225
Razne reči.
—  Imenovanja. Minister za uk io bogočastje je imenoval gospoda Antona Funtka za strokovnega učitelja na c. kr. lesni strokovni šoli v Ljubljani, č. g. Jakopa <jomilšaka, duhovnega pomočnika in nemškega pridigarja pri novem sv. Antonu v Trstu, pa za profesorja vero-nauka na c. kr. državni realki v Trstu.
—  Gospod deželni predsednik baron Winkler se je odpeljal v kopel v Laški  Trg.
—  Bleiweisova slavnost. Odkritje spominske plošče, ki jo je dalo vzidati rrPisateljsko podporno društvo slovensko" na hiši, v kateri je živel ter umrl oče Slovencev, nepozabni dr. Janez Bleiweis vitez Trsteniški, vršilo se je v nedeljo dne 12. t. m. prav slovesno. Hiša pokojnikova na trgn pred škofijo je bila prav okusno okrašena z draperijami ter z zastavami. Okolo V2 12. ure dopoludne so se zbrali v Ljubljanski čitalnici, iznad katere so vihrale dve narodni in ena cesarska zastava, udje domačih društev ter deputacije raznih drugih društev z zastavami. Od tod so se odpravili skupno na slavnostno mesto. Na čelu sprevoda so korakali Ljubljanski Sokoli v društveni opravi. Za Ljubljanskim Sokolom so šle deputacije društev z zastavami, in sicer: Zagorskega Sokola, akademičnega Graškega društva „Triglava", slovenskega del. pevskega društva „Slavca", potem čitalnic Kranjske, Šišenske, Bezoviške, Borovniške in Ljubljanske, za katero so šli tudi udje slovenskega podpornega pisateljskega društva, in pa kat. društva rokolelskih pomočnikov. Sprevoda sta se tudi udeležili bralni društvi z Dobrove in iz Šmarija. Sprevod je šel čez Kongresni trg, Gosposke ulice, čez Turjaški trg, Breg, Šentjakopski most ter po Starem trgu na slavnostno mesto pred škofijo. Ravno pod ploščo je bil postavljen govorniški oder. Na levi strani odra se je zbralo obilno število odličnih slovenskih prvakov vseh stanov, na desni so pa stale narodne dame. Došla društva in deputacije z zastavami so so postavile ravno nasproti hiši slavljenčevi. Na obeh straneh za goste in društva odločenega prostora je bila pa zbrana velika množica drugega občinstva. Prva točka vzporeda je bila kantata, ki jo je zložil Benjamin Ipavic ^er jo prav dobro pelo pevsko društvo »Slavec". Po od-
peti tej kantati stopi na oder notar gosp. Luka Svetee ter opiše v lepem govoru, katerega priobčujemo na prvem mestu današnjega lista, zasluge pokojnikove. Po končanem govoru, ko e pala zavesa, ki je krila ploščo, zaori na govornikov opomin trikratai klic „Slava" spominu nepozabnega voditelja Slovencev. Pevsko društvo „Slavecu zapoje nato krasno Jenkovo „Molitev*, in je bila s tem končana slavnost pred hišo pokojnikovo. V enakem redu, kakor so prišla društva, odšla so čez Valvazorjev trg> po Vodn kovih ulicah, čez Mesarski most, po sv. Petra cesti, in po Slonovih ulicah v čitalnico. Ob 2. uri po« poludoe je bil v lepo okrašeni čitalniški dvorani banket, katerega se je udeležilo 70 oseb. Svirala je vojaška godba. Prvo napitnico je napil predsednik „Pisateljskega podpornega društva" gosp. dr. Vošnjak presvetlemu cesarju. Za njimi je govoril Ljubljanski župan gosp. Grasselli. Popisoval je zasluge pokojnega dr. Janeza Bleiweisa, s katerim smo Slovenci izgubili svojega voditelja, katerega še veduo potrebujemo, ter zakiical njegovemu spominu: Slava. Dr. Karol Blenveis vitez Trsteniški se je v svojem ter v imenu obitelji zahvalil na napitnici, društvom na udeležbi, gospodu Svetcu, dolgoletnemu prijatelju ter so-trudniku pokojnikovemu, pa na lepem slavnostnem govoru. S tem je bil končan oficijalni del banketa ter se je pričela prosta zabava, pri kateri so se vršile še druge napitnice in govori. Zvečer je bil pa na čitalniškem vrtu koncert, pri katerem je bilo zbranega mnogoštevilnega ter odličnega narodnega občinstva. Pri koncertu je svirala vojaška godba, pel pa „Slavec". Telegramov je došlo slavnostnomu odboru 43 iz vseh slovenskih pokrajin.
-— Na c. ki\ visi gimnaziji v Ljubljani je bilo vpisanih ob začetku šolskega leta 1890/91. 589 učencev. Ker jih je med letom 61 izstopilo, ostalo jih je do konca leta 528 (med njimi 2 privatiata). Prvi red z odlifco jih je dobilo 88, prvi red 296, drugi red 40, tretji red 10. Ponavljalno poskušnjo jih bo delalo 92. Zaradi bolezni nista bila 2 klasifikovana. Po narodnosti je bilo 415 Slo-vencev, 107 Nemcev, 4 Italijani, 1 Hrvat, 1 Ceh in 1 Poljak. Razen obligatnih predmetov so se poučevali ti le prosti predmeti, in sicer: Francoščina za učence od 4. razreda dalje v 2 tečajih v vsakem po 2 uri na teden, italijanščina za učence od 4. razreda dalje v 3 tečajih vsega skupaj po 5 ur na teden, stenografija od 5. razreda dalje v dveh tečajih po 2 uri na teden, risanje za učence vse gimnazije v 3 tečajih v vsakem po 2 uri na teden, lepopisje za dijake spodnje gimnazije v 2 oddelkih po 2 uri na teden, petje za dijake vse gimnazije v 4 oddelkih, vsega skupaj po 5 ur na teden, telovadba za učence vse gimnazije v 4 tečajih v vsakem po 2 uri na teden. Učiteljsko osobje je obstalo iz ravnatelja, 19 profesorjev in 5 suplentov.
— Slovesna prisega župana Ljubljanskega. V soboto dne 11. t. m. so se zbrali ob 11. uri dopoludne v okrašeni mestni dvorani mestni odborniki, zastopniki raznih mestnih   uprav,   mestni   župniki,   učitelji, mestui
226
uradniki, gasilno društvo itd. Točno ob 11. uri se je pripeljal deželni predsednik gcspod baron Winkler v spremstvu prezidijalnega tajnika vit. Laschana. Depu-tacija ga je vzprejela pri stopnicah ter spremila v mestno dvorano. Deželni predsednik objavi cesarsko potrditev in čestita županu. Nadalje pravi, da je najboljši znak zaupanja, katero stavijo meščani v gosp. Petra Grassellija, k>, da^ so ga uže četrtikrat po svojem zastopstvu podajali na županski stol. Gospod deželni predsednik naglasa potem, da je mestni zbor pod vodstvom župana Grassel-lija napravil mnogo koristnega, kakor na pr. vodovod, s katerim si je mestni zastop Ljubljanski postavil trajen spominek hvaležnosti vsega mesta, ker je priskrbel prebivalstvu zdravo vodo. Mnogo seveda je še treba storiti, nadaljuje gospod deželni predsednik, a pod sedanjim razumnim vodstvom mestne uprave posrečilo se bode tudi to, c. kr. vlada bode pa vedno pospeševala resno delovanje mestEe uprave. Nato je prisegel gospod župan. V svojem govoru se je najprej zahvalil za milostno potrditev po presvetlem cesarji ter prosil gosp. deželnega predsednika, da blagovoljno objavi to zahvalo na Naj-višem mestu. Obljubi, da bode delal z vsemi svojimi močmi za napredek stolnega mesta, katero, če tudi počasi, pa vender le veselo in stalno napreduje. Poprosivši nadaljne podpore c, kr. vlade, končal je svoj govor s trikratnim „Slava" presvetlemu cesarju. Temu klicu so pritrdili navdušeno vsi navzočni. Po odhodu gospoda deželnega predsednika se obrne gosp. župan do mestnih zastopnikov ter jih prosi njih podpore. Posebno pa prosi mestne uradnike, naj vrše svojo dolžnost, kajti zadovoljno bede potem ž njimi mestno prebivalstvo, zadovoljni pa bodo tudi sami.
—   Odlikovanje domačih ujetnikov. Pri letošnji mejnarodni razstavi slik v „salonu Champ de Mars" v Parizu je bila naša rojakinja gospodična Ivana Kobilca odlikovana za dve sliki, kateri je tamkaj razstavila, z imenovanjem za uda zadruge „Soaete internationale de Beaux-Arts", katera čast se podeli za zasluge umetnicam namesto svetinje. Pač častno priznanje umetnici. Naš rojak g. Ferdinand Vesel je pa dobil v razstavi v Mo-nakovem od tamošuje akademije veliko srebrno svetinjo za svojo razstavljeno podobo.
—    Zastopniki državnozborskih konservatovnih klubov na Češki razstavi: »Narodni Listv" poročajo, da pridejo danes obiskat Praško razstsvo zastopniki državnozborskih konservativnih klubov, namreč veleposestniki Jugoslovani, nemški konservativci in pa zastopniki poljskega kluba. Na čast tem gostom bode v češkem gledališči slavnostna predstava.
—  Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda razpošilja vabilo k VI. redni veliki skupščini, katera bode v Kamniku, četrtek 23. julija 1891. Vspored : I. Slovesna sveta maša ob 10. uri dopoludne v dekanijsko-župni cerkvi na Šutini. II. Zborovanje v mestni dvorani ob 11. uri. Prvo-mestnikov   nagovor,   poročilo   tajnikovo, blagajnikovo in
nadzorništva. Volitev jedne tretjine odbornikov. Po pravilih izstopijo naslednji udje družbinega vodstva: 1. Mat Močnik, 2. Ivan Murnik, 3. dr. Josip Vošnjak, 4. Andrej Zamejic. Volitev nadzorništva (5 članov) in razsodništva (5 članov). Povodom velike skupščine družbe sv. Cirila, in Metoda dne 23. julija v Kamniku bode v sporazum-ljenji z ondotnimi narodnimi društvi sKrbljeuo čč. skup* ščinarjem i za primerno zabavo — Po zborovanji bode skupni obed v salonu Fišerjeve restavracije. Couvert gld. 150 brez pijače. Mej banketom petje slavnega društva „Lireu. Z ozirom na stranske skupščinarje ogled mesta in okolice. Na večer snidenje na vrtu Fišerjeve gostilne. Skupni odhod iz Ljubljane (Rudolfov kol.) je ob 7 30 zjutraj. Povratek v Ljubljano zvečer ob 8*55 s posebnim vlakom. Prijatelji slovenskega šolstva in vpeljani gostja so vljudno povabljeni in dobro došli pri zborovanji in banketu. Ker je doslej uže mnogo podružnic svoje za-topnike naznačilo in se je nadejati, da tudi druge na bodo zaostale, utegne letošnja skupščina v prijazneiik Kamniku vse prejšnje nadkriljevati.
—  Oddaja zakupa cestnih in drugih mitnic na Kranjskem za 1.1892. do 1894. C. kr. finančno ravnateljstva za Kranjsko bode dne 10. in 12. avgusta t. 1. za čas od 1. januvarija 1892. 1. pa do konca decembra 1. 1894. na javni dražbi oddalo v zakup nastopne cestne, mostne in vodne mitnice na Kranjskem, in sicer : Na Černučah mostno mitnico v hiši Antona Vilfana na Jezici št. 40 dne 10. avgusta; v Trebnjem cestno in mostno mitnico pri c kr. davkariji v Trebnjem dne 11. avgusta; v Senožečah cestno mitnico pri c. kr. davkariji v Senožečah dne 12. avgusta; na Razdrtem cestno mitnico v hiši Filipa Kavčiča na Razdrtem št. 42 dne 10. avgusta ; na Vrh« niki cestno in vodno mitnico v občinski pisarni na Vrh« niki dne 12. avgusta t. 1. Zakupni pogoji se lahko pregledajo pri c. kr. finančnem ravnateljstvu v Ljubljani, pri c. kr. okrajnih glavarstvih in pri finančne straže pri-glednih okrajnih vodstvih na Kranjskem ob navadnih uradnih urah.
—  Ozdravljena s hipnozo. Kakor poročajo Moskovski listi, ozdravil je v malo minutah znani hipno-tizer Feldmann mlado hčer polkovnika Bogdanova, ki je bila po vsej levi strani mrtvoudna ter jej niso mogli pomagati razni učeni zdravniki. To ozdravljenje je vzbudilo občo pozornost.