Kako velike posestva brez tlake naj bolje obdelovati?
V letošnjem nemškem koledarju, ki ga daje kmetijska družba Krajnska na svitlo */, je gosp. H. Costa, ki je v gospodarskih rečeh že inarsikako hvaljeno knjigo spisal, razodel svoje mnenje: kako bi se dale potem, ko je tlaka za vedno večne čase odpravljena, velike zemljiša s pridom obdelovati?
Gosp. pisatelj ni ravno namenil svoj svet Krajn-ski deželi, kjer tu nimamo tacih sila velicih kmetij, kakor v druzih deželah, da bi se ne dale z najetimi delavci obdelovati, kar se iz tega razvidi, dana 23y2 Dmiljah polja je več kot 73.000posestnikov in čez 120.000 davku podverženih zemljišnih de-!^v ali parcelj; al v mnozih druzih deželah našega cesarstva imajo posestniki take sila velike kmetijstva, da po odpravljeni tlaki, s ktero so poprej zemljiša obdelovali, jih sedaj nikakor ne morejo s pridom obdelovati, ker je dnina previsoka in se pri vsem tem še delavci dobiti ne morejo.
Nasledki tacih okoljšin ne morejo drugi biti, kakor da bo v tacih deželah veliko zemljiš neobdelanih obležalo in da bo potem zguba na vse strani velika.
Dva pomočka sta — pravi gosp. pisatelj — s kterima bi se dalo ti zadregi velicih kmetijstev v okom priti, in ta pomočka sta: ali prevelike zemljiša na manjši kose razdeliti in jih na drobno prodati, ali pa jih v najem (štant) dati.
Razkosenje velicih zemljiš in njih prodajanje na drobno bi ne bilo občinstvu v škodo, ako bi le to razdrobljenje neizmerno ne bilo, da bi po tem tako male kmetijice na dan ne prišle, ktere bi ne mogle gospodarja in družine njegove pošteno rediti , in bi nazadnje namest premožnih kmetov le veliko trumo beračev imeli.
Veliko veliko boljši kot tako razkosevanje brez konca in kraja, je: dajati zemljiša v najem (štant, arendo), kar je skušnja po mnozih deželah že dav-nej poterdila; zato misli gosp. pisatelj, da bi v tacih deželah, kjer prevelike zemljiša iz pomanjkanja delaveov neobdelane in puste leže, bi bila za zdaj edina pomoč v tem , da bi gospodar, kar ima zemljiš od več, jih dal za več let v najem proti temu, da bi najemnik v pridelkih najemšino odrajtoval, kakor je n$ Laškem (Lombardsko-Beneškem) in na Dalmatinskem, deloma tudi v ilirskem Primorju, na Tirolih in nekoliko tudi v nadvojvodstvu Austrian-skem navada, — se ve da bi se najemstvo (Pacht-
*)    Dobi se   v   tiskarnici  gosp, Jož.   Blaznika  v  Ljubljani po 30 kr,
system) moglo osnovati po posebnih razmerah vsaktere dežele.
Več o tem, kako so zlasti na Benečanskem, Furlanskem in na Angleškem najemstva osnovane, popiše gosp. pisatelj v omenjenem koledarju, kte-rega bi želeli v rokah vsih velicih posestnikov, da hi prevdarili o ti zadevi dane nasvete in jih pretresli po svojih okoljšinah: ali se dajo v prid kmetijstvu izgotoviti ali ne,—da iz dobrega namena izrečena misel ne ostane glas vpijočega v pušavi, in bi se še le takrat ne spoznala, ko bi že utegnilo ^prepozno" biti. Dosihmai so, kar je nam znano, le Zagrebške »gospodarske no vin e" podale svojim bravcem v prevodu omenjeni sostavek; radovedni smo, kaj bojo naši sosedje o tem nasvetu rekli.
—   50   -