tovariši, a samo malo njih so pozneje videli na Irskem, o drugih ne vedo nič povedati. Karls-sevne in njegovi spremljevalci so pa prišli nazaj v Grenlandijo in preživeli skupno z Eirikom Rdečim zimo 1006/1007, poleti 1007 se je pa podal Karlsevne nazaj na Islandijo in ostal tam.
Vse te pravljice nas spominjajo zelo na stara irska poročila o čudežnih plovbah po morju; pravljica o tekačih je vzeta tudi od drugod, ona o Vin-
pravljic pod imenom Vinlandija, ki pa ni uresničila njihovih nad.
Tudi pozneje še so imeli Grenlandci stik z južnimi pokrajinami; leta 1347, so po poročilu islandskih analov zanesli viharji grenlandsko ladjo, namenjeno v Markland, na Islandijo. Grenlandci so dobivali iz Marklandije hlode in les za stavbe, česar doma niso dobili; imajo samo les, ki ga naplavi morje, in pa grmičje brez in vrb.
V KRUPPOVI TVORNICI ZA TOPOVE.
landiji se naslanja na stare orientalske pravljice in pripovedke o srečnih otokih (Insulae Fortu-natae), ki so bile v srednjem veku zelo razširjene (prim. pri nas o Indiji itd.). Tudi drugo je precej izmišljeno.1 Osebe so pa kolikortoliko zgodovinske; ne vemo, kako daleč proti jugu so prišli; mislili so   gotovo,   da so odkrili  deželo,   poznano jim iz
1 Prim. n. pr. knjigo : Kulturpflanzen der Weltwirtschaft, Leipzig 1909. Tam čitamo : Aber der echte Weizen wachst nirgends wild und nirgends wird der Same wilder Weizen-arten von Naturvolkern zur Nahrung gesammelt.
„V deželi se skoro gotovo zaraditega niso stalno naselili, ker so bili predpogoji za to le slabi, Tudi so morali računiti na vedne boje z domačini, bilo jih je pa le malo. Tudi ladij ni bilo dosti; ono malo število, ki so jih imeli, so uporabili za druga dela in semintja za kako potovanje v Mark-landijo v svrho dobave lesa. Pride k temu še okol-nost, da je zveza z Ameriko polagoma ponehavala in slednjič ponehala, v isti meri kakor se začenja propadanje grenlandskih naselbin in njihove zveze preko morja od konca 13, stoletja sem."     (Dalje.)
—    147    —
19*