avstr, na Dunaji 25 , Ogersko-gal. železnica, I 25 „ Ogerska severnovzhodna žel. . . . 25 , „ zap. žel. (Stolni Beligr.-Rab- Gradec) Zel. Dunaj - Pottendorf-Dun. Novo mesto 25 , Delnična dr. za dun. lokalne žel. . . 25 „ L. Delnice obrtnijskih podjetij. Stavbna družba, obča avstr 25 kosov , , I.obč.uradn. društva 25 „ Stavbno društvo, dolenjenvstr. . . 25 , Dein, pivovarniška dr. (I. Schellenb.) 25 „ Brnska dein, pivovarnica in slad.fabr. 25 , „ družba za fabr. strojev . . . 25 , „ vodotočna družba ... 25 „ „ dr. za obrtn. volnen, blaga . 25 „ Mostovska premogovniška družba . 25 „ Brunnska pivovarnica 25 „ Dinamit Nobel, delnična družba . . 25 „ Egidijska in Kindberška železna in" jeklena obrtnija 2n » Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša: Družba za posojanje železn. voz, prva 25 kosov Elbemühl, fabrika papirja in založni zavod 25 „ Dr. za elektriko, obča avstr 25 „ . „ . mednarodna . . 25 , Feliksdorfska tkalnica in apretura . . 25 „ Dr. za fabr. plina, obča avstr. . . . 25 „ Dr. za plinovo obrtnijo, dunajska . . 25 , Graška delnična pivovarnica .... 10 kosov Gross-Zinkendorfske fabrike za cuker 5 . Delnična družba fabrik za gumo, avstrijsko-američanska 25 kosov Hotelska delnična družba, prva dun. 25 „ Predilnica in tkalnica jute, I. avstr. . 25 „ Kleinmünchenska predilnica bombaža 25 , Kronstadtsko rudarstveno intopiln.d.d. 25 „ Lankoviška premogovna družba . . 25 „ Leykam-.Tosefsthal v Gradci .... 25 „ Liesinška pivovarnica 25 „ Loboziška dein. dr. za fabr cukra . 25 „ Dein. dr. za fabrikacijo lokomotiv, du- najska 25 , Dein. dr. za fabrikacijo lokomotiv, prej Sigi v Dun. Novem mestu .... 25 , Metropole, hotelska dein, družba . . 25 , Montanska družba, avstr, planinska . 25 „ Nadraška družba za železno obrtnijo 25 „ Nežiderska delu. dr. za fabrik. papirja 25 „ Sev.-češka premogovniška družba na Mostu 25 , Severno-ogerska združena delnična družba za kopanje premoga . . . 25 „ Družba za obrtnijo olja na Dunaji . 25 r Perlmooška fabrika za hidravlično apno in portlandski cement . . . 25 ;• Pottendorfska predilnica in tkalnica bombaževa 25 „ Pottendorfske bombaževe predilnice in tkalnice predn. zajem .... 25 „ Praška družba za železno obrtnijo . 25 , Rimamuràny - Sàlgo - tarjânski že- lezniki 25 . Rosiška rudarstvena družba .... 25 , Sàlgo-tarjàcska premogovniška del- nična družba 25 „ Schlöglmühl, fabrika papirja . . . 5 , Simmerinška fabrika za stroje in vagone • . . . Steyrermühl, fabrika papirja in zà- ložni zavod 25 . Prostirače in tkanine za na pohištvo 25 . Treboveljska premogovniška družba 25 „ Turška dr. za režijo tobaka per ultimo 25 „ ista per cassa 25 „ Stavbna družba Union 25 . Družba Union za stavbno gradivo . . 25 , Družba Union za fabrik. železa in pločevine 25 , Družba orožne fahr., avstr, na Dunaji 25 , Delnična družba za posojanje vago- nov. mednarodna 25 „ Družba za posojanje vagonov, obča v Pešti 25 „ Oznamenilo efektov Naprave za vodovode, plin in kurjavo ............................. Zapadnočeško delnično društvo za rudarstvo....................... Dunajska stavbna družba.......... Dunajskogorska opekamiška in stavbna družba.................. Dunajska zasebna telegrafska družba Družba za cukrovo obrtnijo, češka . Alijanea“, delnična družba za zavarovanje življenja in rent .... „Anker“, družba za zavarovanje življenja in rent ..................... Enovit sklep znaša : Oznamenilo efektov 25 kosov 25 „ 25 . 25 , 25 „ 25 . 25 kosov 5 kosov Assicitrazioni generali comp........ „Donava“, avstrijska delnična zavarovalna družba .................... Delnična družba za zav. proti toči in povratno zavarovanje, ogerska . . -Lloyd“, ogerska povratno-zavaro- valna delnična družba............ Povratno-zavarovalna družba dunajska ............................ „ Securitas “, povratno - zavarovalna družba .......................... Zavarovalna družba proti nezgodam, I. avstrijska obča............... Dunajska zavarovalnica za življenje in rente......................... Dunajska zavarovalna družba . . . Enovit sklep znaša : 5 kosov 25 kosov 25 „ 25 „ 25 „ 25 , 25 , 25 . 25 „ Priloga B zastran kupčijskih pogojev na praški borzi o enovitem sklepu efektov, zaznamovanih na ti borzi, na dunajski pa ne. Oznamenilo efektov Enovit sklep znaša : Cznamenilo efektov Enovit sklej) znaša : A. Delnice bank. Praška delnična družba za stavbstvo strojev (Rustom 25 kosov Ûvefni banka v Kolinč (kreditna banka v Kolinu) 5 kosov Praško delnično društvo za most na verigah 25 „ Založni üvërni ustav v Hradci Krà- lové (Napredninski kreditni zavod 25 kosov Praška družba za parno plovstvo po v Kraljevem Gradci) Voltavi 25 , Praško-smichovska izdelovalnica ka- B. Delnice obrtnijskih podjetij. tuna 25 * Delnična fabrika za narejanje ume-talnega gnoja itd. v Pečku .... Prvni češko-moravska tovarna na 25 kosov stroje (prva češko-moravska fa-brika na stroje) 25 „ češka delnična družba za dobivanje Velimska fabrika za nadomestke kave in uporabljanje stavbnega gradiva 25 , 25 „ Delnična družba prve češke čistilnice cukra v Modfanih češka stavbna in nepremičninska 25 , banka v likvidaciji 25 „ Delnična družba za stavbstvo strojev Prva češka obča povratno-zavaro- Dančk in dr 1 25 „ valna banka 25 „ o kupnih, prodajnih in pa dostavbnih kupčijah, katere so po §. 13. in nast. zakona z dné 18. septembra 1892. I. (Drž. zak. št. 172.) zavezane davku od trgovine z efekti. 7. Opornnja S 4 1 0. Prostor, kamor naj se prilepljajo pripadajoče kolkovne znamke ‘g ! 1 * ! ! 1 5. Število eno- vitih sklepov .L. > 1 4 Kupna, oziroma prodajna cena i' 1 4 ib I J s e * 5| “S. =2 ■s 11 3. Iztrženi efekti nominalni znesek ***^ Ji 1 8.1 ib 1 n l il 1 ti Vrsta, število kosov **) lniti samo pri dostavlmih kupčijah, a a. samo tedaj, kadar je enoviti sklep tr amô tedaj, kadar je enoviti sklep tre 2. Dan d. izdane note 1l>1 c. izvr- šitve kupčije *) £ & Ol,#n 3 £-s3 g.:£ if Ipl i«! a. vpisa v vpisnik rt O 5 ö H t >x H -srr 1. j Za j pore-doma tekoča letna številka S. 1 (Slovonbch.) 154- »