Politični og-led. Avstrijske dežele. Avstr ija. V petek, dne 8. januvarija je bila v državnpin zboni prva seja V novein letu. Va-njo ,je prišcl grof Kuenburg v prvo v obleki niinistra ter ,je sedel na levi strani, blizo svoje stranke. Gudno pa je bilo, da je samo predsednik zbora. dr. Smolka, predslavil niinistra, ne pa tudi -grof Taaffe, kakor je to doslej še bilo vselej v navadi. Grof Kuenburg pa je, kakor pravi, ne minister nemške levice, anipak svitlega cesarja. No beseda je prava, če bodo le tudi njpgova dela! — Kakor se kaže, vsprejme se v drž. zboru trgovinska pogodba naše države z nemško z veliko večino, proti njej bodo le Mladočehi in neka.j Dunajskih poslancev; pogodba z Italijo se sicer tudi vsprejme, toda z manjšo večino, ker bodo zoper njo tirolski. dalmatinski in tudi nekaj naših poslaneev, to pa za voljo carine na vino. — Veliko veselje ,je pri vladi zavoljo sklepnega računa za leto 1890. Bili so računali, da bode le blizo en miljon denarja preostalo v drž. kasah, ali ostalo ga ,je 22 milj. To ,je v resniei vpspIo in tadanji minister vit. Dunajevski zasluži vso hvalo, kajti la denar ,je prav njegova zasluga in pa konservativne večine v drž. zboru. Liberalci pa znajo delati le dolge. Štajarsko. Deželni zbor se snide v Gradei neki dne 5. februvarija ter se posvetuje v eelem kake tri tedne. — Naši neinški sosedje na srednjem in gorenjem Šiajarji, kar jih drži s konservativno stranko, bi radi, da dobi baron Gautsch brž ko brž slovo ter naj stopi na nipsto njega kak odličen konservativec za ininistra uka in bogočastja. No, ne rečemo, da ni tudi naša želja blizo laka, vendar pa sodimo, da sedaj ni za t.o veliko upanja. Koroško. V Kotinari vasi so inieli dne 7. jan. v drugo obeinsko volitev, ker je bila vlada prvo ovrgla nemškutarjpin na l.jubo. Ilvala Rogu, zniagali so slov. knieljp tudi pri drugi volitvi in še z večjo večino, kakor pri prvi, Volitev se je vršila vpričo c. kr. okr. glavarja, Mae Newina, tistega moža, ki še ga pomnijo naši Murski poljanei riobro. Tudi v Klobasnici so zmagali slov. kmetje, ali lainoSnji učitelj in par nemškutarjev se huduje za voljo n.jib zinage in ne staviino kaj, da ne ovrže vlada njiin na ljubo Se cele volitve. — C. kr. kmetijska družba prosi ministerstvo, naj ne usliši prošn.je slov. kmetov, da se nastavi slov. potovalni učitelj in zakaj ne? Ni ga "bo.jda treba. Se ve, nemškutarjem je že prav, cT>p plačuje slov. kniet davke, poteni pa bodi lepo tih! K ranjsko. Dve reči ste na Kranjskeni jako čudni: veleposeslvo in pa zdravniška zbornica, kajti obe ste po svoji večini nemškutarski in torej za seine prihodnji nemškutariji, ki pride prej ali slej čez celo deželo. ako se ne stori konec razporu, ki ,je sedaj pri slov. veljakih in to brez vse prave potrebe. — V Ljubljani je nni dan "nekdo o belem dnevn nbil A. Stedrvja v n.jegovi pisarni in zaprli so njegovega pisarja, ker je na sumu, da je on zabodel svojega gospoda. — Občina ViSnjegorska je podelila prof. Šukl.ju ime častnega občana. Primorsko. Ker vinarstvo ne daje vefi toliko, kolikor svoje dni, zato se na Priinorji, posebno pa v 'rolininskem okraji, pečajo kmetje sedaj v večji nieri z mlekarstvom in napravljajo si zadruge nied seboj, da spravijo rnleko, sir, niaslo skupaj na trg. na prodajo. To je vredno bvale. Tržaško. Mestni zastop v Trstu ima razven par okoliških zastopnikov popolnem laSko lice ter je liberalen do skrajne mere. To nam kaže poleg drugib slvari njegovo novo posojilo 800.000 gld., liiiino tega pa še pobira izredno občinsko doklado. Denarja izda pač veliko in brez poirebe za laške paralelke na Ijudskih šolah okoličnib. Istersko. Slov. čitalniea v Pulji stoji sedaj na trdnib nogah. toda to tamošnjim lahonom ni po volji (pr si da.jo včasib odduSka tudi s kamenjein na njpna okna. Taka je »laška kultura«. v Hrvaško. Nadškof v Zagrebu je vendar-le korar dr. ŠIpvo Vueeticb : razunieje se, da je »prijatelj« madjarske \iade. — Proračun sabora t. j. dež. zbora ni dobil najvišjega potrjenja ler ga mora torej sabor še cnkrat preudariti. Ogersko. Zoper grofa Apponvi se vzdiguje sedaj več poštenib in veljavnih rnož. ki so bili dosle.j na njegovi strani, ali seda.j, koApponvi »moli« Kossutlia, ne inarajo več za-nj. Ta razpor bode pa prav vladni stranki le voda na mlin in ona zmaga še gotovo lepše pri novih volitvah, kakor keda.j. Da bi ona le tako madjarska ne bila! Vunanje države. Him. Kakor se govori, mislijo sv. oče Leon XIII. poklieati svojega zastopnika pri franeoski republiki iz Pariza ter nm odločiti drngo inesto. Zoper n.jega se nava.ja to, da jo preveč vleče z republikansko vlado. na škodo kat. cerkvi. Mogoče, a človek težko verjame! Italijansko. Knez Biulini je dobil visoko odlikovanje od avstrijskpga eesarja: veliki križ reda sv. Leopolda. — Na sv. treh kraljev so imeli v Hiinu čuden »strike« ter človek ni videl voza na ulicah. Ker ,je bila vlada dovolila društvu za »konjsko železnieo«, da še v dve novi ulici raztegne svo.jo železnieo, zato so planili pa vsi »fiakarji« t. j. vozniki za plaeilo. zoper njo kvišku ali bolje, vozove so potegnili pod streho in konje de.Ii v blpv, čpš, da jib bode vlada prosila, naj bi zopet vpregli. Kpr pa tega vlada ni slorila, vpregli pa so li.jakar.ji vse eno konje v voz in dva ali tri dni zasluška po vodi — to je bilo njih plačiio. »Strike« ni nikjer ka.j prida. Špansko. V noči na 9. januvarija je bilo nekaj seljakov pridrlo v mesto Xeres ter so boteli ropati po mestu, češ. da iniajo za to pravico. K nialu pa so jiin vo.jaki pokazali pravieo — v ječab in trije so padli zadeti po krogli iz vojaškib pušek. Ne /na se, kdo da je one sieer nedolžne kinet.o zapeljal. Franeosko. Koliko je dati na besedo republikanskib ministrov. vidif se iz tega, da so saini iiipiI seboj, drugi dnigib niislij glpde na raznierje ined katol. cerkvo in državo. No. dobro. da iina Se katol. cerkev tndi ondi škofe, ki so polni Krisinsovega duba. — V senat ali v oni del drž. zbora. ki je blizo to, kar pri nas »gosposka hiša«, volijo se v zadnjeni čami ljadje, ki niso prevcč na glasu zaslužnih mož, toda repnblikanci. so in to je za-nje na.jboljp pripororilo. \i e I g i j s ko. Trgovinska pogodba s francosko državo še ni gotova, ali ni dvoma, da se v kralkem sklene. V n.jp.j se na obeh straneb zniža carina, lfar se na.jveč rnora. Samo to je še vprašanje, dollej da naj velja pogodba. Angleško. Vlada kraljiee Viklorije si pri/.adeva najti pot. da se iiiniri irsko Ijud.slvo. angleški poseslniki. na katerib zeinljiše.na dela ubogo irsko ljudstvo »tlako«, pa ne trpč škode. Nekaj ča.sa se je govorilo, da se bode ljudstvu inogO(T:e na labkein odkupiti. z denarji, ki nm jib posodi država na več let in iz prva brez obresti. sedaj pa je vse liho o tem, najbrž »išče« država denar, ki ji ga je za to treba. Nemško. Grof Limburg. mož bogat in »senea« kneza Hismarka, je pisal zoper novo trgovinsko pogodbo. (•pš. da ,je na kvar neniški državi in 1o je zagnalo v Hprolinu pri vladi veliko praliu kviSku, ali po niisli nekaterih pae brez potrebe, kajti niož niina nikjer tolike veljave, da bi bila njegova beseda konm nevarna, najnianj pa sedanji vladi. Busko. I)a trpe v nekalerib pokrajinab ljudje glad, tega je krivo tudi to. da poiiianjkuje železnie ter ni mogoee spraviti žita in drugib živil lako hitro, kainor ga ,je treba. Pri železnicah se je gledalo pač na vojake, nič pa np na ostale prebivalce in njih potrebe. Bolgarsko. Minisler za vunanje zadeve je pisal francoski vladi, da obžaljuje iztiranje pisača in le-ta je odgovorila, da vzame to na znanje. S tem je končana »vo.jska na papirji« med njiina. Se ve, da izgnani pisač nf sjne več priti na bolgarsko zpmljo. Srbsko. Skupščina ali drž. zbor se posvetuje v Helenigradu o proračunu države. Posojila brž ne bode treba to leto. — Možje, ki imajo dognati trgovinsko pogodbo z avstri.jsko državo, biva.jo že na Dunaji, ali prave pogodbe zarno sp dne 18. januvari.ja. Tursko. Sultan, vladar vseh mozliinov, je dobil priliko, da se pokaže za gospoda v Egiptu. Ondi je na naglpm unirl podkralj Tewfik: paša in sultan mu ,je imenoval za naslednika sina Abas paša. Le-ta je star še le 17 let in se ,je učil na Dunaji pravoslovja. Afrika. Da pozdravijo mladega podkralja v Egiptu. zato so poslale vsp večje države katero svojih večvjih bark do Aleksandri.jp. Zli jeziki pa pravijo. da se bo.ji.jo usla.jp v vseb državab spodnje Afcike. V Maroku in Sudanu že ,je ustaja »v plamenu«. a mogoče, da se unaine še tudi v »nemški Afriki«. Amerika. Predsednik republike »zjedinjenih držav« je naznanil avstrijskejiui in italijanskeinu poslaniku v ^\rasliingt<)iiu. da ,je Irgovinska zveza nju držav pri kraji in če se ne sklene do 1'ebruvari.ja nova, tedaj ne snip več nekatero blago iz oinenjenib držav na subo. No. tako nevarno pa meniino. da ne bode, sicer pa ,je pri amerikancih vse mogočp, zato pa ni dvoina. da bode pogodba vsaj od naše države dotlej »bela in jasna«.