Leto XXVII.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 150 lir (za inozemstvo 200 lir), polletno 75 lir, mesečno 15 lir. Plača in toži se v Ljublani
TRGOVSKI LIST
w
Časopis za trgovino, industri o, obrt in denarništvo
Številka 94.
Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica ‘23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ulica 27. Tel. 33-03. Rokopisov ne vračamo. — Račun pri poštni hranilnici v Ljubljani št. 11.953
Izha 'S vsako sredo
Liubliana. sreda 29. novembra 1944
Preis - Cena L VSO
Izplačilo božičnice
Pokrajinska zveza delodajalcev nas obvešča, da od božične nagrade, ki se izplačuje delojemalcem, ni treba plačevati Zavodu za socialno zavarovanje nikakršnih prispevkov. Zato ne smejo delodajalci pri izplačilu božičnice na račun prispevkov za socialno zavarovanje delojemalcem ničesar odtegniti.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Opozorilo trgovcem
Vse trgovce, ki nameravajo darovati za Socialno pomoč tudi darila v blagu, prosimo, da zanesljivo javijo naši pisarni, kaj in koliko so darovali.
Vse trgovce, ki darujejo denar za Socialno pomoč, prosimo, da oddajo svoj prispevek Socialni pomoči po Združeiiju trgovcev v Ljubljani.
Na vsak način pa naj vsak svoj prispevek Socialni pomoči javi Združenju trgovcev v Ljubljani.
Združenje trgovcev v Ljubljani.
Oddaja socialnih bonov
Združenje trgovcev Ljubljanske pokrajine opozarja vse trgovce z racioniranim blagom, 'da oddajo socialne bone za živila na »Socia-les Hilfswerk des Obersten Kom-missars«, Bleiweisova c. 13, nasproti Pokrajinske uprave v času od 11. do 16. decembra.
Na vsakem socialnem bonu mora niti pritisnjena. štampiljka tvrdke. Prosimo vse trgovce, da se natančno po tem ravnajo.
Opozorilo razdeljevalcem racioniranega blaga
Prevod opozarja vse trgovce, peke, gostinske obrate in mlekarne, da oddajo prijavo vsega racioniranega blaga, ki ga imajo na zalogi 30. novembra opoldne.
' Izpolnjene obrazce morajo oddati Prevodu, Gosposka ulica 2-L, soba št. 11, med uradnimi urami do 2. decembra.
Obratom, ki ne bodo oddali prijave do predpisanega roka, bo ustavljena dobava radioniranega blaga.
Omejitev uporabe električnega toka
Združenje industrijcev in obrtnikov Ljubljanske pokrajine nujno opozarja vse člane, da se točno ravnajo po določilih šefa pokrajinske uprave o omejitvi uporabe električnega toka VIII. št. 5971/90 z dne 2. novembra 1944. Navedeni odlok, ki je bil objavljen v dnevnem časopisju, vsebuje med drugim naslednje določbe, ki so važne za industrijska in druga gospodarska podjetja:
Obratovalni čas v trgovinah, zasebnih zavodih (bankah itd.) in zasebnih pisarnah razen v transportnih podjetjih se določa, kolikor ni drugače predpisano, na čas od 7.30 do 12.30 in od 14. do 16. ure.
V industrijskih in obrtnih obratih, vštevši njih pisarne, se dopušča poraba električnega toka v času od 0. do 10. ure, od 13. do 16. ure in od 20. do 24. ure.
Izjeme od tega dovoljuje šef pokrajinske uprave v sporazumu z nemškim svetovalcem.
Kjer je predpisano skrčenje trošenja električnega toka, se morajo Upoštevati navodila organov mestne elektrarne, v dvomljivih primerih pa se* mora izvršiti odredba
Minister Backe o totalnem
kmetiistvuv
Nemčija je danes enako, kakor ob izbruhu vojne prisiljena, da zagotovi prehrano prebivalstva in vojske s pridelki z lastne zemlje. Zopet je sovražnik na zapadu in vzhodu na meji Nemčije. Važne pokrajine so postale predpolje za vojne dogodke. V primeri zl. 1939. se je položaj celo nekoliko poslabšal, ker je mogla takrat Nemčija uvoziti znatne količine živil iz Jugovzhoda.
Brez vsakega dvoma je, da so potrebni za zagotovitev prehrane v novem vojnem letu zelo veliki napori. V tem je podlaga za gesla, ki jih je nemški državni minister za prehrano in kmetijstvo naslovil na kmetsko prebivalstvo. Nemško kmetijstvo mora dati še več na razpolago ko dosedaj.
Ne more se tajiti, da so postale proizvajalne možnosti za kmetijstvo bolj neugodne, kajti ukrepi za totalno uporabo vseh sil za vojno so vplivali tudi na oskrbo kmetijstva z delovnimi silami in pogonskimi sredstvi. Nemško kmetijstvo mora biti zadovoljno', če doseže vsaj najbolj nujna popravila na obratnih sredstvih. Nemški narod je v pravem pomenu besede pred bojem za prehrano.
Gesla drž. ministra Backeja niso zato pomembna le za nemško
kmetsko ljudstvo, temveč tudi za vse prebivalstvo Nemčije in tudi za vso Srednjo Evropo. Težave tega boja so zelo velike. Toda ta boj bo izvojevan, če bo dalo kmetsko ljudstvo vse iz sebe za prema-ganje vseh težav in če mu bodo drugi stanovi pomagali. Bitka v prehranitvenem sektorju ni samo bitka za prehrano. Žetev ni odvisna le od pridnosti in vztrajnosti kmetovalca, temveč tudi od vremena, kateremu ne more biti gospodar.
Toda eno je odvisno le od kmeta: vestna oddaja pridelkov za javno gospodarstvo. Izvajanje oddajnih predpisov je sedaj bolj važno ko kdaj koli prej. Nemško kmetsko ljudstvo se bo zopet izkazalo kot zvesti čuvar njemu zaupane zemlje in njenih živalskih ter rastlinskih proizvodov. Kmetsko ljudstvo ne jamči le za prehrano nemškega naroda, temveč tudi vseh inozemskih delavcev ter sploh vseh Evropcev, ki so se postavili v službo pravične nemške' stvari. Kar je dosedaj storilo nem- J ško kmetsko ljudstvo, zasluži vse , občudovanje; in vendar se mora storiti še več! Kajti obroki se morajo na vsak način zagotoviti. Zamašiti se morajo vsi kanali, ki usmerjajo tok živil stran od kanalov racionirane oskrbe.
Celotna smer označenih gesel
pokrajinskega referenta za gospodarjenje z električno silo.
Prejšnje odredbe o omejitvah uporabe električnega toka (glej naše okrožnice št. 7356 z dne 11. avgusta in 8581 z dne 16. septembra t. 1.) ostanejo v veljavi, kolikor niso z novimi določbami spremenjene ali dopolnjene.
Zlasti opozarjamo, da je za kršitev teh določil razen veljavnih kazenskih sankcij iz naredbe o' omejitvi potrošnje električnega toka z dne 18. januarja 1944 (Sl. list št. 6 z dne 19. januarja 1944) zagroženo odklopljenje električnega toka za en mesec.
se načeloma le malo razlikuje od I	mora	doseči,	pa čeprav bi	zaradi
onih v prejšnjem letu. Prehod J	tega	trpelo	pridelovanje	repe.
prehrane od živalskih proizvodov	Zlasti	morajo	gledati pasivni kraji
na neposredne njivske pridelke	na to,	da svojo potrebo na	krom-
se bo tudi letos še okrepil, kajti z rastlinsko prehrano se more na
pirju krijejo sami. Kajti v Nemčiji in v od Nemčije upravljanih
isti površini prehraniti mnogo več krajih ne bo več mogoče transpor-
ljudi kakor pa z živalskimi proizvodi. Poleg žitnih kultur je gojitev okopavin v središču prehran-bene bitke, ravno tako pa tudi ohranitev in razširjenje gojitve oljnih rastlin, kajti oskrba z maščobami zahteva največje napore.
Živalska beljakovina se mora nadomestiti z rastlinsko beljakovino v zelenjavi, stročnicah itd. Drugo geslo zahteva ohranitev sedanje mlečne proizvodnje. V ta namen je treba skrbno konservi-rati krmo', čim vestneje skrbeti za živino in omejiti potrošnjo polnomastnega mleka za lastno porabo v kmetijstvu.
Nadaljnje geslo se glasi: Povečanje gojitve krompirja. To se
tirati krompirja v dosedanjem obsegu. Isto velja tudi glede oskrbe z zelenjavo v posameznih pasivnih krajih. Pogledano na vso državo, naj se gojitev repe ne zmanjša, za dosego sladkornega obroka in ohranitve gospodarstva s krmo, je potrebna čim večja žetev sladkorne pese. Stanje živine se mora prilagoditi razpoložljivi krmi. Zaradi tega je potrebno znižanje števila svinj. Oskrba z gnojili zahteva gnojitev z gnojili z domače zemlje. Tako kaže program državnega ministra Backeja z vso odkritosrčnostjo vse težave. Njih natančno poznanje pa odpira hkrati pot k premaganju vseh teh težav.
(Po »Deutsche Adria-Zeitung«),
Uspehi	nemškega
darstva	s	sl
Nekdaj so pridobivali sladkor samo iz sladkornega trsta, odkritja nemškega znanstvenika Marg-graia v Berlinu pa so 1. 1747. omogočila proizvodnjo sladkorja iz sladkorne repe. V Kunernu v Šleziji je bila 1. 1801. ustanovljena prva tovarna za proizvodnjo sladkorja iz sladkorne repe. To je bil konec monopola čezmorskega sladkorja iz sladkornega trsta, ki se v Evropi sploh ni dal uspešno kultivirati, čeprav so ga že v 9. stoletju Arabci prinesli v južne evropske dežele. V kratki dobi so bili prvi evropski nasadi sladkornega trsta opuščeni, nove kulture pa so nastale, ko so Španci prinesli sladkorni trst iz Južne Amerike. Tudi te kulture niso imele uspeha in so zdaj samo še v Španiji.
Pri proizvodnji sladkorja iz sladkorne repe je imela Nemčija že pred prvo svetovno vojno prvenstvo. V letu 1913./14. so nemški nasadi sladkore repe obsegali 532.850 ha, izvozili pa so okrog 11 milijonov metrskih stotov sladkorja. Pri takratni svetovni proizvodnji sladkorja 189.23 milijona metrskih stotov je bil delež sladkorja iz sladkorne repe 47%, od vsega sladkorja iz repe pa je prišlo na Nemčijo 27.15 milijona metrskih stotov ali 30%. Ker so se kulture sladkorne repe močno razr-širile tudi po drugih evropskih deželah, se je 1. 1928. nemški delež pri vsej proizvodnji sladkorja iz repe znižal na 19%.
Svetovna proizvodnja vsega sladkorja je 1. 1928. dosegla 285 milijonov metrskih stotov, na sladkor iz trsta pa je prišlo od tega okrog 179 milijonov metrskih stotov. Od te proizvodnje je prišlo na Kubo 52, na Javo 29.5, na Indijo pa 27.4 milijona metrskih stotov. Povprečna letna potrošnja na vsakega prebivalca je bila: v Združenih državah Severne Amerike 55.1 kg, na Danskem 52.4 kg, v Angliji 45.3 kg, v Franciji 23.5 kg, v Nemčiji 23 kg, v Italiji 9.4 kg, najnižja pa na Kitajskem — 2.2 kg.
V Nemčiji je povprečni hektarski pridelek sladkorne repe 600
do 700 stotov, zbiranje in predelovanje pridelka pa traja od 1. oktobra do sredi decembra. Zdaj, ko je ves pridelek v tovarnah, opozarja »V81kischer Beobachter« takole na velike uspehe, ki jih je doseglo nemško gospodarstvo s sladkorjem tudi v vojni dobi:
Morda vedo le redki pridelovalci in potrošniki, da je danes obrok sladkorja na vsakega prebivalca večji, kakor je bil v mirni dobi. To se je doseglo z dobro ureditvijo potrošnje in pri tem nimajo zasluge samo pridelovalci in sladkorna industrija, temveč v velik meri tudi smotrna agrarna politika. Sladkorne tovarne so bile ustanovljene od delniških družb, katerih člani so tudi pridelovalci, ki so s članstvom prevzeli dolžnost, da dajo vsako leto tovarnam na razpolago potrebne količine pridelka, dočim so podjetja skrbela, da je bil pridelek vsako leto pravočasno prevzet in vnovčen. Tako je bil riziko pri pridelovanju sladkorne repe izključen.
Pri vsem tem pa je bila po prvi svetovni vojni nemška sladkorna industrija vendarle prizadeta zaradi konkurence cenejšega čezmorskega sladkorja iz trsta. Ker so ji ostala na razpolago samo domača tržišča, so se nasadi sladkorne repe 1. 1932. skrčili na
261.000	ha, dočim so po prvi svetovni vojni obsegali največ 469.000 hektarov.
Iz te stiske si je nemško sladkorno gospodarstvo pomagalo na ta način, da je del pridelka uporabljalo za živinsko krmo. Tako je pridelovanje ostalo na primerni višini, veliko korist pa je imela tudi živinoreja. Za živinsko krmo se je porabilo dosti manj žita, krma iz sladkorne repe pa je prišla do posebne veljave pri r eji
svinj. Nasadi sladkorne repe so se lahko že 1. 1935. razširili na okrog
500.000	ha.
Zelo važno vlogo igra tudi pravo razmerje med pridelovanjem sladkorne repe in sladkorno industrijo. Vse je tako rekoč rajoni-rano in vsak pridelovalec ima svojo tovarno, kateri oddaja vsako leto po določenih cenah svoj pridelek za proizvodnjo sladkorja in krme. Od tovarne dobi pridelovalec tudi seme in tudi drugače je brezhibno brez vseh posredovalcev urejena izmenjava surovine in industrijske proizvodnje.
Nemška sladkorna industrij^ pa rešuje gladko tudi vse transportne probleme. Njeni obrati so po večini med kulturami sladkorne repe, da imajo ves pregled pridelovanja in da lahko uspešno vodijo tudi dovoze pridelka v tovarne. Pri vsej koncentraciji pridelovanja in industrijske proizvodnje so pa prometne naloge še vedno ogromne, kajti na leto je treba odpremiti v najkrajšem času in brez zamud, ki bi utegnile ob nastopu slabega vremena povzročiti veliko škodo, v tovarne ogromno količino 20 milijonov ton sladkorne repe. Ko je to opravljeno, pa je treba hitro in točno rešiti drugo prav tako važno prometno nalogo — razdelitev in razvažanje sladkorja in krme. Pri vseh vojnih ovirah so tudi vse na naloge rešene s polnim uspehom.
Cene za kis
Komisar za cene za Ljubljansko pokrajino jiei odobril tvrdki »Vin-ocet« tovarna kisa v Ljubljani naslednje najvišje cene za kis, 4% 1 liter = 17.70 lir franko tovarna, vključno javne dajatve brez mestne trošarine.
Cena za trgovca detajlista 1 liter = 20.50 lir franko prodajalna, vključno vse javne dajatve.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti na vpogled občinstvu na vidnem mestu v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja blago, navedeno v ceniku.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano. Kršitelji se kaznujejo po zakonskih predpisih.
Cene za uvoženi koks
Šef Pokrajinske uprave v Ljubljani — komisar za cene je z odločbo z dne 15. XI. 1944 št. 821/1 določil te najvišje cene za uvoženi koks, in sicer za: servola-koks vel. 40/70 1 tona 886.- lir, servola-koks vel. 10/20 1 tona 821.— lir, franko vagon Ljubljana, vključno vse javne dajatve.
Servola-koks vel. 40/70 1 tona % 1111.— lir, servola-koks vel. 10/20 1 tona = 1033.— lir, franko skladišče trgovca detajlista v Ljubljani.
Predsednik sindikata trgovcev s kurivom opozarja vse člane sindikata, da ostanejo cene, ki so jim bile sporočene z okrožnico sindikata z dne 26. X. št. 2451/44 za uvožen šlezijski koks — neizpre-menjene.
OKVIRI * /UMETNINE
GOSPOSVETSKA 3
GALERIJA „OBERSNEL“
Naredba o plaievaniu
nagrad
za predloge v obratih zasebnega
gospodarstva
Da bi se uslužbenci izpodbujali
Naj višje cene za krompir
Na prošnjo Prevoda je komisar za cene določil naslednje najvišjo cene za krompir:
Cena za Prevod (skladišče pridelovalca oz. nakladalno mesto Prevoda) za 100 kg 400 lir.
Cena za trgovca detajlista {vključno vse javne dajatve brez embalaže) za 1 kg 4.50 lire.
Cenik z najvišjimi cenami mora biti vidno izobešen v vseh obratnih prostorih, kjer se prodaja v ceniku navedeno blago.
Vsako neposredno ali posredno zvišanje cen je prepovedano ter se kršitelji kaznujejo po zakonskih predpisih.
Elektrifikacijski načrti na Hrvatskem
Kljub vojnim razmeram posveča hrvatska vlada veliko pozornost raznim gospodarskim vprašanjem, da bi se zboljšalo gospodarsko stanje dežele. Tako se pripravljajo veliki načrti o zboljšanju prometa, izpopolnitvi železniškega in poštnega omrežja, o izvedbi velikih melioracijskih del, pogozdovanju In o ureditvi rek. Poleg tega pa velja posebna pozornost vlade ■elektrifikaciji dežele, ki bi znatno olajšala tudi rešitev raznih drugih vprašanj. Hrvatska ima toliko vodnih sil, da bi mogla imeti zadosti električnega toka ne le za sebe, temveč bi mogla električni tok še izvažati. Po računih strokovnjakov bi moglo dati popolno izkoriščenje vodnih sil več milijonov konjskih sil, dočim je danes izkoriščenih le
50.000 konjskih sil po mlinih in
90.000 konjskih sil po industrijskih napfavah. Posebna pozornost vlada za izkoriščanje vodnih sil Dalmacije, kjer naj bi se ustanovile zelo velike elektrarne, ki bi omogočile 'velike prihranke na premogu. Sedanje električne naprave potrebujejo za proizvajanje 1 milijona konjskih sil približno 4 milijone ton premoga, t. j. vso hrvatslco proizvodnjo v treh letih. Elektrifikacija dežele bi tudi omogočila, da bi se mogle mnoge železniške proge elektrificirati, kar bi zopet omogočilo velike prihranke na premogu.
Sadni pridelek Slovaške
V zadnjih letih je bil sadni pridelek na Slovaškem zelo različen. Gibal se je med 1 in 2.1 milijona metrskih stotov. Letošnji pridelek je pri količini precej prizadet zaradi slabega vremena spomladi, na kakovost pa so slabo vplivali razni škodljivci, ki jih pri pomanjkanju obrambnih sredstev niso mogli dovolj zatirati. Najboljši bo pridelek jabolk, precej pod povprečjem pa pridelek sliv. Po cenitvi strokovnjakov bo jabolk SCO do 900 tisoč metrskih stotov, sliv 240.000, hrušk pa okrog 150.000 metrskih stotov.
Slovaško sadjarstvo ima za svoj ■razvoj ugodne pogoje, nima pa še prave strokovne organizacije ?'n itudi za izvoz presežkov pridelka še ni dovolj poskrbljeno.
Topoli se v Italiji bolj zasajajo
Pred kratkim je bil v Milanu kongres vodilnih gospodarskih in lesnih gospodarskih strokovnjakov. V glavnem je razpravljal o lesni oskrbi Italije. Na kongresu se je zlasti opozarjalo na možnost, da se bolj goje topoli, ki naj bodo glavni vir za italijansko lesno oskrbo.
v Franciji več ko 600.000 brezposelnih
Navedbi gaulističnega ministra za delo, da je v Franciji 600.000 brezposelnih, se Pariz samo smeji. Listi pišejo, da je skromnost ministra opravičljiva, ker pač nima poštne zveze z mnogimi okraji in zato tudi nima statističnega materiala, da bi mogel pravilno napovedati število brezposelnih v vsej Franciji.
k sodelovanju pri obratnih zboljša-vah in da bi se te nagradile, odrejam na podstavi danega mi pooblastila:
Clen 1. — (*) Za predloge za zboljšava v obratu se uslužbencem lahko plačujejo nagrade.
(") Za nagrade veljajo predpisi o najvišjih mezdah; plačevati se smejo samo z mojo predhodno pritrditvijo.
Člen 2. — (‘) Brez moje posebne pritrditve se smejo priznavati nagrade za predloge o obratnih zboljšavah ob naslednjih pogojih:
a) Obratni vodja mora voditi seznam, iz katerega se dajo dognati nagradni primeri.
b) Imena nagrajenih uslužbencev in njihovi zboljševalni pred-
la bilanc hrvatskih industrijskih podjetij, ki so bile objavljene v zadnjem času, podaja »Šiid-ost-Echo« naslednjo sliko1 hrvat-ske industrije:
Lesna industrija, ki je bila v normalnih razmerah med prvimi hrvatskimi industrijskimi panogami, ni mogla lani razviti vse svoje sposobnosti. Močno so ovirale borbe v gozdovih in oškodovana so bila mnoga podjetja. Neprizadete tvrdke in zlasti one, ki so imele še stare lesne zaloge, pa so imele prav zadovoljive zaključke. Dobički od 15 do 20°/o niso redki in tudi rezerve so se precej povečale. V splošnem je bilo za lesno industrijo lansko leto boljše ko'leto 1942.
Tekstilna industrija trpi pomanjkanje surovin. Prej je bila večina obratov urejena za predelovanje uvoženega bombaža, potem pa so bile potrebne velike preureditve. Pred leti so že sicer začeli predelovati stanično volno in kotonizirati odpadke konoplje, a take preureditve se ne dajo tako hitro izvesti. Večina tekstilnih obratov dela za državo, pri čemer pa ne more računati na večje dobičke. Tisti obrati, ki so se lahko preuredili za predelovanje domačih surovin, kakor so konoplja, lan in ovčja volna, so imeli lani večje uspehe ko leta 1942. To velja seveda tudi za letos.
Najslabše uspehe so imeli privatni rudniki, kar pa v narodnem gospodarstvu ne pomeni dosti, ker so največji premogovniki ter železni in solni rudniki v Bosni v državnih rokah. Vzroki zgub privatnih družb za premog, zemeljske pline in boksit so izšli ko pri raznih podjetjih lesne industrije. Petrolejske družbe so tudi prej na Hrvatskem samo uvažale in predelovale tuje produkte. Pri tem so nekatere dobro zaslužile, zdaj so se pa ti zaslužki močno* skrčili.
Uspešno pa je delovala farmacevtska industrija, ki je bila že v bivši državi koncentrirana na Hr-
Sistem nemškega blagovnega menjalnega prometa se more deliti v dve glavni skupini. Po enem sistemu se centralizira ves menjalni promet, po drugem pa decentralizira. Menjalna centrala, kakršne so v Konigsbergu, Stuttgartu, Hannovru, Essenu, Bremenu in Leipzigu, skuša najprej posredovati direktno zamenjavo med interesenti. To se zgodi n. pr. v Konigsbergu tako, da se sprejemajo predmeti proti pobotnici in se nato objavijo po skupinah seznami predmetov, ki bi se naj zamenjali in hkrati tudi predmeti,
logi se morajo sporočiti uslužbencem.
c) Višino nagrad mora določiti obratni vodja ob sodelovanju izkušenih zaupnikov uslužbencev.
d) Posamezna nagrada ne sme presegati zneska 5000 lir.
(2) Število letnih nagradnih primerov se v posameznih obratih lahko omeji.
Clen 3. — Kolikor so se doslej že plačevale nagrade za zboljše-valne predloge, se sme doslej uporabljani postopek še dalje uporabljati samo z mojo pritrditvijo.
Clen 4. — Za izvrševanje te na-redhs potrebne odredbe se izdajo po upravni poti.
Trst dne 27. oktobra 1944.
vatskem, ker dobro izkorišča domače surovine. Ker je ta industrijska panoga pod državno kontrolo, podjetja tudi pri vsej živahni delavnosti niso imela znatnejših dobičkov.
Industrija za pridelovanje in predelovanje olja ima tudi pogoje dobrega razvoja. Ta industrija je bila organizirana in razširjena iz Zagreba, da bi rastlinska olja nadomestila primanjkljaj svinjske masti, ki postaja vedno večji. Zagrebška oljarna d. d. je dosegla lani znatne uspehe.
Hrvatska proizvodnja papirja nima posebnega pomena. Obrati te stroke so imeli lani še slabše uspehe ko prejšnje leto. To je posledica večjih stroškov in podražitve surovin. Proizvodnja luksus-nega blaga je ustavljena, pri navadnih izdelkih pa se le malo zasluži.
Sladkorna industrija je imela tudi lani samo eno tovarno, ki je zadovljivo poslovala. Posrečilo se ji je zvišati rezervo, da bo pripravljena na še slabše čase. Z napovedanim obratovanjem novih sladkornih tovarn se položaj te industrijske skupine ne bo bistveno spremenil, ker mora Hrvatska sladkor še vedno uvažati.
Od obratov kemične industrije, ki so sploh važni, je eden del, to so tvornice tanina in obrati za destilacijo lesa, v zvezi z lesno industrijo in pod istimi pogoji, drugi del pa se lani ni mogel izkazati s svojo delavnostjo, ker ima svoje obrate v Bosni, kjer so bili boji, in v dalmatinskih krajih, ki so šele lani v jeseni spet postali hr-vatski. Kovinska industrija, ki je v zasebni posesti, ni pomembna, njeni obrati pa so lani tako dobro poslovali ko obrati elektrotehnične industrije' ki ima dosti dela.
Vse te in podobne manjše industrije so v polnem obratu, svoje produkcije pa ne morejo zvišati zaradi pomanjkanja surovin. Vojna doba je za vso hrvatsko zasebno industrijo sploh velika preiz-i kušnja.
| za katere naj bi se zamenjali. Če I se takšen predmet ponudi, pride do zamenjave in se ev. tudi nekaj doplača. Oba dela plačata kot pristojbino določen odstotek cenilne vrednosti predmeta. Če po določenem roku ne pride do zamenjave, more ponujalec zamenjave vzeti svoj predmet nazaj ali pa ga po cenilni vrednosti prodati menjalni centrali. V tem primeru dobi za določeno dobo pravico, da si pridobi predmet, ki mu je po godu. More pa se izpolniti želja po zamenjavi tudi s krožno zamenjavo.
Decentralizirana oblika postopka je krožna zamenjava. Organizacije te vrste ustanavljajo na splošno okrajne združbe gospodarske skupine posamezne trgovine, ki kontrolirajo menjalni promet. Pri krožni zamenjavi gre ponujalec predmeta v eno priključenih trgovin, si pusti svoj predmet oceniti proti plačilu pristojbine, ki znaša navadno 10 odstotkov vrednosti. Če je s cenitvijo zadovoljen, prepusti svoj predmet menjalnemu trgovcu proti plačilu cene, nakar dobi od trgovca nakaznico, ki ga opravičuje, da si v treh do šestih mestih pridobi v poljubni krožni zamenjavi priključni trgovini predmet enake vrednosti. Če je vrednost tega predmeta manjša, se mu izstavi potrdilo o ostanku dobroimetja. Določena je tudi višina razlike v ceni, pri kateri so dopustna tudi doplačila. Pri oddaji in prevzemu vsakega predmeta se pobira pristojbina, ki je praviloma določena na 10 odstotkov cenilne vrednosti.
Nekatere pred kratkim objavljene številke dokazujejo, v kako velikem obsegu so se ljudje že po-služili menjalnih možnosti. Tako
Državni izdatki Finske so znašali v preteklem letu skoraj 30 milijard finskih mark, od katerih je šlo približno 19 milijard za vojne stroške. Če se primerjajo ti izdatki z vojno odškodnino, ki se je naložila Finski pri sklenitvi premirja v višini 300 milijonov dolarjev, ker bi po zadnji valutni relaciji en dolar = 49.75 f. marke znašalo 15 milijard ali razdeljeno na šest let letno po 2.5 milijarde f. m., bi kdo utegnil misliti, da so bili ti gospodarski pogoji za sklenitev premirja v resnici še mili, kakor zavezniški tisk tudi silno rad naglasa. Toda ta primera ne daje pravega krite-terija in Finski naložena bremena se pokažejo v čisto drugačni luči, če se upošteva gospodarska storilnost Finske. V 1. 1937., ko j n dosegla Finska rekord v svoji zunanji trgovini, je dosegla vsa zunanja trgovina Finske vrednost 18.7 milijarde f. m., od česar je odpadlo na izvoz le 9.4 milijarde. Upoštevati pa se mora še to, da so sedaj cene bistveno nižaje in bi zato za P insko pomenila vojna odškodnina v višini 2.5 milijarde mnogo težje breme. Pri tem p*» se niti ne ve, po kateri ceni bodo Sovjeti sploh sprejemali od Fincev za plačilo vojne odškodnine ponujeno blago. V Finski sami prav nič ne dvomijo, da Sovjeti ne bodo pristali na dobave po sedanjih finskih cenah v celotni višini 15 milijard f. m., ter so pripravljeni na to, da bo znašala vrednost izvršenih reperacijskih dobav dvakrat toliko kakor pa je določena njih nominalna vrednost. Dejansko se še prav nič ne ve, kako visoke bodo reparacije, izražene v blagu.
K popolni proletarizacijl finskega naroda morajo dovesti ukrepi, ki jih je morala izdati finska vlada na podlagi svojih obveznosti, prevzetih pri sklenitvi premirja. Tako je bila odrejena progresivna oddaja premoženja. Po tej oddaji zapade pri premoženju 40.000 finskih mark 2.5% premoženja, nakar odstotek raste in doseže pri premoženju 40.9 milijona finskih mark 30 odstotkov. Le za družbe, zadruge in ustanove se ta odstotek zniža na 20 odstotkov. S to oddajo premoženja bo izčrpan oni del finskega premoženja, ki je še edino ostal za obnovo finskega gospodarstva. Da se finska vlada zaveda, da mora kot izvrševatelji-ca moskovskih zahtev v posameznih primerih seči po sredstvih, ki niso več rezerva, temveč segajo že v substanco, se vidi iz njenih pred-
je mogla menjalnica v Konigsbergu komaj v enem letu zaznamovati 11.200 zamenjalnih posredovanj. V Bremenu se je v štirih mesecih posredovalo 26.7001 menjalnih kupčij. Menjalnica v Hannovru opravi dnevno povprečno 300 menjalnih kupčij. V 23. berlinskem zamenjalnemu okrožju priključenih trgovinah, se je razvilo v Prv^1 Pet in pol mesecih približno 60.000 zamenjalnih poslov. Zamenjalno okrožje v Stettinu je zabeležilo v prvih treh in pol mesecih od 10 do 11 tisoč oddanih in prevzetih predmetov. ,
Te številke so bile dosežene povsod že v prvih mesecih, od takrat pa je zanimanje za zamenjavo predmetov še naraslo in bo verjetno raslo tudi v bodoče. Namera državnega gospodarskega ministrstva, da bi se razni zamenjali! i sistemi v rajhu poenotili in poenostavili, kaže, kako velik pomen pripisujejo blagovni zamenjavi tudi uradni krogi. Iz sedanjih izkušenj se bo moglo marsikaj koristnega porabiti tudi v povojni dobi.
(Po »Deutsche Adria-Zeitung«),
Pa tudi brez ozira na vprašanje cen, se mora pripomniti da je dosegla Finska celo v rekordnem 1. 1937. aktivno trgovinsko bilanco samo v višini 72 milijonov fin. mark, dočim se je že prihodnje leto spremenil ta aktivni saldo v pasivni, in sicer v višini 209 mljonov f. m. Normalno je bila Finska srečna, če je mogla svojo* trgovinsko bilanco zaključiti brez pasivnega salda. Da je mogla pasivno bilanco prenesti, ste ima zahvaliti dohodkom svojo trgovinske mornarice za razne prevoze na tuj račun. Kako pa naj Finska sedaj plača svoj uvoz, če mora biti vsa trgovinska mornarica Finske za- ! veznikom na razpolago?
Bodoči gospodarski položaj Finske bo mnogo bolj temen, kakor pa je izgledalo na prvi pogled, zlasti če se pomisli, da je ravno ozemlje (Karelija, Petsamo), ki ga je morala Finska odstopiti, bistveno pripomoglo k finskemu izvozu. Prezreti se tudi ne sme, da je Finska s tem ozemljem izgubila ne samo 6.5 odstotka svoje površine, temveč tudi 11 odstotkov svojega prebivalstva in skoraj 12 odstotkov delavstva, če se ti ne bodo preselili, kar pa bi bilo za Finsko zvezano z nov-imi izdatki. Končno se mora upoštevati še to, da bosta les in papir tudi v bodoče glavna finska izvozna predmeta, da pa bo Sovjetska unija ravno za les imela najmanj volje za prevzem. Če se tako pogleda na Finski naložene reparacije, se te pač ne morejo označiti kot mile, temveč pomenijo nasprotno tako težko breme, da se bo moral življenjski standard finskega prebivalstva nujno znižati, in sicer v precejšnji meri.
pisov, po katerih morajo davčni zavezanci za plačilo predpisanega plačila odstopiti tudi svoje premičnine in nepremičnine. To razdejanje zasebne lastnine pa ne smatra finska vlada kot nujno zlo, temveč se zavestno smatra kot gospodarski program. To je razvidno iz raznih izjav odločujočega finskega časopisja, ki se vedno bolj prilagaja radikalni komunistični ideologiji, da namreč zasebna lastnina ni več nedotakljiva in da morajo v primeru potrebe tudi industrijska podjetja, banke in druga velepodjetja preiti v celoti ali deloma v javno posest. Skladno s tem naziranjem predlaga tudi finančni minister, da se prizna odškodnina zaradi odstopa ozemlja samo onim, katerih premoženje ne presega 250.000 finskih mark.
Vrhovni komisar: Rainer s. r.
iiwimnm m wwiiiniiiwiii i mi>wwfiifitviriiTVTii.waasaBaaaa»a
Hrvatska industrija
Organizirana zameniava blaga v Nemčiji
————a»—M—M———ra———i*nm—utnčnm
Reparaeiisko breme Finske
Proletarizaciia finske
štev. 94.
»TRGOVSKI LIST«, 29. novembra 1944.
mmmmmmammKmmammmmmammmammammmmmmmmmmmmmMvmrnnmri i iravri
Stran 3.
Obrestno breme Nemčije
Iz »Deutsche Adria-Zeitung« posnemamo naslednje: Vse nemško narodno gospodarstvo mora po stanju dolgov ob koncu 1.1944. plačati približno 14.15 milijarde RM obresti. Od 1.1932. se je kreditna zadolžitev nemškega gospodarstva povečala za petkratno, dočim je obrestno breme naraslo le za trikratno. To pa zaradi znižanja povprečne obrestne mere od 5.56% na 2.2%, ker je Reich- v znatnejši meri uporabljal kratkoročno kreditno obliko. Ker gre za posebno likvidne diskontne papirje, more biti obrestna mera zelo nizka. Zasebno gospodarstvo, na katerega je odpadlo še 1. 1932. 73% vsega narodno-gospodarskega obrestnega bremena, je sedaj obremenjeno le še s približno 22%.
Problem volne v gospodarstvu s surovinami
Podvojena madžarska sečnja
Naredba madžarskega kmetijskega in gozdarskega ministra določa, da se mora sečnja v novem gospodarskem letu podvojiti. Na ta način naj bi se izravnali zaostanki, ki so nastali v zadnjih dveh letih zaradi pomanjkanja delovnih sil in zaradi transportnih težav.
Švicarski hotelski načrti
Osrednji odbor švicarskega hotelskega društva je pred kratkim razpravljal o sanaciji hotelov ter o izdelavi načrtov za njih modernizacijo. Na soji so ugotovili, da ye lastniki hotelov za takšno akcijo ne morejo odločiti, dokler ne bo razčiščeno vprašanje finansiranja obnovitve hotelov. Dokler je dovolitev državne podporo odvisna od položaja na švicarskem delovnem trgu, se mora smatrati obnova hotelov boli kot ukrep v korist povečanja stavbene delavnosti ko pa v ikorist hotelov. Osrednji odbor bo zato zvezne urade naprosil, da se akcija za obnovo hotelov loči od zaposlitvenega načrta.
volne zaslužila že 263 milijonov funtov, dočim je bil njen zaslužek v povprečju let 1936. do 1939. samo 193 milijonov.
Angleška	skrb	zaradi vedno
večjih zalog	volne	je upravičena,
ker še ni pozabljeno, kako težko je bilo z uporabo in razprodajo zalog, ki so' se nabrale med prvo svetovno vojno. Za produktivno pa	znašajo	že	3.5	^milijona	| uporabo teh	zalog	so bila potreb-
kar	ustreza	približno	eno-	na gtiri leta,	zaloge volne po prvi
Svetovni trg volne je bil pred sedanjo vojno med onimi redkimi trgi surovin, ki so bili dolga leta v ravnotežju. Med ponudbo in povpraševanjem je bilo tako razmerje, da ni moglo priti do prevelikih zalog. Svetovne zaloge naravne volne so po prvi svetovni vojni dosegle okrog 800 milijonov liber (1 libra = 460 gramov), zdaj liber
letni svetovni potrošnji.
»N. Wiener Tagblatt« ugotavlja, da povzročajo te velike zaloge volne vedno večje skrbi britanskemu gospodarstvu s surovinami. Od svetovnega izvoza volne pride okrog 82% na Južno Afriko, Britansko Indijo, Avstralijo in Novo Zelandijo. Ti veliki producenti in izvozniki pa zdaj, ko je izvoz skrčen do skrajne meje, svoje proizvodnje volne niso zmanjšali, temveč so jo šiei celo precej povečali. Proizvodnja je bila povečana predvsem zaradi tega, ker je angleška vlada v začetku vojne obljubila, da bo Anglija ves čas vojne in tudi v prvi povojni dobi prevzemala vso volno po stalnih cenah. Za osnovo so bile vzete sicer predvojne cene, ki pa so bile že v gospodarskem letu 1942./43. zvišane za 15%. Tako je Avstra-
zadoščale zaloge zemeljskih olj.1 norna petrolejske vrelce. Bencin,
Ta račun je dal smernice vsemu razvoju industrije pogonskih goriv. Izumitelji so iskali in našli poti, kako se zemeljsko olje do zadnjega izrabi za bencin in petrolej. Tudi na izčrpanje petrolejskih polj so se že pripravili s tovarnami, ki nadomeščajo popol-
petrolej in vse, kar se je prej dobivalo samo iz zemeljskega olja, znajo danes delati iz vseh goriv od šote do antracita ter iz lesa in oljnih škriljavcev. Na tem polju so odkrili kemiki neslutene možnosti in prijavljenih patentov iz tega področja je že okrog deset tisoč.
Slovaško rudarstvo
svetovni vojni pa so bile komaj ena petina sedanjih zalog.
Skrbi pa niso samo zaradi petkrat večjih zalog, temveč tudi zato, ker je naravna volna v stanični volni in umetni svili dobila močnega tekmeca, ki ga 1. 1019. še ni bilo. Največji uvozniki in potrošniki naravne volne so: Nemčija, Japonska in USA, ki so postali po prvi svetovni vojni največji producenti umetnih tek^ilnih vlaken. Te tri države so uvažale pred vojno povprečno na leto za 800 milijonov liber volne ali skoraj dve petini vsega svetovnega izvoza. Ce bi se po sedanji vojni izvoz volne" iz britanskih dežel pri vsej konkurenci umetnih tekstilnih vlaken tudi znatno povečal, je vendar gotovo, da britanski izvozniki ne bodo dosegli cen, s katerimi zdaj
lija od začetka vojne pri prodaji | pri svoji proizvodnji kalkulirajo.
Gospodarski razvoj Argentine v 1. 1943.
Španski tisk. objavlja izvlečke iz letnega poročila Argentinske narodne banke. Pri tem opozarjajo na veliki ipomen banke, ki ima sama za 2.6 milijarde pezosov vlog, t. j. 40% vseh argentinskih vlog. Listi nadalje nagla-šajo optimizem, ki doni iz vaega letnega poročila. Gospodarski trazvoj Argentine uspešno kljubuje vsem oviram. Zlasti se je z novimi industrijskimi investicijami dvignila delovna kapaciteta na deželi. Še naprej pa rita kmetijstvo in živinoreja hrbtenica argentinskega gospodarstva. Posebno ■pozornost posvečajo španski listi dvigu argentinske industrije. Letno poročilo govori tudi o velikih tinančnifa uspehih argentinske zunanje trgovine, ki je visoko aktivna. Stalno nadziranje zunanje trgovine po državi je še naprej potrebno, ugotavlja letno poročilo tenke.
Nezadostna elektrifikacija v USA
Združene države Severa© Amerike so brez dvoma pri elektrifikaciji na prvem svetovnem mestu. Skupna kapaciteta USA elektrarn je že 1. 1941. dosegla 56 milijonov kW, potrošnja toka pa je bila te daj približno 160 milijard k\Vh, čeprav vojna industrija kot orjaški potrošnik še ni bila v polnem razvoju. Pri vsem tem pa je elektrifikacija vendarle nezadostna, kajti še 1. 1936. je bilo skoraj 90 °/o ameriškega kmetijstva izven električnega omrežja. Družba Ru-ral-Elektrification-Administration (R. E. A.) navaja, da je še danes 3.5 milijona ali blizu 60 »/o farm in 6.6 milijona manjših kmetij brez elektrike. Podatki družbe R. E. A. so gotovo točni, kajti ta družba je bila ustanovljena z namenom, da razširi električno omrežje na farme in kmečka naselja. Po zaslugi te družbe se je tudi veliko število neelektrificira-nih farm in kmetij od 1. 1936. znižalo od 90 na 60%. V farmarskih in kmečkih naseljih ustanavlja družba R. E. A. zadruge, ki nabavljajo za svoje člane ves material za elektrifikacijo. Centrala teh za-
Mlekarstvo v iuino-vzhodnih deželah
Višek svoje produkcijske kapacitete je doseglo slovaško rudarstvo že 1. 1942. in zato lani tudi ni bilo važnejših sprememb pri proizvodnji. Železne rude, ki so na prvem mestu, kažejo najmanj sprememb. Lani so jih pridobili 9.50, prejšnje leto pa 9.49 milijona metrskih, stotov. Če ^primerjamo pridobivanje železnih rud z letnim povprečjem mirne dobe in vzamemo 1. 1937. = 100, potem imamo indeksno številko 112 za leto 1940., za lani in prejšnje leto pa 124. Najbolj se je povečalo pridobivanje manganovih rud, in sicer od 1.06 na 1.46 milijona metrskih stotov. V primerjavi z letom 1937. se je ta produkcija podvojila. Veliko večino pridobljenih manganovih rud so izvozili v Nemčijo in Protektorat, kamor gre tudi večina železnih rud. Pri pridobivanju bakrenih rud je bilo od 1. 1942. do konec lanskega leta le malo razlike, produkcija železnih kršcev pa se je znižala od 107.823 na 94.767 metrskih stotov.
Premogovništvo prihaja v vojni dobi do večje veljave in tudi lani
V Srednji in Severni Evropi ima pri preskrbi prebivalstva z maščobami mlekarstvo zelo važno vlogo, v južnovzhodnih evropskih deželah pa mlekarstva k tej preskrbi niso dosti pritegovali, ker so do zadnjih let pri maščobi mislili predvsem na svinjsko mast. 0 spremembah, ki so nastale med vojno, piše »Stldost-Echo« takole:
V Srbiji in Banatu je nemška vojaška uprava že 1. 1942, uspešno organizirala mlekarstvo ter dosegla, da se je do lani proizvodnja mleka v Banatu zvišala za 300%. Prej se je v nekaterih srbskih pokrajinah dobilo povprečno na leto od krave samo po 300 litrov mleka, lani pa se je to povprečje dvignilo že na 1100 litrov, kar je sicer še precej pod povprečjem Srednje in Severne Evrope, a je vendar velik uspeh v vojni dobi reorganiziranega mlekarstva.
Na Slovaškem se dobi letno od krave - mlekarice povprečno 1400 litrov mleka in se je tako Slovaška že precej približala srednjeevropski stopnji mlekarstva. S pomočjo
so se potrudili vsi premogovniki, da bi zvišali proizvodnjo. Dosegli so 8.32, prejšnje leto 8.13 milijona metrskih stotov, dočim je bila produkcija premoga na Slovaškem 1. 1936. samo okrog 6 milijonov metrskih stotov. Glavna ovira pri razvoju slovaškega premogovništva je pičlo število izvež-banih rudarjev, v nekaterih premogovnikih so pa tudi tehnični nedostatki. Večina premogovne produkcije se porabi v deželi, manjše količine premoga so pa lani izvozili v Švico.
Rudniki soli so dali lani 114.515, prešnje leto pa 108.052 metrskih stotov, pridobivanje nafte in zemeljskih plinov pa je nekoliko nazadovalo. Nafte so pridobili 282.297 (prejšnje leto 307.572), zemeljskih plinov pa 101.285 (prejšnje leto 121.160) metrskih stotov.
Število delavcev v rudnikih in plavžih se že tri leta polagoma zvišuje. Lani se je zvišalo število delavcev za 2.6%, število delovnih dni za 2%, mezde pa so se zvišale za 26%.
Nemčije so ustanovili in uredili v deželi 10 centralnih mlekarn, država pa je dala na razpolago štirideset milijonov Ks za organizacijo, ki je potrebna pri zbiranju in prevzemanju mleka in mlečnih proizvodov v vsej deželi.
Na Hrvatskem deluje 66 mlekarskih zadrug, ki skrbijo tudi za rejo goveje živine. Nekdaj so pri tej reji bolj mislili na vprežno živino kakor pa na proizvodnjo mleka in dokaj let je na Hrvatskem reja goveje živine sploh precej nazadovala. Tako je prišlo na sto prebivalcev 1. 1895. še 54, 1. 1939. pa samo še 31 glav goveje živine. V zadnjih letih se pospešuje reja goveje živine predvsem radi večje proizvodnje mleka.
Na Madžarskem je bila telos prvič poleg oddaje mesa in masti uvedena tudi obvezna oddaja mleka in mlečnih izdelkov. Ker so odkupne cene za mleko in mlečne proizvode primerne, se bodo madžarski kmetje gotovo bolj ko doslej zanimali za mlekarstvo.
USA proti argentinskemu gosoodarstvu
Motorizacija in pogonska goriva
Pri motorizaciji v Evropi ima Nemčija prvenstvo, ker je njen avtomobilski park leta 1939. dosegel ogromno številko 4 milijone 100.000. Razvoj motorizacije v zadnjih dvajsetih letih jia bil v Nemčiji naslednji: Leta 1924. je bflo 0.3 milijona motornih vozil, pri čemer so vračunana vsa cestna in železniška motorna vozila, po treh letih 0.7, 1. 1930. že 1.3, po šestih letih 2.5, v zadnjem predvojnem letu pa 4.1 milijona.
Samo od 1. 1933. do 1938. se je število motornih vozil več ko podvojilo in od 1. 1930. dalje je raslo število motorjev Diesel tako, da je bila v osmih letih porabljena skoraj ena četrtina vsega pogonskega goriva. L. 1935. so začeli rabiti za motorje vtekočinjen plin (plin za pogon), ki so ga 1. 1938. porabili že 70.000 ton.
Iz razvoja motorizacije v Nem-
drug je poročala, da bo za izvedbo njenega načrta o povojni elektrifikaciji kmetijstva potrebnih približno 5 milijard dolarjev.
čiji se vidi, kako se od leta do leta zvišuje potrošnja pogonskih goriv. Motorizacija pa se močno razvija tudi v drugih državah, vedno večje količine pogonskih goriv pa so potrebne tudi za motorje letal, ladij in industrijskih obratov. Kje dobiti hrane za to velikansko mravljišče strojev?
Zaloge zemeljskih olj so znašale do konca leta 1935. po vsem svetu 4066 milijonov ton. Po podatkih »Svetove« knjige »S premogom in kovinami po svetu in zgodovini« pride od teh zalog na Evropo 18.3%, na Ameriko 59.2%, na Azijo 22.4%, na Afriko 0.1%. V milijonih ton so deleži razdeljeni takole: Evropa 742.1, Amerika 2408.9, Azija 910.6 in Afrika 3.5 milijona ton.
Poraba zemeljskega olja je narasla od leta 1933. do leta 1940. za 100 milijonov ton ali za kakih 50% ter dosegla okrog 300 milijonov ton. Pri vsem tem pa je motorizacija v marsikateri deželi šele v začetku razvoja in tako pač ni težko izračunati, kako dolgo bi
V Argentini je vedno bolj občutno pomanjkanje kavčuka, kar posebno slabo vpliva na prometne razmere. Argentinski tisk je že v začetku lanskega leta opozarjal ua važnost proizvodnje umetnega (kavčuka in je vsa ta propaganda pripravljala javnost na apel vlade, ki išče privatno udeležbo in podporo pri ustanovitvi industrije za proizvodnjo umetnega kavčuka. Listi so pisali tudi o načrtu, po katerem naj bi proizvodnja umetnega kavčuka dosegla letnih 12 tisoč ton, kar bi približno zadoščalo domači potrošnji.
Ta načrt pa je naletel na odpor v USA, češ da ni v skladu s smernicami gospodarstva s kavčukom, ki veljajo za ves ameriški kontinent. Argentinska vlada je ponujala Združenim državam udeležbo pri novi industriji ter stavila predloge o finančnem in tehničnem sodelovanju, a vsi taki predlogi so bili odbiti s poudarkom, da se-verno-ameriška industrija sintetič-
nega kavčuka tudi svojih pridobljenih izkušenj drugim ne daje na razpolago.
V USA so mislili, da so argentinski načrti o kavčuku s tem odpravljeni, Argentina pa vztraja pri svojem projektu. Nedavno je bil razpisan mednarodni natečaj za predloge in načrte o ustanovitvi obratov za proizvodnjo umetnega kavčuka ter o kultiviranju in izkoriščanju novih kavčukovih rastlin. S tem je argentinska vlada pokazala, da hoče kljub odporu in nasprotstvu Združenih držav nadaljevati svojo borbo za gospodarsko osamosvojitev.
Pri kavčuku se to kaže tudi že v praksi. Španski listi poročajo, da je bila ustanovljena domača argentinska družba za kavčuk, ki bo skušala izvesti načrte o ustanovitvi industrije umetnega kavčuka. Pri delniškem kapitalu nove družbe je država udeležena z eno tretjino.
Nevn/orška moda
Amerika pri vsem svojem izrazitem »amerikanizmu« nima v konfekciji svoje mode. Ameriška eleganca je doslej posegala na modele Pariza, Londona, Dunaja in drugih evropskih modnih središč in ko je ameriška oblačilna industrija posnemala te modne kreacije, se je samo šablonskega dela v velikih serijah oprijelo nekaj »amerikanizma«. Za ustvarjanje modelov Amerika ni imela ne volje ne časa, a zdaj, ko ni več modelov iz Evrope, se je pojavilo častihlepje nove ameriške mode, ki naj ne bi samo nadomeščala pariško in dunajsko, temveč zavladala celemu svetu. 0 prvih poskusih uveljavljenja ameriške mode piše po švedskih virih »Siidost-Echo« takole:
V Ameriki mislijo, da ima vsaka zamisel in ustanova uspeh, če sma svoj sedež v nebotičniški četrti. Tako je bil letos določen tudi newyorški blok nebotičnikov, da bi v jeseni in spomladi razkazoval nove ameriške modne novosti. »New York Dress Institut« in »In-
ternational Ladys Garment Wor-kers Union« sta prevzela vodstvo nove modne revije za ves svet in oblačilna industrija je obljubila, da bo dala v treh letih za uveljavo novih modelov na razpolago 3 do 4 milijone dolarjev. Za novo modo je torej na razpolago poleg dobre volje in velike ambicije tudi dovolj gmotnih sredstev, a kakor se je videlo pri prvi modni reviji — vse to še ne zadostuje. Samostojnih in originalnih osnutkov in modelov ni nikjer, o modnih ustvaritvah ni govora, pač pa so bili prikazani posnetki starih evropskih modelov, med njimi tudi kroj oblek .iz leta 1926., ki pa je nekoliko spremenjen in prilagoden za damske kostume. Na prvi mo-dni reviji so bile zanimive samo razne obleke, napravljena iz ostankov vsakovrstnega blaga v znamenju pomanjkanja tekstilnih izdelkov, ki pa tudi ne spadajo med samostojne modne kreacije, ker imajo vrstnike po vsej Evropi.
Nevarno obilje živil
Živilski trgi v USA so v zadnjem času skoraj preobloženi in ameriški listi so začeli opozarjati, da utegne postati to izobilje — nevarno. Tako navaja »Siidost-Echo« iz lista >Saturday Evening Post« naslednje resne pomisleke:
Ogromna proizvodnja živil je povzročila občutno pomanjkanje hladilnih naprav in živalske krme. Potrošniki dobijo danes ne-racionirana živila v izobilju, kmalu pa bo to slabo vplivalo na domačo preskrbo in na izvoz. Svinjsko in ovčje meso in razna druga živila so bila zato črtana iz seznama racioni ranih živil, ker so hladilne naprave preobložene z zalogami živil za vojsko in za izvoz ter ne prenesejo nobene nove obremenitve. Potrošniki pa ne smejo pozabiti, da so velike črede živine žive zaloge mesa, ki ostanejo tako dolgo, dokler bo dovolj krme. Ce krme ne bo dovolj, bo treba živino poklati ter meso naglo konsumirati, kar je pač treba smatrati za začetek neugodne spremembe pri domači preskrbi.
Mnogo dela čaka v švicarskih gozdovih
Anketa švicarskega- centralnega gozd-no-gospodanekega urada pri gozdnih uradih posameznih kantonov je ugotovila, da bi mogli ljudje z gozdnimi deli v Švici zaslužiti več ko eno milijardo šv. fr. Te zaposlitvene možnosti imajo še to prednost, da niso omejene -na posamezne -okraje, temveč bi- jih mogli hiti ljudje deležni v vsej deželi.
Neenotno	raz
na švicarskem trgu
Ameriški kapital ne sme v Ploesti
Petrolejski prepir med Angleži, Am-erikanci in Sovjeti postaja vedno večji. Kakor sedaj poročajo iz New Yorka, so Sovjeti kraitkomalo prepovedali, da bi ameriške petrolejske tvrdke poslale svoje strokovnjake v P-loe-sti, da >bii se mogli -poučiti o usodi v Romuniji investiranega ameriškega kapitala. Američani so sedaj v istem položaju ko Kanadčani, ko so hoteli -uveljaviti svoje pravice do nikljevih rudnikov v Petsamo. Oči vidno se hočejo Sovjeti maščevati Amerikancem, ker so znali dosedaj preprečiti sovjetske -petrolejske komisije v Iranu.
Komaj pride iz Švice nekaj več zaupanja -izrazujoča vest o položaju v lesni trgovini — piše »In-ternationaler Holzmarkt« — že govori poročilo v naslednjem tednu o izrazito baissističnem razpoloženju. Ce se hoče najti vzrok za to slabo razpoloženje, tedaj se ta večinoma le težko najde. Navadno je razlog psihološke narave. Že pred enim letom, torej v oktobru 1943, so računali v Švici o skorajšnjem koncu vojne.
Kaj pa bi bilo v primeru skorajšnjega konca vojne ukreniti, o-tem so si v Švici na nejasnem. Nekateri računajo z zelo velikim povpraševanjem po lesu zaradi obnove razdejanih pokrajin, večina pa veruje v precej nagel konec vojne konjunkture, računa s precejšnjo brezposelnostjo in padcem cen. Na vsak način se kaže v švicarskih trgovskih krogih stremljenje, da se vojna preživi kolikor mogoče brez rizika ter upajo, da se to najlaže doseže, če se vstooi v mirno dobo s čim manjšo količino vojnih proizvodov.
Geslo se glasi zato: Proč z blagovnimi zalogami! Ta likvidacijski duh pritiska na cene in zelo obremenjuje ves produkcijski proces v gozdu in v lesni industriji.
Roko v roki z razpoloženjem >Proč z blagom!« se je v švicarskem lesnem gospodarstvu utrdilo prepričanje, da je riziko pri dobrem blagu mnogo manjši, kakor pa pri manjvrednih lesnih vrstah. Iz tega prepričanja so- nastale kvalitetne zahteve pri lesu, ki še prekašajo one v najbolj nujnem času. Vsakdo bi hotel kupiti le najbolj-
še vrste in nihče ne upošteva, da
Cjaiarništvo in zavarovalstvu
Bonomijev finančni minister je
hkrati z novim direktorjem zavoda Banca dTtalia vodil v USA dolgotrajna
daje ravno švicarski alpski gozd pogajanja za odobritev večjega kredita
zelo malo lesa najboljšega sorti- i Italiji. Pogajanja pa so bila brez
menta. Zaved-oma nočejo videti! usPej??.- ,	,
deistva da zraste visokogorski 1 l,ullJanski državni dolgovi eo na-aejsua, aa /.raste visokogorska , rasli ,po Tonskih cenitvah na 050 mi-
smreka s krepkimi vejami in da , lijard lir. Od lanskega poletja so se švicarski gozdar ne more ustva- podvojili, pa čeprav ni Italija več v riti drugega okroglega lesa kakor ! ''"j!11-	...	,	,	,	.	,
mu ga dajo alpske strmine, žagar ! Bo,^“ Skor V imela za^pSco" pa iz tega lesa ne more zrezati j da bi kmetje prinesli več živil na trg, brezhibnega rezanega materiala., kakor je upala -belgijska vlada. Kmet-Ce se bolj natančno prouče te švi- j® ®° nezaupljivi in hočejo najprej vi-
carske kakovostne zahteve note™ ' h uePeh nove ureditve. Zato n-a-carske kakovostne zahteve, potem 9pTOtn« zadržujejo živila, dokler ge
se človek ne more ubraniti vtisa,; nova ureditev obtoka bankovev ne bo
da so porojene samo z denarnega ! obnesla.
stališča in da nimajo z nujnostjo . Hranilne vloge so se v Španiji ce-
 •	. _______________ .„	-	i	lot no -dvignile na 4.5 milijarde pezet
pioizvedenega laga me skup- postna hranilnica, ki je edina hranilnega.
Kar se tiče zaposlitve švicarskih les predelujočih obratov, se more ta označiti kot vseskozi dobra. Seveda bi se mogla, če bi se upoštevalo le stanja čistih naročil, dobiti napačna slika. Zaradi močnih vpoklicev delavcev v švicarsko vojsko, se mora marsikateri obrat zadovoljiti z eno tretjino svojega normalnega števila delavcev. Zato je le naravno, da se podjetja pri takšnih razmerah za-kasne s svojimi dobavami ter se s tem dobi vti§, kakor da bi bila podjetja z naročili preobremenjena.
Lesni uvoz Švice se bo skoraj približal ničli. Iz Francije se sploh ne more nič uvoziti, Romunija je popolnoma izločena, iz Hrvatske pa se more zaradi nerazmerja cen komaj skleniti kak dobavni dogovor. Na razpolago so tako samo sv skromne količine iz Madžarske in Slovaške, ki tudi včasih pridejo v Švico.
mca z nacionalnim podružničnim omrežjem, izkazuje -sama skoraj za pol milijarde peze-t hranilnih vlog.
Gospodarske vesti
Potrošnia tobaka v Angliji
»Da-s Reich« poroča, da se je potrošnja tobaka v Angliji tako povečala, da so že zdaj težave pri tobačni preskrbi. Pred sedanjo
od prodaje tobaka in tobačnih izdelkov. Ti državni dohodki so letos dosegli že nad 380 milijonov funtov. Od zadnjega predvojnega
Težave pri preureditvi ameriške avtomobilske industrije
»Siidost-Echo« navaja podatke ameriškega tiska, ki opozarjajo na težave in zapreke pri preuredi-tv.i avtomobilske industrije v USA za civilno proizvodnjo. V službi oborožitve so se obraiti in stroji ameriške avtomobilske industrije skoraj podvojili, zelo težko pa jih bo spet preurediti in zbrati za civilno proizvodnjo. Mnogi stroji bodo za novo delo sploh neuporabljivi, precej strojev pa je šlo tudi iz države po zakonu o posoji in zakupu. General Motors imajo danes v obratu 147.000 strojev, od tega pa jih je v vojni industriji okrog 123.500, dočim izdelujejo ostali- samo manj važne dele civilnih motornih vozil. Chrysler Corporation ima v vojni industriji okrog 20.600 strojev, za civilno proizvodnjo pa samo Se kakih 3000.
Pri preureditvi obratov od vojne na civilno proizvodnjo bo -pri mnogih strojih potrebnih po 1000 delovnih ur, iz obratov vojne industrije pa se lahko takoj prevzame ter uporabi za- proizvodnjo civilnih motornih vozil samo nekaj tisoč strojev.
vojno je bila potrošnja tobaka v i leta so se ti dohodki skoraj po-
N-emčiji letno okrog 1.8 kg na vsakega prebivalca, v Angliji le malo več, v Združenih državah Severne Amerike pa 3 kg. Letos se je potrošnja tobaka v Angliji zvišala že na 2.7 kg letno na vsakega prebivalca in se bo verjetno zvišala še bolj. Anglija mora ves tobak uvažati iz Amerike in Azije. Najbolj so priljubljene one vrste tobaka, ki jih daje Severna Amerika. Leta 1935. so predelali v Veliki Britaniji 91.000 ton tobaka, od tega 67.000 ton za cigarete, 23.000 ton za tobak za pipo, za cigare pa samo okrog 480 ton, ker uvažajo po večini gotove cigare.
Velika potrošnja tobaka je državi všeč, ker ima velike dohodke
četvorili, dočim se je potrošnja tobaka zvišala za 50%. Na ta način bi bilo državi v korist, če bi potrošnja tobaka postala še večja ali ostala po vojni vsaj na sedanji višini, vprašanje je pa, če se bo dalo uvoziti na leto po 130.000 do 190.000 ton tobaka, kolikor ga zdaj v Angliji porabijo.
Avtomatični bufet, d. z o. z.
RIO
Ljubljana, Šelenbnrgova ni. 4
Poravnajte naročninol
Nemški državni gospodarski minister je omejil število deviznih uradov zaradi totalne uporabe vseh sil za vojno. Nekateri uradi so se popolnoma opustili, nekateri pa združili.
V Benetkah nameravajo ustanoviti mednarodno borzo za znamke, že danes so Benetke v trgovini s poštnimi znamkami' prekosile Tret in Milan, dosedanji največji središči za trgovino a poštnimi znamkami.
Državna šola za kmetijsko strojništvo se je -ustanovila na Hrvatskem. V
šoli ibodo izučili strojne ključavničarje in podeželske kovače, -kako se pospravljajo kmetijski stroji-. Z novo šolo je dobilo -prizadevanje za mehanizacijo hrvaitskega kmetijstva trdno podlago. Šoli bo priključen zavod za proučevanje vseh vprašanj glede zboljšanja konstrukcije kmetijskih strojev in njih prilagoditvi- posebnim krajevnim razmeram in -potrebam posameznih pokrajin.
Iz uradnih hrvatskih podatkov je
razvidno, da -odpade 25 odstotkov vsega hrvatskega izvoza v Nemčijo na les -in lesne izdelke. Nasprotno pa odipade od vseh nemSkih dobav Hrva-tsfei 9 odstotkov na papir in -papirnate izdelke.
Bilagosa, d. d. za lesno industrijo v Zagrebu izkazuje za -poslovno -leto 1942./43. izgubo v višini 903.463 kun.
Celotna proizvodnja celuloze na Slovaškem je bila v 1. 1943. za približno 19 odstotkov manjša ko v prejšnjem letu.
Gospodarski položaj Romunije postaja vedno slabši. Sedaj je obdelane zemlje samo še 000.000 ha, dočim je bilo pred vojno obdelano 2.5 milijona hektarjev.
Med Romunijo iin Bolgarsko oe bodo baje v kratkem začela gospodarska pogajanja. V turških gospodarskih krogih komentirajo to vest tako, da-bosta šle skupaj hromi in slepi.
Nov davek na vojno dobičke nameravajo uvesti v Romuniji-.
De Gaullcov gospodarski minister je nastopil- prot-i optim ist ični m govo-
OKVIRJE
izdeluje specialist
Wolfova 4
KLEIN
I IVO JONTES I
■ . »
Trgovina i tevi|i
j Ljubljana, Mestni trg št. 14 ;
Iz zadružnega registra
Pri Glavni kmetijski blagovni zadrugi v Ljubljani, zad. z o. j. se
vpišejo za sopodpisovanje pooblaščeni uradniki zadruge: Inž. Ferlinc Bogdan, ravnatelj, Špindler Jože, vodja urada zadruge, Bukovec Janko, glavni knjigovodja in Bukovec Anton, tajnik zadruge, vsi v Ljubljani.
SLOVENIA TRANSPORT uubuan«
Redni vagenski in zbirni promet.
JOS. L. SELIH
Zastopstva in korespondenti v vseh industrijskih in trgovskih centrih.
Ljubljana
® Gradišče
A. Janežič
Knjigoveznica, zaloga šolskih zvezkov in poslovnih knjig
tovarna bonbonov in peciva
Ljubljana, Florjanska ul. 12-14
Tel. 32-22
racam, da »e bo v kratkem zboljšal gospodarski položaj Francije. Težave glede prehrane se še ne bodo kmalu premagale in zato se naj ljudje ne vdajajo optimizmu, ker ibodo sicer razočarani.
V Belgiji tako zelo primanjkuje papirja, -da 'bodo morali listi prenehati izhajati, če ne pridejo v najkrajšem času pošiljke papirja v Belgijo.
Španska vlada je zaplenila vso v provinci Malaga pridobljeno kromovo rudo, ker je potrebna za vojne namene.
švicarska sekcija za papir in celulozo je izdala odredbo, s katero se praktično odpravlja kontingen-tacija papirja.
Lesene hiše, družba z o. z. se ie ustanovila v Curihu z osnovno glavnico 20.000 šv. fr. Družba -bo delala in -prodajala lesene stavbe.
Sovjetski poslanik Novikov je pred svojim odpoklicem d z Kaire opozoril egiptsiko vlado, da hočejo Sovjeti, da so udeleženi pri upravi Sueške pre-kopne družbe in da zaradi tega žele kupiti delnice družbe.
Vrednost finskega zasebnega premoženja, ki je bilo izgubljeno n-a Sovjetski unijd odstopljenemu ozemlju ter v zakupnem ozemlju Pork-kala se ceni na 34 milijard fi-nskih mark,
Prodsednik anglo-švedske trgovinske družbe v Londonu je na občnem Zboru družbo svaril pred pretiranim optimizmom glede obnove anglo-švedskih trgovinskih odnošajev. Treba bo še premagati zelo velike težave, od katerih se bodo mnoge pokazale šele v -bodoče.
USA velja vojna dnevno 250 milijonov dolarjev je izjavil Roosevelt v nekem agitacijskem govoru za podpisovanje ameriškega 6. vojnega posojila.
Tobaka je začelo primanjkovati celo v USA. Na trafikah so vedno bolj pogostni napisi: Cigarete so pošle’.
Kmetijski stroji iz lahkih
kovin
Tudi v kmetijstvu se v zadnjem času uveljavljajo stroji, ki so izdelani iz lahkih kovin. Sprva so kazali kmetje -do takih strojev nezaupanje v domnevi, -da je trpežno in solidno samo to, kar je- obilno in težko, uspešni poskusi z novimi stroji pa so takie predsodke odpravili. V Nemčiji se je razvila že posebna industrijska panoga za izdelovanje kmetijskih strojev iz lahkih kovin. Novi stroji so se prav dobro obnesli-, -doseženi pa so tudi veliki prihranki pri materialu in teži. Mlatilni stroj, ki je tehtal prej 7966 kg, teh ta zdaj samo 4635 kg, teža naprave za čiščenje semena pa se je znižala od 1330 kg na 426 kg ali 68%. Pri tem pa se je naprava tudi pocenila od 1985 na 565 mark.
V-M
prodaja Čevljev
Ljubljana - Pred škofijo
i »
MERKUR«
tovarna mila in kem. izdelkov
Ljubljana
STARI TRG 17
Telefon 39-77
Fttr das Konsortium »Trgovski list« als Verlag ■
Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pless — Schriftleiter — Urednik: Aleksander Železnikar Fiir die Druckerei »Merkur« A. G. ■ Za tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Ale — vsi v Ljubljani.