Podobice v abecedniku. XVII. d dimnik. 1. Pripovedovanje. Dimnik. Nekedaj so popravljali streho. Ko so šli krovci h kosilu splazi se Anton na pod- strešje, spleza skozi strešino okno na streho ter po vrvi celo na dimnik. Vsede se na dimnik ter zavriska. Ko pa pogleda na eesto, se mu zvrti v glavi. Ves je omoten. Padel bi na cesto, ako bi ne zgrabil k sreči vrv, katero so krovci privezali. Na njegovo upitje prihitijo krovei ter ga rešijo velike nevarnosti. Pouk. Anton ni ubogal svojih roditeljev. Bil je neslušen. Nokdaj hoče splezati na streho. Roditelji ga svarijo. On jih ne posluša. Zbog svoje neslnšnosti je bil v veliki nevarnosti. Preprieal se je, da: Kdor ne uboga, Tepe ga nadloga. 2. Nazorni nauk. Pri nas imamo moža, ki leto in dan nicesar ne je, pa vedno iz fajfe kadi. Kaj je to? Zakaj se iz dimnika vedno kadi? Rojen še oče ni, sin že po strehi leti. Kaj je to? Da torej bolje gori ter da se ne kadi imamo dminike. Kakšni so dimniki? znnaj? kakšni so znotraj? kaj je po zimi bclo, po letu pa črno? XVIII. 1 - lij. 1. Pripovedovanje. Ne bodi radoveden. Videk je bil od srca dober deček. Kadar je hotel, bil je tudi jako priden in poslušen. Samo jedno veliko napako je imel. Zaradi nje so ga karali, celo kaznovali roditelji in učitelji; bil je namreč od sile radoveden. Povsod je nioral biti, liotel vse videti in slišati, zlasti pa to, kar ga ni prav niu brigalo. Obečal je sicer, da se poboljša, ali hitro je pozabljal svoje obljube in ostal radovedni Videk. Nekoč so kovali konja na dvorišči očetovem. _Ne hodi preblizu", svarila ga je mati. Videk pa je hotel vsekako videti, kako pribija kovač konju podkev na kopito. Konj pa brcne in zadene Vidka tako silno na čelo, da se zgrudi nezavesten. Šele za nekaj časa se zopet zave. Koliko je obečal takrat! Ko so pa govorili nekaj dnij pozneje, da ima sosed hudega junca v hlevu, kdo se je splazil k nevarni živali? Radovedni Videk. Ko junec ugleda decka, razjezi se, strga se z verige ter ga podere. Toliko da ne usmrti malega radovedneža. Vidkovi roditelji so bili jako žalostni, ker se nikakor ni hotel odvaditi svoje napake. Primeri se pa nekaj, kar ga ozdravi za vselej. Vidkov ded je bil barvar. V delavnici barvarski stoji tnnogo velikih bakrenih kotlov, napolnenih z raznimi raztopljenimi barvami. Vanje devljejo svilo, volno in druge snovi, da jih barvajo črno, modro, rdeče, zeleno, rjavo ali rraeno. Videk je ravno dobil belo poletno obleko, ki se mu je podajala kar najlepše. Odpravi se k dedu, da bi šel ž njim v cerkev. Bila je namreč nedelja. Deda ne more najti precej. Išče ga po vsi hiši. Ker se posli ne menijo dosti zanj, odpravi se v barvarnico, dasi ne sme. Plazi se celo okolo barvnih kotlov in gleda vanje. Za to se ne raeni, da bi utegnil zamazati obleko. Ne samo, da gleda v kotle, on hoce tudi videti, kakšna barva je v njih. Zato vtika mezinec vanje. To ni bilo kaj lepo in tudi oprezno ne. Ko se pa prevec iztegne čez kotel, premahne in pade vanj. Po sreči stopi prav sedaj pomočnik v barvarnico. Vse se mu zdi, kaj se je zgodilo. Zato hiti h kotlu in izvleče radovednega dečka za lase. Kakšen je Videk! Od nog do glave modro pobarvan; niti izpregledati ne more! Pomočnik pokliče tovariše. Ded, ki se je ravno vrnil, prihiti prvi v delavnico. Ali kako pomagati? Druzega ne morejo storiti, nego postaviti dečka pod velik lij in vlivati vodo nanj. Ali dosti ne poraaga. Obleka je pokvarjena, Videk pa nioder po vsem životu. Drgnejo ga z miloni, s krtačami — Videk ostane moder. Roditelji sklenejo roke, ko ga vidijo. Mati ga z nova skuša uniiti, ali Videk ostane moder, kakor nebo v lepih poletnih dneh. Dolgih šest tednov hodi po mestu modrobarvan po obrazu in rokah. Vsi ljudje se mu smejejo. Zdaj šele se pokesa. Kako rad bi zardel od sramote, ali ne more zaradi modre barve. Roditelji ga kregajo vsako jutro, tovariši ga dražijo neprestano. Oče ga nečejo jemati seboj, ded pa ob nedeljah sam hodi v cerkev. Videk po.seda v kotu sobice, skriva se ljudem, če le more, in pogostoma bridko joka zaradi neposlušnosti svoje. Nekaj dobrega je pa vender iniela nezgoda — Videk odslej ni bil radoveden. Pouk. Videk je bil silno radoveden. Ker ni poslušal naukov svojih roditeljev in učiteljev, se je prepričal, da: Darilo le pridnega čaka Sramota in škoda — bedaka. 2. Nazorni nauk. Spodaj ozek, zgoraj širok in skoz mone tece marsikatera tekočina. Kaj je to ? Lij je zgoraj širok, spodaj pa ozek. Iz <Vsa sestojilij? Cemu imamo lij ? l. Stiasn.v.