6. številka.
Trst. v torek 9. januvarja 1900.
Tečaj XXV.
..Edinost"
izhaia rntrat ua dan. razun rM-<lfij m prani»o>, ob »1. uri rvečer.
Za <*Io leto........kron
za \>oI leta.........12 _
za «Vtrt Ma t* «*n
r, _
...... - kroni
NaroAitBo t- ;«ln<Vvni: luprrj. Na na-r	br*-/ t»n!< t»-tw	'u»r>»--»
nonr*
!*<> toUakamali v Tr>:u }«r«Hijijt*jo p»>--r.nifZTM- -t »v ilke po ti stoti lik (.*» nvr.); i zvm Trsta pa po s Ktotink (4 nvr.)
Irlffnn »i. *7tJ.
Edinost
Mašilo političnega društva ^Edinost" /a Primorsko.
^ edinosti je	!
Oglasi
xe račun 2i i o i »o vrstah v petitu. Za večkratno naročilo s primernim popustom. PosijuiH. osmrtnice in invne zahvale. -lomači otriasi tt«l. ^e računajo po pogoalm.
Vsi dopisi tmi se pošiljajo uredništvu. Nefranknvani <ioi>isi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sj>ir--jema llpruvništro. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništni in tiskarna se nahajala v ulici Carinim it v. 1'2. 1'pravnistvo, in sprejemanje inseratitv v ulici Molin piccolo Stv. .">. K. mulstr.
I -dajate. j « dgotforni urednik Fran G o c! u : k
Lastnik konsorcij lista „Edinost".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Pač
lirtutvn
Iz tužne Istre.
I Dopin. |
Ali naj rešimo Istro.....ali
pa naj pustimo vse skupaj ? !
»Edinost« 3. št. L I. žalosten pojav. da se mora |M>litičn«» » Eduiost« pred javnostjo braniti radi -v«»jega »ieiovn-n.jđ.'-v. Trstu in X* Istri ! CUovek m - il. da	predsednika, p»dpredsed-
n kov in »Irugih nositeljev častnih mest v tem društvu pač jamčijo dovolj, da je to društvo napenjalo vse -ile za I k?« hi i nannl v Trstu, a ~e intlj v Istri ! Istra je tista dežela v Avstriji, ki je obkoljena od sovražnika, ki jej tiči na tilniku, ter komaj čaka, da izdihne
—	zadnjič. Slovani v Istri se ln>re noč in dan, da bi preprečili nakane sovražnika, ter .»s vol M M lili I stro. Njih zasluga je. da ne le še • lili:*, temveč, da oživlja, da moč narodne ideje raste v njej ! Ali koliko žrtev t r e 1» a tu!!
Pred desetletji se je Kranjska osvolx>dila z nad v ladja nemškutarjev, tam se je prilično lahko irvojeval ta 1 m »j, kajti sovražnika je bilo (v primeri z številom naših sovražnikov) ie malo število in pa časi so bili drugi. V Istri je ! »orbit začela kasneje, sovražnik je raz meriio veliko močnejši in č a s i so s k ra j no kritični. Naj Iti se n. pr. prej* »rod Kranjske vršil v današnjih dneh, videli l»i, da hi la Imrha dosti ljufceja od borbe tistih časov. Poleg t«jga ntoram-> jtomisliti, da sapa od z g »raj piše dandanes močneje, nego je k e »l a j poprej. Istro hočejo izročiti Italijanom na milost in nemilost. Kdor je le nekaj časa preživel v tej nesrečni j m »kraji ni ter premotril s paznim očesom, kako javne ol »lasti delajo z Istrani, uvidel 1m», da je položaj v i -tri neznosen. Toliko l>orb, toliko hritkih prevar, tolik«; gaženja temeljnih zakonov in zakonov vsega človeškega, ni pre trpela iiohena pokraj ina v Avstriji, kakor Istra, od časov — turških grozovitastij ! In koliko mož, koliko i »ori tel je v za sveto naro<lno stvar, je vzela istrska zemlja v svoje hladno okrilje
—	prezgodaj ? Koliko jih je bilo, ki so se 1 »orili ^ za svobodo zlati►», a so podlegli, pustivši delo drugim?! Koliko jih je šlo v prezgodnji grob baš zato, ker so vse sile svoje žrtvovali za blagor tlačene domovine, vzemši -e 1 x»j jedino le blažilno zavest, »la tudi Istri mora prej ali slej zasijati zarja boljše bodočnosti ! In sedaj «nnj pustimo vse skupaj ! ?» Ne, in stokrat ne. temveč s podvojeno silo hočemo naprej ! Število nas je, dobre volje nam ne manjka, a podpirajte nas vi, katerim je boljša osoda, če ne v gmotnem pa saj v moralnemu |>ogledu! Dajte se poučiti, da je jMiložaj še desetkrat neznosneji, nego si ga predočujete, ako tudi verujete, da je neznosen. Narod v Istri je neuk, ker inu ne dajo šol; je nezaupljiv, ker so ga sovražniki naučili, »la ne veruje niti prijatelju : je -cbičen, ker so ga laška gosjnnla naučili služiti le mogoČD'm, a zatirati ubozega. Proti takim težavam v ljudstvu samem se moramo 1 »oriti: seveda častita in hvalevredna izjema je oni del ljudstva, ki se je že sam zavedel, kako sramotno je razmerje in kako huda je !>eda, v katero so ga pahnili gospoda. To pokrajino naj bi pustili v neinar?! Ali ni baš Istra dežela, oblagodarjena od Boga po svoji leifi in rodovitnosti! Bi-li ne bil tu v mnogih krajih pravi raj, da so razmere drugačne ?
Zemlja rodi skoro vse leto,snega je malo, olika »laje poleg trte obilega pridelka, ljudstvo bi lahko imelo vse polno komunikacijskih sredstev za izučavanje pridelkov itd. In vendar je zanemarjeno vse! ZakajZato, ker se za g »spodarske reči ne briga nihče! Bolj ko kmet propada, l*>lj gotov je dobiček za go-sj»6»lo, gos j »oda pokupujejo propala posestva, kmet jh»staje njih kolon, zadovoljen, »la mu puste š»- zraka, »la sme dihati! Politično tiči
Istra pod krutim jarmom. Večina se mora pokoravati manjšini ... in zakaj J Ker ta ko h o č e j o gori! Vi, ki bivate v ugodnejših razmerah. se monla čudite tenui, ali je resnica. »Pritožite se», bi nam morda rekli ! ? Ali kam i u komu? vprašujemo mi. Kdo nas sliši ? »Trpi Slovan, in ko ne boš mogel več, pogini !», to je stara pesein njihova. cAli naj rešimo Istro?» 1 > a, rešiti jo moramo, naj velja, kar hoče! Vedite, da propad Istre bi pomenil katastrofo za Jugoslovan-stvo; zatorej se nam je še lx»lj l »oriti z združenimi močmi. Vzdramite se torej, Slovenci in Hrvatje, povsod, kjer vas je kaj! Vzbudimo Istro, obranimo jo nasilja sovražnika ! Nje bodočnost je bodočnost — naša! Vzdramite se in potem bo res, da ezora puca, bit če dana !»
Tr>t, <lne it. januarja liMlo.
Edinost* Slovencu*. »Slovenec* od januvarja t. 1. piše: »Nova urednica »Slovenke* pobija v »Edinosti* naše »domnevanje . (!) »la bi bil pravi urednik »Slovenke« Ktbin Kristan. Dokler konsorcij «Edinosti» ne pojasni razmerja mej novo urednieo in «urednikom*, toliko časa ne moremo priporočati »Slovenke* ni s »tako urednico*, ni s »takim urednikom*. Slovenske žene in dekleta potrebujejo pač druzega vodstva! ■>
Na te opazke n«; morem«* molčati. Ne gledč na to, da je tako pisanje osebno žaljivo iker si je lahko vsa kdo* tolmači, kakor hoče, in tudi v najslabejem zmislu, ako je slučajno že dispouiran tako), zadamo, kateri ne more n ' h č e n i č e s a r o č i t a t i, in bi torej bilo istotako žaljivo, ako bi mi hoteli pojasnjevati kaka « razmerja* ; ne gle<le na vse to torej se moramo čuditi, tla se list »Slovenka* pod novim uredništvom obsoja že poprej, nego je izšla prva številka. Vsaj »1«» prve številke naj bi gospoda potrpeli in mi bi menili, »la bi tako zahtevali že lojalnost in novinarska kolegijalnost — in po-tem naj sodijo in bodisi tudi obsojajo, ako se jim bo zdelo potrebno in opravičeno.
Redni občni zbor ..Naše Straže" se bo vršil, kakor je bilo že omenjeno v našem listu, dne 14. januvarja t. 1. ob 11. uri predpoludne v »Slavjanski čitalnici«. Vodstvo društva si je zbralo Trst ozirom na to, da je to mesto najvažnejša obmejna postojanka za Slovenstvo. Občni zbor v Trstu ima namen, tla seznani vodstvo z našimi potrebami in željami, a istočasno, da tržaške in primorske Slovence sploh seznani z nameni tega važnega obrani l>enega društva ter »la vspodbtuli tržaške in primorske Slovence sploh na obilen pristop. Dosedaj je število členov »Naše Straže« v Trstu tak»> pičlo, »la bi se dalo sešteti skoraj na prstih. In vendar je udnina za redne ude uprav neznatna — 1 krona na leto! Toliko svoto premore pač vsakdo. Pristopajte torej tržaški Slovenci mnogoštevilno <Naši Straži* ter dokažite na občnem zboru, ki se bo vršil tukaj 14. t. m., da znate ceniti napore »mih. ki ho<~ejo »lebtti za naš narodni in gosp»nlarski obstanek na tem ozemlju.
Prijave za ustop v društvo vsprejema odbornik dr. Gustav Gregorin, odvetnik v Trstu.
Politični pregled.
TKST, f. januvarja liOO.
K položaju. Stvar vendar ne gre tako gladko, kakor so si mislili : sestavljanje mi-nisterstva Korberjevega naleta menda na težave in se utegne zavleči za nekoliko dnij. Te težave morejo prihajati od dveh strani. Jedna stran bi mogla biti ta, da marsikdo ne vstopa rad v ministerstvo, kateremu bo glavna naloga ta, »la pripravi teren in ugladi poti
—	dragemu ministerstvu. Vsakdo se ne ob-	mu je v naglici ukradel nesrečen lapsus lin-rablja rad v takih ministerstvib, navstalih iz	guae. »Piccolo« poroča namreč, da je gosp. zadrege. Druga stran, od katere prihajajo težave,!	Spaun rekel, da so večina oseb v službi so pa nezmerne pretenzije levičarskih strank,	vojne mornarice italijanske na-Da-si v manjšini bi hoteli biti tudi v parlamentu	r o d n o s ti*^ . ka.jj® je »Piccolo« nekake »Herrnpartheien« s tem privilegijem,	morda le inflg^n&^-l^a^le potem prosimo da vsem drugim strankam je v dolžnost, slepo	gospoda poveljnika oproščenja že v naprej izvrševati njih voljo. V tej bolestni domi-	za to, kar hočemo reči. Reči pa hočemo, da ta šljiji zehtevajo, naj bi tudi sedanje rešenje	tr»litev bi bila v kričečem nesoglasju z resnico, krize nekako markiralo njih superijorno sta-	V vojni mornarici države, ki š:eje nad 40 rai-lišče, »la bi videl svet, da se umeje ob sebi,	lijonov prebivalstva, a med temi le nekaj nad »la se zanje mora povsod i kuhati posebna ju-	pol milijona Italijanov, v taki vojni morna-hica. To vidimo v zadnji »Netie Fr. Presse«.	rici, da bi bili večina uslužbencev Italijani, Govore o nameri bodočega ministerskega	taka trditev je tako nezmiselna že sama po predsednika Korberja, tla za posebno zasto-	sebi, da je pač niti pobijati ne bi trebalo, panje češkega, oziroma poljskega in nemškega	Glavni kontingent daje vendar Dalmacija! stališča v kabinetu misli imenovati posebne	In to ne le številno, ampak tudi kvalitativno, ministre-rojake, pravi rečeni list, da nemške	saj so Dalmatinci na glasu kakor najboljši stranke ne bodo mogle pritrditi tej nameri,	pomorščaki Evrope. In ta Dalmacija šteje ker Nemci se ne morejo zadovoljiti s tem, tla	nad pol milijona Hrvatov in Srbov in kakih bi jih v kabinetu zastopalo le nekako od po-	— 16.000 Italijanov!! Gosp. Spaun je morda slanstvo !! Cehi in Poljaki naj bi se torej le za-	hotel z svojim izrekom pridobiti naklonjenost
dovoljili s takim zastopstvom, ali Nemci--prijateljev naših Italijanov; ali nam se čudim
da. da, oni morajo imeti vedno svojo posebno	/tli, ako hoče kdo pridobiti manjšino, s tem,
juhico. In da tudi na to stran ne bomo v	da se neljubo zadevlje ob večino.
dvomih, nam je »Neue Freie Presse« hitro	Odsek je odobril ves proračun vojne
dala potreben migljej.	mornarice, ministerstva skupnih financ in naj-
Kakov najivnež bi utegnil misliti, tla za-se	višega računišča.
zahtevajo jedno mesto kakega resor t nega mi-	Avstrija in črna^ora. Mi smo se
nistra. Mož ne pozna nemške skromnosti. Naj	bili nedavno temu zopet uprli nesrečnemu
čuje torej, kaj zahteva »Neue Freie Presse« !	početju izvestnih -uphvnih ljudij, ki se ne
Ministerstvo za notranje stvari, za pravosodje,	omejujejo na to, da bi v razmerju meti našo
za pouk in finance, torej kar štiri in to naj-	državo in sicer malo, ali po kakovosti svo-
važneje stroke naj bi se izročile nje ljudem!	jih državljanov, po zemljepisni legi svoji, po
Židovski list pravi sicer: »ljudem, ki ne bodo	naravi svoje zemlje in ne najmanje po s v «>-
podpirali postulatne politike Slovanov*, ali	jih zvezah, v evropskem koncertu ne
kdor pozna žargon teh ljudij, ve, kaj pome-	brezpomembno kneževino Crnogorsko, varo-
nja to ! In takov kabinet, v katerem bi vsa	vali ugled države in nje interes (kakor ga
strokovna ministerstva bila v rokah Nemcev,	treba varovati na vse strani in proti vsako-
dočim bi se Poljaki in Cehi morali zadovo-	mur), ampak hujskajo visoke činitelje v ne-
ljiti z samimi ministri brez pori-felja ali k ve-	prestane in nepotrebne spore z rečeno kne-
čemu s politično brezpomembnim minister-	ževino. Onemu, ki ume, kako trebamo
s*vom za poljedelstvo, Jugoslovani pa — z	simpatij balkanskih narodov, ako hočemo tam
dolgim nosom, tako ministerstvo bi bilo se-	širiti območje svojega politiškega upliva ter
veda potem — nevtralno ministerstvo, čegar	z zagoto v ljenjem tamošnjih tržišč po vspeše vati
ekzistenca naj bi pričala strmečemu svetu o	koristi naše industrije in trgovine, torej ko-
—	skromnosti nemških strank ! In človek naj	risti splošnega gospodarskega blagostanja, bi se vzdržal in bi ne pisal satire ! ! Ako bi	onemu ne treba praviti, kako je tako početje ob takih zahtevah Nemcev sestavljanje kabi-	v ::ričečem nasprotstvu z interesi monarhije neta ne naletalo na težave od strani Slovanov,	Habsburgov. Ta drzna igra, ki je v službi potem bi že morali reči, »la ti poslednji ne	nemške megalomanije in madjarske slavofo-zaslužijo boljšega od tega, kar imajo.	bije, pa se nam mora videti tem frivolneja,
Nekoliko skrbi da tlela tudi vprašanje, kako	ako vidimo, da se razne »afere«, razni »ca-popolniti namestniški mesti v Brnu in Trstu,	sns belli« kar izmišljajo ua celem, samo tla je akt> Spens-Boden in Geess vstopita v novo	vzroka za gonjo. Kakor rečeno, je tuko poni in isterstvo. Za Trst se poleg grofa Bvlandt-	četje baš z stališča avstrijskih interesov vredno Kheita imenuje zopet baron Dipauli.	vsega žigosanja. Kako resnično je t », je raz
Iz avstrijske delegacije. V včeraj-	vidno iz dopisa, ki ga je v tej stvari dobil«
šnji seji proračunskega odseka avstrijske de-	tudi dunajska »Information« naravnost z < e-
legacije je bila razsežna razprava o zahtevah	tinja. Tam je rečeno z ozirom na te gonje,
vojne mornarice. Gospod poveljnik vojne	t,a se »Glasu Črnogorca« jednostavno pod-
mornarice se nima tožiti radi včerajšnje raz-	tikajo stvari, katerih nikdar ni bilo v njem,
prave, kajti tudi oni govorniki, ki so grajali	'» °l>a*a 55 ozirom na gonjo radi vesti, da je
to in ono, so storili to na mil način in do-	namreč rečeni črnogorski list ščuval črnogor-
brohotno. V razpravo je posegel tudi povelj-	ske trgovce proti Avstriji, tla je to gola laž!
nik vojne mornarice baron Spaun, ki se je	Temu pojasnilo, kako bi drugače in
tudi zahvalil na tej dobrohotnosti. Po tem je	lllllkt> dosegel ta namen, ako bi res hotel, ter
reagiral na razne opazke. Povdarjal je, da	dostavlja: »Vse to je znano novinstvu av-
zahtevani krediti za nove ladije ne bodo slu-	stro-ogerskemu, ali to novinstvo v e-
žili v pomnoženje vojne mornarice, ampak le	ti O m a mistificira svoje čitatelje,
v nadomeščenje starih in ne več rabljivih	Kes interesantno bi bilo, ako bi prišli na
ladij. Ob določanju zahtev je vestno jemal	onemu, ki v takih tendencijoznih nere-
ozir na finančno položenje države.	sničnostih išče — svoje interese«.
ZI »olj ša nje mezd delavcem v puljskem	Vojna v južni Afriki. Iz južne
arzeualu bo zahtevalo 230.000 kron na leto.	Afrike je dospela minole praznike vest o uo-
Ptdeg tega pa da imajo delavci v tem arze-	vem neuspehu Angležev. Stvar je že precej
nalu mnog»» drugih poboljškov, kakoršnjih	stara, tiče se namreč dogodkov od tlne
nimajo delavci na zasebnih podjetjih.	decembra m. 1., a doznali smo jo .-e le sedaj.
Na opazko delegata dra. F e r j a n e i č a,	j »Berliner Tagblatt« je namreč izvedel preko
da v arzeualu ni slovanskih zdravnikov, da-si	Bruselja, da je oddelek polkovnika Baden-
so večina osobja Slovani, je reagiral povelj-	Po\vela v Mafekingu, na zapadnem bojišču,
nik Spaun na način, da — strmimo. Mi si	malone uničen. Boerei so zasedli vse vrhove
v opravičenje izreka g. Spauna kar ne mt>-	krog Mafekinga in P».\velu ne preostaja tlrugo,
j remo misliti druzega pojasnila, nego tla se	i nego da se poti a Boereem na milost in ne-
in.i' —t. T« vest jiotrjuje tudi uradno j»«»rt>-f-i!.. {»olkovnika Po\vela samega. Isti pravi, da i«' omenjenega dne s tremi topi, dvema šva-dr >wima in oklopnim vlakom napal neko In. rsko utrdlto. Vsi jM*skusi, da l»i vzel at/illMt v naskoku, so se izjalovili. Moral se ;<• umakniti. Trije rast ni k i so • »stali mrtvi, ti • drugi so ranjeni. Z g u b a na moštvu je velika. Brzojavka v »Time«« prinaša dro!<no*ti o tem i/i»:i<l>i. I>.ig<»dek da »e je vršil |»r <iamatreeju. Pravijo, da so Boerei prošlo noč «I« »1»; I i znatne |>orooči ter da je izdajstvo igralo svojo ulogo; sicer <la I>i liiierei ne iii trli izvedeti, da Angleži nauierjajo izpad. Kar govori ta angležki list o grozovitostih B«*»reev, ki so o tej priliki baje rabili eksplozivno streljivo ter oropali mrtve in ranjene r»LrI'*že. to je s~eveda samo plod angležke domišljije, katerega jim narekuje zelja, da bi škodili simpatijam, ki jih uživajo Boerei I »olj in '»olj v javnem inenenju vseh omikanih narodov. Značilno v tem {»ogledu je, da je celo v /'tonući raprezentantov v \Vashingtonu demokrat <iuark> predlagal resolucijo, ki sestrama republikama v južni Afriki izraža najveće o!»eudovanjc, najsrčnejše simpatije.
General Krere je {»osknšal pri Chieve-levu svojo srečo. Napad je B<**rce na nekem liri i m pri Hlangwane. a moral se je l>rez vsa-k<ira its|»eha pomakniti zopet v tabor.
Iz Ladvsmitha javlja angležki uradni brzojav. da se \Vhite usjiešno brani proti na-p:!»m «*1 strani Boercev. »Govori se« «*•■!<». da je ujel ."►<•<» Boercev. A to se samo govori. Pa že sama gr*vori<;a je provzročila v I-o:i Ionu velikansko veselje. Bojimo se le, da ta radost ne Ih> trajala dolgo.
Tudi pri Kolesl»ergu je bilo te dni već krvavih s[»opadov, a Angleži niso opravili ničesar, da-si je bi tek udeležilo vse angležko v< »jaštvo.
Pwl C 'olensom >o dne 4. t. m. Angleži — demonstrirali. Približali so se b<»erskim p z eijam. streljali na nje, a premeteni sovražnik ni hotel odgovarjati. Usjieha na an-irležki >:rani ni bilo nobenega. Pač pa pravi -to |M>r<;eilo, ila so Boerci našli v trdnjaviei VITvflie mnogo za I m »je v streljiva, katere šotam zapustili Angleži pred begom.
Zanimiva je slednjič* vest, da je papež l«o(iudil Angležem svoje |x>sredovanje v do-go mirti. 1 udi v angležkem novinstvu se oglašajo zahteve, naj bi se čim prej sklenil mir. A Briti žele, da bi prej pre]»odili Boeree angležkega ozemlja. Na to okolnost bodo pa >e menda dolgo čakali.
Tržaške vesti.
Zalivala. Ne morem drugače, nego da na tem mestu iz globine svojega hvaležnega srea zahvalim vsem onim, ki so se te oni -|H»minjali -kromnega delovanja mojega pri tem Ii>tu v dobi ravnokar minolih desetih let. V prvi vr-ti moram izraziti svojo iskreno zahvalo svojim zaščitnikom in dobrotnikom iz od!»ora |mi|itičnega društva Kdinost« in nad-zorovalnega odseka tega lista na ganljivem načinu, kakor mi izkazali svojo blagona-klonjenost: (totem pa zahvaljujem vse one druge blage duše, ki so mi ali osebno ali p;-meno dali zagotovilo osrečevalnega me prijateljstva. Poleg zahvale iz globine srca pa naj vsprejinejo zagotovilo, da l»odo baš ganljivi dokazi njih blagonaklonjenosti in zanimanja za usodo »Edinosti« vsem onim, ki s-e trudijo za razvoj tega lista, v krepko spodbujo, da Umio stremili dalje in dalje — vse v rešenje in j»ovzdigo slovanskega življa v tem znamenitem mestu in ob Adriji sploh, z devizo: v bratski harmoniji je m o č, a le m o č nas more dovesti d <» zmag e.	Maks o C o t i e.
Imenovanja. \\ iener Zeitung« javlja, kakor poročajo z Dunaja dne 1». t. ni.: Cesar je imenoval deželnega sodišča svetnika na deželnem višem sodišču v Trstu. Karola I>e ta k a in Simona L e 11 i s a, svetnikoma ad |»ersoneiii višega deželnega sodišča.
Iz odvetniške zbornice. !>r. Filipa Morpurgo, ki je prestopil v sodno službo, so zbrisali iz imenika tuk. odvetnikov. Za tekode stvari mu je imenovan namestnikom dr. Gustav Krauseneck, odvetnik v Trstu.
Pozno. ali vendar! Pozno, po dolgem oU-tavljanju je vprašanje, kdo bodi župnik v Barkovljah. rešeno tako. kakor je zahtevalo ljudstvo iti torej tudi interes cerkve. Festina lente — tega latinskega pregovora se je cerkvena oblast ob tem imenovanju držala tako krčevito in se to |»o<4ednje kar ni moglo zdaniti z mesta, tako, da je v župniji posta-jala nevolja veča in veča. Ali to omahovanje
ni izviralo iz lastne volje, marveč iz tiste krive, nesrečne pozieije, v katero je eerkvena oblast tržaška zašla že pred leti in visi v njej tudi danes še: visi, pravimo, in niha med dobro vol j o z a vrše n j e p r a-v i e e in strahom pred onimi življi, ki bi hoteli vladati tudi v cerkvi, d a - s i so nje sovražniki!!
No. danes moremo javiti, da je to pot vendar slednjič zmagala poštena volja: imenovanje na važno mesto župnika v Barkovljah je izvršeno po volji naroda in na korist cerkve; župnikom je imenovan veleč, gospod župnik Kjuder. .Mi častitamo novemu gospodu župniku in častitamo tudi Barkovljanom!!
O imenovanju novega župnika v Barkovljah nam pišejo od tam: S kakim veseljem -e je v nedeljo popoludne po Barkovljah vsprejetnala in razširjala vesela novica, da je vprašanje novega barkovljanskega župnika srečno rešeno! Vse si je čestitalo in nazdravljalo tja v tužno Istro, v Tinjan. g. Kjudcr-ju. On je težko pričakovani in že pred svojim dohodom obče priljubljeni naš pastir, vreden naslednik blagoj»okojnega našega uzor-nega očeta in vzgojevatelja, Iv. K. Cerne-ta. Da-si nam svetojernejsko župnijo upravlja veleč. g. Guštin tako lepo in uzorno, da je po vsej vasi čuti, žal, da neizvršljivo željo, naj bi ta gospod vedno ostal mej nami, so Barkovljani in vsakdo, ki je umel važnost tega vprašanja, že jako nestrpljivo in z veliko bojaznijo čakali na odločitev. Premilostlji vi g. škof je bil svojedobno obljubil posebni deputaciji, ki se mu je bila priporočila v tej stvari, da se stvar reši do — že davno minolih Binkošti. Bilo je torej dovolj razloga za sumnjo, da so tu, kakor po navadi, zopet nepoklicani činitelji posegli vmes in delali razne ovire; saj se je bil »Piceolo« dovolj zanimal za to. Bilo je vse res v velikih skrbeh, ker gorje ubogim našim Barkovljam, če bi se zgodilo tudi tu. kar se je zgodilo z nesrečnim Rojauom, kjer se najbolji naši rojaki že obupno udajajo žalostni usodi. Kako je bilo v rojanski cerkvi še pred malo leti in kako je danes ! Ta sprememba je najbolji dokaz za naše tožbe in svarjenja. In kdor pozna Barkovlje, ve, kake bi bile še le tam posledice. Hvala Bogu. da nam je prihranil mnogo, mnogo britkega.
Ali za razmere v izvestnih tržaških krogih, duhovskih in birokratiških, značilno je, da je bil tudi to pot Piccoloc prvi in jedini list, ki je mogel v hipu naznaniti to imenovanje in — hujskati !
Not rudnike prosimo potrpljenja. Te dni smo morali ne le premagovati razne ti-skarsko-tehnične ovire, ampak se nam je tudi gradivo tako kupičilo, da res nismo mogli vsemu kaj. tudi ob najbolji volji. Iz istega vzroka smo morali danes izpustiti podlistek, nismo mogli ni včeraj ni danes spregovoriti
0	občnem zboru tržaške skupine društva »Lega Nazionale«, ne o občnem zboru »Tržaškega Sokola« in moramo odlagati to in ono, kar bi radi priobčili. Nas list je pač le delo človeških rok, a kar je človeškega, je (K>manjkljivo, zlasti pa v prvih začetkih.
Volitve v cenila« komisije za osebno
dohodarino. Y smislu	1H1 in 1SK za-
kona od 1."». oktobra	drž. za k. št. 2ift),
zadevajoeega volitev stalnih udov v eenilue komisije za osebno dohodarino, se naznanja, da bodo volilne list«* od cenilnega okraja št.
1	(mesto Trst) in od št. '2 (okolica tržaška) izložene davkoplačevalcem na ogled, za even-tuvalne pritožbe proti istim, na tukajšnji e. kr. davčni administraciji, soba št. 1^4, od llf. do
januvarija 1(.M MI v uradnih urah od predpoludne do popoludne.
Brobnosti. 47-letni Štefan Buda iz ulice Alighieri .-t. je prišel včeraj predpoludne v ulici Ghega pod voz, ki ga je težko poškodoval na nogi. Spravili so ga na rešilno postaj«) in odtam v bolnišnico. — Z mešanim dunajskim vlakom se je včeraj jutro pripeljal 16-letni Henrik Novak iz Nurnberga na Bavarskem, ki je 4. t. m. zginil iz hiše svojih roditeljev. Na kolodvoru ga je ustavil policijski oticijal Schabl. Redarstvo je brzojavnim potom obvestilo očeta. Mladi mož je imel pri sebi še precej denarja. Spravili so ga v ulico Tigor.
Iz pred naših sodišč. Včeraj so bili na tuk. deželnem sodišču obsojeni: 20-letni dninar Ivan Petropoli in l"»-letna delavka Juli-jana Zittorio zaradi tatvine steklenic vina na škodo tuk. tvnlke Viktor Leoni ; prvo-i meno vani, ki je bil že prej kaznovan, je dobil '2 meseea, druga j»a, doslej na dobrem glasu, 1 mesec ječe. — Zaradi kride po lastui krivdi so bili obsojeni 38-letna tulova
Marija M., pekovka iz ulice Ghega v 5 dni zapora: 40 letni trgovec Krnil S. iz Trsta v o mesece zapora in o7-letni trgovec Henrik T. iz Trsta v 4 tedne zapora. — Zaradi tatvine železja z jadeinice «Ida» v Pitanu so bili obsojeni .'>1-letni Anton Valnazzi in 17-letni Galba Montanari, oba iz Ravenne, 40-letni Cezar Tliscia in 22-letni Anton Bucci oba iz Rimini, in sicer v zapor od 8 do ♦ I tednov.
Samomor. Pred leti se je delavec Anton G usti n oženil z lepim mladim dekletom. Prvi čas sta živela v nekaljeni zakonski sreči, a potem je mislil mož, da ima vzrokov biti ljubosumen in večkrat so se dogajali burni prizori med mladima poročeneema. Nekega dne je trpinčena žena zapustila svojega soproga ter se podala stanovat k neki prijateljici. Mož jo je tožil na ločitev zakona in včeraj bi imela mlada žena priti na sodišče na razpravo. Pa ni prišla. Ob 4. uri in popoludne je legla v svojem stanovanju v ulici della Guardia št.	v posteljo ter izpila količino fenilne kisline; v bolečinah je stokala i»a glas; pritekli so sosedje ter poklicali zdravnika z rešilne postaje. Bilo je prepozno. Ob 1». uri in pol zvečer je nesrečnica umrla.
Ljubezujiva hčerka. 42-letna Marija Je-ovšek iz ulice Manzoni lišt. S, je včeraj popoludne iskala pomoči na osrednji rešilni postaji, ker jo je natepla in poškodovala na roki nje — lastna hči. Celo škarje da je metala vanjo. Obupana mati je menila, da je sam zli duh zlezel v nje hčer.
Meteorologi ene vesti. Toplote včeraj ob 7. uri zjutraj : 7*0, ob '2. uri pop. 8*9 C.
—	Tlakomer ob 7. uri zjutraj : 7f)7*7.
0 priliki »Silvestrovega večera« pevskega društva »Adrija« v Barkovljah so darovali naslednji gospodje: veleč. g. župe-upravitelj (Justin '2 K, Anton Martelanc 60 st., J. Dariš 40 st., M. K. 60 st., B. 20 st.
—	Za podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti se je izkupilo za na dražbi prodane srečke S K st. 81. bralno, vinogradarsko in sadjarsko društvo v Krepljah na Krasu je podarilo za zastavo »Adrije« (> K.
Pevsko društvo »Zarja« v Kojanu
priredi v nedeljo dne 11. februvarja veliko predpustno veselico. Toliko že sedaj na znanje drugim bratskim društvom. Program in mesto veselice se naznanita pravočasno.
Pevsko društvo »Adrija« v Barkovljah priredi letošnjo predpustno veselico na pustno nedeljo, t. j. dne 2.r>. februvarja t. 1. Toliko na znanje drugim bratskim društvom.
Vzajemno podporno društvo za zavarovanje goveje živine na Opri na h bo imelo v prostorih I. Mar. Sosiča dne 14. jami varja, t. j. prili. nedeljo ob 4 uri pop., svoj II. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Nagovor predsednika. '2. Poročilo tajnika. 3. Poročilo blagajnika. 4. Volitev novega odbora. 5. Razni nasveti. Na obilno udeležbo vabi uljudno vse ude
o d b o r.
Božieniea na tireti. V soboto dne ti. t. m. se je v društvenih prostorih sv. Cirila in Metoda vršila priprosta, a jako lepo vspela »božič-nica«. Komu ne bi ob imenu Grete zadrhtalo srce britkih občutkov?! To je oni kraj, kjer nenasitljivi laški raoloh požira stotine in stotine naše krvi prav sistematično, leto za letom, kjer se našemu narodu vzgajajo najstrastneji renegati, ki se l»oje slov. govorice kakor hudič križa — pravcati janičari slovenski! Tem veselejše in povzdigajoče mora vplivati vsaki tudi najneznatniji pojav narodne zavesti, ki je posijal liki svitlemu žarku v temno meglo, zavijajočo ondotni slov. živelj. Ako le kje, je gotovo na Greti delovanje naše družbe prepotrebno, da: vitalnega pomena za slovensko stvar!
Dvorana je bila koj ob pričetku veselice natlačena občinstva, ki je z najvećim zanimanjem sledilo posamičnim točkam ter vztrajali« do zaključka vzlic veliki vročini. Z veseljem moremo zabeležiti o tem, da večina pričujočih so bili domačini z Grete, ki so se tu lahko prepričali o v speli u, ki ga do-segajo njih otroci v naših vrtcih. Primerjati so mogli pouk in vzorni red v slovenskih vrtcih z življenjem v laških zavodih. Ali niso občutili velikega veselja, ko so tu slišali, kako divno se učijo njih otroci govoriti, peti in moliti v svojem materinem jeziku, katerega so sami sprejeli od svojih starišev in ga morajo tudi izročiti svojim otrokom kakor dragoceno dedšcino. Posamične točke so se izvajale točno po programu. Otroci, ki so nastopali, bodisi v deklamacijah, bodisi v igri,
rešili st» svoje uloge tako precizno in pogumno, da ne bi bil mislil ni kdo, da ima pred seboj nežnega otroka. Posebno povoljno je deklamovala AnicaTurkova pesmico »Ko pridni otrok« in Lizika G usti ne ič »Ljubezen domovini«. Ta vspeh je bil presenetljiv tem bolj, ako se pomisli, da je bila večina otrok par tednov bolana, tako, da se je mislilo že veselico sploh preložiti na ugodneji čas. Tem večo pohvalo zasluži vrtnarica, gč. Pod kraj-šekova. Ob zvršetku božičniee jo stopil na oder društveni blagajnik, g. Vekoslav Guštin, ter je v kratkih a jedrnatih besedah po-vdarjal velikansko važnost družbe za slovenski narod. Poživljal je matere, naj tudi po tem, ko so zapustili otroci naš vrt, skrbno čuvajo v svoji deci neprecenljiv zaklad materinega jezika, da jih ne bo kasneje lastna krv zmerjala z »ščavi«. Spominjal se je nadalje vseh spoštovanih dobrotnikov, posebno pa navzočne gospice Ljudmile Mankočeve — te hčerke morda naj plemeni tej e rodbine tržaškega slovenstva — ki so, kakor vsako leto, tako tudi letos pripomogli k temu, da so bili otroci obdarovani.
Tako se je zaključila ta božičnica, ki je določno pokazala zaslepljenim slovenskim sta-rišem. kako skrbno čuva naša družba izročeno jej mladino.
Za žensko podružnico sv. Cirila in
Metoda darovali so na veselici dne 1. janu varja 1900: gč. Mimi Bučar, gda. Pogorelec, gg. Stopar, Vrč, S. Prelc, prof. Glaser, Kibarić, č. g. Gomilšak po 1 krono, gč. Dekleva 1 K 40 st., gda. Dekleva 60 st., gg. Tre-visan 40 st., Stopar 1 lv Muha 60 st., l>o-linar 80 st., N. N. 20 st,. Gorili p 10 st., č. g. Cikovič 1 K 40 st., Štoka 60 st., Hitti 40 st., Ferfolja 30 st., Vere 1 K, Hribar 40 st.( gda. de Vitt(»ris 4 K, Cvek 40 st., Zadnik 60 st., Ivančič 1 Iv 20 st., Ivan 2 K. dr. Rvbaf 1 K, ga. Pirjevec .SO st., Josip Mezgec 60 st., gč. Jugovic 1 Iv 40 st., ga. Ivrajnc 2 Iv, Batista 20 st., ga. Rvbaf 1 K 40 st., Markon 20 st.. gg. Piano, Stepančič, Zelen, Zorko <»() st., p »si. Vatovac 4 K, gč. Kocjančič 1 K 20 st., M. Ribarič 2 Iv, Saksida Ana 60 st., dr. Trnoplesar 2 Iv (»0 st., Matilda Skub 60 st., ga. dr. Per-tot-ova 3 K SO st., Tort »s 1 K 60 st., Počkaj 1 K 60 st.. dr. Zueeon 1 K 20 st., Skrinjar 20 st., Ivan Pert<»t-Sosie ! K, č. g. Senc 2 K, Vrabec 60 st., Smit 1 K., ga. Gregorovič, ki se ni mogla udeležiti ve-salice, poslala 1 krono.
Občili zbor vzajemno - podpornega društva za zavarovanje goveje živine v Bazovici bo v nedeljo dne 14. januvarja 1900 v gostilni »p r i L i p i« ob 3l/3 uri popoludne. Na dnevnem redu bo: 1. Pozdrav predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. razni predlogi in nasveti in "». volitev načelstva in društvenih oglednikov po 37. in 40. društvenih pravil.
Knjižnica ..Delavskega podpornega društva*4, je odprta vsaki delavni dan od T. do S. ure zvečer. Kedor želi izposoditi si, oziroma vrniti društvene knjige, naj pride izključljivo le ob tem času.
Z a č a s n i k n j i ž n i č a r.
Prvi plesni veneek, ki ga priredi «»d-bor »Delavskega podp. društva«, l>o dne 13. t. m. v dvorani Mallv, ulica Torrcnte 16. Začetek ob U. uri zvečer. Iver letos ne dobimo gledišča in torej odpade tradicijonelni »Veliki ples«, prosimo vse naše ude kakor tudi vse naše meščanstvo, tla nas podpirajo ali z osebno udeležitvijo, ali z darovi.
Odbor.
»Zveze tržaške slovenske mladine«
osnovalni občni zbor bo v nedeljo dne 14. t. m. v prostorih »Delavskega podp. društva«, ulica Molin piccolo št. 1, I. n., ob 21L uri popoludne z sledečim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika osnovalnemu občnemu zboru. 2. Preči ta nje in odobrenje pravil. 3. Določilo letnih doneskov, a) rednih, b) podpornih udov. 4. Volitev predsednika, 6 odbornikov, 2 namestnikov in 2 pregledovalcev računov. f>. Slučajni predlogi.
Osnovalni odbor.
Seitertov muzej v Politcama Ros-setti«. Čitateljem je znana usmrtitev na vislicah Julijane Hummel na Dunaju dne 2. t. m. Vzrok usmrtitve je bil ta, da je svojo o-letno hčerko tako trpinčila in mučila, da jej je provzročila smrt.
Seitertov muzej je dobil te dni podobo zločinke v naravni velikosti, napravljeno iz voska in si jo slavno občinstvo lahko vsaki dan ogleda.
Raz ven tega ima ta muzej v izložbi f)0 raznovrstnih umetnih in poučnih podob v naravni velikosti, vse izdelane iz voska. — Glej oglas!
Vesti iz Kranjske.
V Ameriko se je meseca decembra m i no lega leta odpeljalo iz Kranjske 113 oseb. Govori se tudi, da se hočejo vsi Barja ni izseliti v Ameriko, čemur se ne l»omočudili, ako pomislimo, da ti ubogi okoličani Ljubljane skoro vsako leto doživijo po eno ali več po-vodnji, ki jim uničujejo pridelke, ter jih često sredi noči izganjajo izpod domačega krova. Skrajni čas bi res že bil, da se vlada usmili teh ljudi ter začne že enkrat z osuševanjem ljubljanskega barja. Tudi sedaj je l»arje pod vodo.
*	V Vipavi je nastala 5. t. tu. velika jtovodenj. Državna cesta in ves spodnji del vipavskega trga je preplavila voda in ljudje ni^o mogli iz hiš, še manje pa otroei v šolo.
*	V zadnjem času so se v občini Sv. Peter, v okraju Novomeškem j>okazale ošpice ter se razširjale epidemičtio. Zato so šolo zaprli za 14 dnij.
Vesti iz Štajerske.
—	<"udne pojme o žaljenju ima štajerski deželni glavar, kadar so razžaljeni — Slovenci. Na psovanja ] m »slanca \\ alza v deželnem zlw»ru. da Slovenci v Celju so ubijalci, je rekel deželni glavar, da v teh l>e-
lah ne najde n i č ž a 1 j i v e g a za Si o-vence! Sicer bi |»a tudi mi pritrdili modremu možu: kajti, da zgorajšnje bese<le poslanca Walz-a temelje v — laži. to je dokazano na jM*i!ag -odnih aktov. Iz tega sledi čisto logično, da so Nemci — lažnjivi kljukci in ln'7-ede: »Slovenci so ubijalci«, ne sramote Siovencev, pač pa — nekoga drugega.
—	Nesloga je menda res podedovani iri'-ii S,(»vencev. Kakor {»»snemamo iz »Domovine«, so se domači prepiri pričeli tudi v Polzeli na Štajerskem. Komu l»o koristil ta prepir, ako 1m> naraščal mesto ponehoval?!
vcvolc.o zanimanje za narodno sviranje na tamburice, tako tla se že po vseh slovenskih pokrajinah nahaj:ijo več ali manje izurjeni tamburaški zbori, moramo z veseljem pozdraviti podjetje neumornega g sp. Vogriča. Bogati in raznovrstni program mora ugreti vsa-kega tamburaša za to, da si list naroči. Posebno ga priporočamo tudi našim vrlim rodo-ljubkam. ki se lmvijo s tamburanjem. »Slov-Ijanska lirac bodi neobhodna vsein zborom ob nastopih na veselicah, ona naj bo skrbna in priljubljena gojiteljiea naše krasne narodne glas!>e.
Naročnino. ki znaša za vse leto 15 kron, za pol leta 8 kron, je poslati naprej vsaj do 10. t. m. Naroča se v uredništvu * Slavlja nske lire« v Trstu, ulica Cologna štev. 2, I. nadstropje.
..Slavisches Eeho". Organ tur Politik, Volksuirtschatt, \Vissenschaft und Kunst. Ta li<t moramo priporočati vspm naobraženim Slovencem. Naročajo naj se nanj, ter mu tako pripomorejo do dobrega materijelncga stanja, ki je najtrdniša in najboljša podlaga vsakemu listu. Slavisches Keho« je za nas ve-licega pomena, k:>jti njegova naloga in namen je, -eznanjati mogočnejše naše sosede (ter sploh zunanji svet) z vsemi našimi krivicami, ki nam jih prizadevajo nasprotniki v politiki, gospodarstvu, šoli ter sploh v kulturi. H kratil nosi Slavisches Eeho« v svet tudi vesti o naših težnjah, o naši trdni volji do napredka in o naših vspehih na gospodarskem, znanstvenem mi umetniškem polju. Z novim letom je Slavisches Keho« postal tednik in sta ne za notranje dežele vse leto <» gld., za pol in četrt leta razmerno. Redakcija in administracija: Dunaj. X. Eugengasse Nr. 37.
došli v* rudnik tvrdke Kari Greiuitz NcfTen, da bodo več dni navzoči na eksperimentih in študijah na polju streljanja zoper točo.
Trgovina in promet
Novi k ur/ni list.
Piše J. U. IV.
(Glej zadnjo »Edinost«.) Primerjajmo kurz državnih srečk 1854. Ako so n. pr. iste notirale 171*50, je ta kurz ti meti za 11)0 gl. C. M. : 1 gl. C. M. pa ima računsko veljavo K 2*10, torej dobimo nastavek: 100 gl. C- M. = 210 K; 210 K pa velja 171*50 gl. avst. veljave, kaj stiine, oziroma velja, 100 K, če je 1 gl. a v. velj. = 2 K.
210 : (171-5X2) = 1<>(> : x:
171-5X2
x =--
x = 163*33. Isto dobimo tudi na ta način : x (kurz)	100 (K)
21 (K)	1 gld. C. M.
100 gld. (C. M.) 171*5 gl. a. v. 1 gl. a v. velj.	2 K
x = 163'33. Formula je ista kakor poprej pri renti;
in na sličen način se novi kurz premenja v	siet]„jič gledb pristojbin pošiljanja iz kraja,
starega. Kar se tiče cene taeega papirja, treba	kamor je |>ila pošiijatev prvotno namenjena,
Astro-ogcrska banka.
Kakor poročajo z Dunaja dne i*, t. m., znaša glasom zaključne bilance, predložene v današnji seji, skupna dividenda min. leta 51 gld. = 8*5°/0, torej pride na kupone II. poluletja 1899 po 36 gld. Obe državni upravi imata skupaj dobička 1,337.057 gld. Generalni svčt smatra, da bi z ozirom na mednarodne razmere bila sprememba obrestnega merila danes prerana.
Koiikurz.
Tvrdka Vincenc Deveglia. — Trgovinsko in pomorsko sodišče v Trstu, 3. ja-nuvarja 1900, sekcija II. — Konkurzni komisar: c. kr. svetnik tir. Fran Piccoli pl. Vestre. — Začasni oskrbnik mase: odvetnik tir. Angelo de Daninos. — Rok za prijavo tirjatev : 31. marca 1900. — Likvidacijski narok: 18. aprila 1900 ob 11. uri pred.
Novi poštni predpisi
Glede ostalih tuzemskih pristojbin za poštne naloge, za pisma, ki se izročajo neposredno na železnižkih kolodvorih za zavitke brez naznačene vrednosti, za vrednostne pošljatvc, za železniška obvestila, kakor tudi gledii pristojbin za dostavljanje vozim-poštnih pošiijatev na naslov lenčev dom, za nujno t los ta vijanje, za obcarinjenje vožno-poštnih pošiijatev , dalje gletlč predalnin, skladarnin in ležnin, ter
opozoriti na sledeče:
Nominelna vrednost je 250 gl. (' bi po starem kurzu stala taka srečka 250X171*5
M.
in
lOO ali po novem
250X2-1X163-33 100
42*-7") gl. a v. v.
Razne vesti.
Prof Sclienk. predstojnik dunajskega embriol« škega zavoda. k; se je ponašal z »iznajdbo«, kako upliva hrana matere na sjiol ln»d«>«Vga deteta, j«' moral nastopiti daljši do-pu^r. - kat r ga se pač več ne |*»vrne. Tega ni pripisati toliko blamaži, katero je učeni profesor doživel z svojo >iznajdltoc, kolikor reklami, ki jo je delal za svojo iznajdbo« na res nedostojen način.
Židovska nesramnost v tridnevnem disciplinarnem zaporu Ta|»ecirar Samuel Hersch-man na Dunaju je tožil svojega pomočnika radi tatvine. S »dnik pa je menil, da jud nikakor nima pravega jtojma o tatvini in da m? j»o njegovem menenju |M>niočuik ni pregrehi zojier dot eni paragraf kaz. zakonika. To pa je bilo Her^ehmannu preveč in za-klical je: >leh bitte nur objeetiv zu sein; Idi kanu das niefat leiden U No, te izjave pa zo|»et ni mogel prenesti — sodnik, ki je objektnemu judu naložil tri dni disciplinarne ka/ni. Skoro gotovo pride Hersclnnanu še v preiskavo radi razžaljenja javnega urada.
Povsod Velikansk napredek! V zadnjih desetih letih je v dunajskem poštnem območju število novoletnih pisem naraslo <mI »i do 22*3 milijonov. Od 2*. decembra 1899. pa do 2. ja n u varja liNHj. torej v b tineli je bilo oddanih na Dunaju 22 milijonov pisem. I>unajčani so torej izdali za same znamke 1.242.43* kron in, ako so bila polovica teh p sem novoletna voščila, pride tako na vsakega dunajskega prebivalca 82 vinarjev za voščila.
Književnost in umetnost.
Zadnji Številki našega lista pridejaii -ino kakor prilogo »Vabilo na naročbo
V	i en ca«, na i-ta rej šega ilustrovanega lej»o--lovnega hrvatskega lista, v katerem sodelujejo najznamenitejši književniki hrvatski.
Vienaec izhaja na dveh tiskanih polah vsako 8ol*oto in stane 14 kron na leto.
..Slavjan^ka lira", list za tamburaške zltore. začne izdajati gosp. H r a b r o s 1 a v
V	o g r i Č. učitelj glasi >e in vodja lovskega in tamburaškega zbora »Kolo« v I rstu. »Slavjanaka lira« bo mesečnik v veliki četr-tinski obliki na dveh polah. Prinašala bo venčke raznih slovanskih narodov; |>csmi za en. dva ali več glasov z spremljevanjem; fantazije, varijacije, idile, gavotte, romance, serenade, odlomke iz različnih oper in operet, menuettev operne in operetne potjHMirije, kakor tudi koračnice, mazurke, valčke, polke itd. Ker je v nas v zadnjih letih tako krasno
Brzojavna poročila.
Ogcrska delegacija
Dunaj 8. < Msck za vnanje stvari je o-dobril poročilo referenta l aika. Poročilo predlaga, naj ogcrska delegacija izjavi, da p o-p o 1 n o m a odobrava politiko za v n a n j e s t v a r i, in to ne samo glede vodilnih m i slij ampak tudi glede izvajanja istih v praksi ter da izreka grofu Goluchovskemu n a j t o p l ej še priznanje na spretnem, dostojnem in uspešnem vodstvu vnanjih stvari. Proračunski odsek avstrijske delegacije.
Dunaj 8- (K. H.) Poročilo Dnralie o proračunu ministerstva za vnanje stvari so sprejeli brez debate ter odobrili dotični proračun kakor tudi proračun skupnega finančnega ministerstva in najvišega raeunišča. Potem so začeli debato o proračunu mornarice. 1 > r. F e r j a n č i č se je pritoževal, ker se je plača delavcem v arzenalu v Pulji, zlasti nižjih razredov, zvišala premalo ter da v mornarski bolnišnici ni slovanskih zdravnikov, dasi je polovica bolnikov slovanske mirt »dnost;.
Plenarna >eja avstrijske delesaeije.
Dunaj 9. i^K. H.) Predsednik omenja zadnjega govora dra. Gregra ter obsoja napad na avstrijsko uradništvo. Paca k in dr. in-ter peli rajo zaradi izganjanja avstrijskih podanikov poljske in češke narodnosti iz Nemčije. Delegacija prehaja na dnevni red, t. j. na razpravo o rednih in izrednih dohodkih in izdatkih vojske. Paca k izjavlja, da bodo češki delegati glasovali proti proračunu za vojsko. V to so jih naveli vzroki, ležeči v notranji jM>litiki, zlasti postopanje vojne uprave nasproti Slovanom. Govornik omenja v tem pogledu kontrolnih shodov. Seja traja dalje.
Proračuni
Dunaj 8- Finančni odsek ogerske delegacije je brez debate sprejel proračuna skupnega finančnega ministerstva ter skupnega računiŠča.
Pl. Szogyciiy. poslanik v Berolinii.
Dunaj 8- (K- I».) Poslanik pl. Szogvenv, katerega je včeraj sprejel cesar v posebni avdijenei . se je vrnil na svoje mesto v Berolin.
Minister brez portfelja — levičar.
Dunaj 9. (Priv.) »N. Freie Presse« piše, da se te dni snidejo načelniki klubov levice z voditelji Nemcev v posvetovanje ter spravlja ta sestanek v zvezo z namero domneva-nega bodočega ministra predsednika Kor-boe rja, da v novi kabinet vsprej me kakor ministra brez portfelja osebo izven parlamenta, a iz obližja nemških strank.
Sv. Katarina an der Lamming (P.) 9. Ravnatelj dr. Pernter in tajnik dr. Gral»eit iz meteorologiškega centralnega zavoda na Dunaju, ces. svetnik .dr. Schmid in župan Albert Stiger iz Slovenske Bistrice so danes
za nazaj poslane in od pošiljalca nazaj vzete poštne pošilja t ve in za pred rugače nje naslovov istih se v obče uveljavljene spremembe omejujejo na zaokroženje sedanjih zneskov od 2 in 3 kr. na 5 in 10 vinarjev in od 10 ozir-20 kr. na 2") in 50 vinarjev. Pristojbine za dostavljanje poštnih in čekovnih nakaznic z dotič-uimi zneski so premenjene v toliko, da bode Kakor tretji slučaj primerjajmo akcije piagevati mesto ] za /Jieske do 2 gld. in avstrijskega Llovda. ki se glase na 500 gl. C. 3 kr ^ zneslce nad 2 gld., v. za zneske M. in so notirale po tržaškem kurznem listu d(> lt) K >m 5 v;narjev za više zneske.
Za nabiranje rek. pisem, poštnih nakaznic,
= 857*48 K
:>0. dec. 1899, za likvidacijo 415*— in dne 3. jantivarja r. 1. pa po novem <S2*— ali, kar bi se lahko smatralo 82°/0. Ker so podatki znani, napravimo po pravilu (Nominelna vrednost: Stari kurz =-— 100 : Novi kurz) nastavek (500X-*1) : (415X2) = 100 :x; iz česar sletli, x = 79-04.
vrednostnih pisem in poštnih zavitkov po selskih listouoših uvedena je poleg druži h poštnih pristojbin posebna nabiralnina, ki znaša za poštne zavitke 15 in za ostale posiljatve 5 vinarjev. — Slednjič se je pristojbina za nabiranje poštno-hranilnih vlog nad 10 K. in
Nasprotno pa odgovarja kurz 82 stari vlQg v čekovnem prometu poštno-hranilničnega kvotaciji, oziroma stari ceni za en«, akcijo m..u,a zuižala in\ 5 kr. na 5 vinarjev, gl. av. velj. 431*32, kar dobimo iz nastavka	y prometu z inozemstvom (izuzemši Nem-
(500X2? !) : 2 x = 100:82, iz česar sledi ško in Ornagoro) uveljavijo se sledeče pre-x ~ 431	membe poštnin in pristojbi tiskih postavkov:
Opomniti je, tla tu je stari kurz veljal	Poštnina za pisma se zviša od 10 novč.
za celo nominelno vrednost 500 gld. C. M. za vsaojt, 15 gramov na 25 vin.; za nefran-in ne samo za 10<» gl. C. M., kakor v slu- j kovaiia |)isma je določen dvojni znesek. V čaju pri državnih srečkah, torej 500 gl. C. ; prometll s Skrbijo se sedanja prostojbina zviša M. veljalo je 415 gld. a v. velj.
Novi kurz nam v tem slučaji takoj pove. koliko odstotkov je pod. ali nad pari, ne da bi poznal nominelno vrednost.
(Pride še). Poštne golice. C. k. poštno iti brzojavno ravnateljstvo nam piše: Naznanja se, tla se golice
za isto težo od 7 oziroma 14 novč. na 15 ozir. 30. vin.; istotako je zvišana v prometu s to deželo pristojbina za dopisnice, ki je znašala tlo sedaj 4 ozir. 8 novč., na 10 ozir. 20 vinarjev. — Dos.danja pristojbina za tiskovine, vzorce blaga in trgovske listine se spremeni v prometu s Srbijo in Crnogoro od 2
novč., v prometu z ostalimi inozemskimi de-poštne naloge, za poštne nakaznice, za poštne .?e[nm[ otj 3 nnyC. za vs.u.jh 5u gramov na
spremnice, združene s povzetnimi poštnimi - vinarjev> Najmanjša pristojbina za trgovske nakaznicami stare emisije, ki se nahajajo v listjm; ž naša odslej mesto 10 novč. 25 vinarjev*, rokah strank, zamorejo do 31. januvarja 1.1.
za
U|>orabljati pod pogojem, da se beseililo istih »gld.« i>kr.« prepiše z besedilom »K« in »v«.
Avstrijska moka v Brazilu. Decembra meseca m. 1. se je izvozilo moke: iz Trsta v Pernambuco s parnikom »Szechenvi« 300 barel o v (1 1». = 19(i amerik. funtov); z Keke v severni Brazil s parnikom »Tvria« 14U b., v Paravbo 200 b.; v Pernambuco 1115 b., s parnikom »Pavia« v Pernambuco 30<M> b., v Paravbo »Szechenvi« v Pernambuc 20(H) 1»., v Reke 6975 barelov.
(Pride še.) Petrolej se zopet podraži.
Ker so odpadle refakcije (olajšave na vožnini), hoče kartel rafinerjev mineralnega olja s 19. t. iu. zopet zvišati ceno petroleja. Kafinerji pravijo, da se hočejo zavarovati proti konkurenci ruskega petroleja, ki stoji sedaj po odpravi železnično - tarifnih olajšav, na isti stopinji z gališkim. To pa ne odgovarja resnici, kajti po višji vožnini trpe le 100 b., s parnikom nekatere jaine Shodniške in gališko-karpatske ueo 300 b., v Bahijo petrolejske družbe. 2000 b., v Kio .laneiro 120 1».: skupaj z Angleška banka potrebuje denarja.
Iz Londona javljajo: Angleška banka Skupni izvoz moke iz Trsta in sprejema (io u m. ponudbe za 24. milijo-Reke prošlega leui znaša 1(X).222 b. in nov'Ls 30^ krajevnega posojila, plačljivih sicer v Pernambuco 72.708, v Bahijo 19.950 ne pred apriiom mesecem 1912. Najnižja cena b., ostiinek v tlruge brazilske luke. Na tr- je 971^ Denar je naraenjen potrebščinam žaški parni mlin »Economo« spada 2780 b., krajevni|, korporacij.
na ogerske mline pa 97.442 b.
r> . .v . v .	Parnfk »Barossc (ogersko društvo
/elezmcni vozni listi	....
. , . . j . tono	• »Adria«) je prispel b. t. m. v tržaško pri-
p red zadnje izdaje od leta 1892. so z novim	. ..
*	. »r i,.... , .stan išče ter pripeljal :
letom postali neveljavni. I porabljati je torej	1 1 ■
le Še vozne liste od leta 1898. in v zasebnih	Santosa, Ilio de Janeiro in Virioria-
tiskarnah tiskane, zaznamovane v dohodar-	3(>931 vreč kave Santos
stvenem in kolkovnem uradu z barvanimi	2l>70 „ „ Rio
kolki, to pa, dtikler se ne porabi zaloga.	2000 ,, „ Victoria; Železuične vozne liste z leta 1892 lahko za- I2 Afleua s 1(M> fardi (bale iz štorje) kave
menjate do konca marca t. 1.	Moka :
Zvišanje eeii v tkaninski obrti. iz	Kantona s 1325 zaboji sladke skorje;
Češke tkalnice 1 a n e n i n so z novim letom ..	Prnang-a s 214 vrečami popra : zvišale prodajalne cene za 10—15°/0. — „ Bombažni predmeti in vigonje so p od raženi j ., za «5°/0, v o l n e n i n a pa za okolo 25°/0. To „ da je posledica podraženju surovin. j,,
Bat avte s^ 637 „	,,
I fon (j Konff-a s 1450 zaboji sladke skorje ; Singapore s 1057 vrečami popra; raznih sč 694 vrečami kave.
Trgovinske vesti.
Budimpešta 0. Pšenica za oktof K. 7.H."! do 7.S4. Pšeaicji za april K. 7Ju do 70s J i/, za »>ktol>er K. —* do —*—. Kž za april K. »'»-"14 <lo JiviT). Koruza za juli K.	- do .— Koruza za maj 1000 K.
4 01 do 1-02. Oves za oklol»er K. —-— do —•—. Oves za april K. fr— do 5*01.
Pšeni«-a : |*uiii«Hk* zmerne, |m>vpra<evai je s!;dn», mirno. Prodaja : in-kaj tisoč met. st. nespremenjeno. Vreme: ol»lačno.
Ilamburir 0. Trg za kavo. Sautos g<»od average za man* .*»."».2."> za ma; ."».».».>, za sep-temlnr ."»<».7f>. za deceml>cr 37.~>0 Denar.
II a v re 0. Kava Sank »s good average z:» januar M) k. frankov 41.7."> za maj :>0 k. frank«»v 4.».2.~>.
Dunajska borza dne 9. januvarja.
ZALOGA POHIŠTVA IN OGLEDAL
Rafaela Italia
TRST — Via Malcanton št. l — TRST
Zahura pohištva za jedilnice, spalniee in spre-jeinniee. iimaie in peresnic. oariedal in železnih blagajn. p<» eenah. da se ni bati Ic <>n k uren ee.
		včt-raj	ILuhw
Državni dolg v	papirju	i »H. SO	os. 7 o
v	srebrn	t*S.70	
Avstrijska renta	v zlatu		07.r»o
_ kronah 4°/.,		08. SO	00.—
Kreditne ak«*ije	...		2:>2.70
London 10 Lsr.	...	J 42 S)0	242.45
20 mark . .		23.66	2:i.H6
Napoleoni .	...	11 MM	10.2O
lOO italijanskih	lir . .	S9.6o	S0.60
Cekini		1 1.42	11.42
v Politeama
.11
Rossetti.
Najnovejša izložba v naravni velikosti izdelane od voska
Julijane Hummel
obešene na Dunaju dne 2. januvarja t. 1. radi trpinčenja in nmor-jenja svoje lastne 5-letne hčerke.
JF 50 krasnih in umetnih vo-£; ščenih podob v naravni velikosti.
Prihod in odhod vlakov.
Južna železnica.
Odhod i z T r s t a :
H.20 pdp. omn. Nabrežina. ('ervinjan. Ii»'netke
s.— _	brzovl. Dunaj. zveza z Reko
-S-2?."» _	_ Nabrežina. Vdeni. Benetke, Rim
f.— _	omn. Nabrežina, Videm. Benetke, Verona
!>."»."> _	pošt. Dunaj, zveza Rinlapest in Zagreb
12.45 p»»p	omn. Kormin, zveza červinjan. Kenetke
4.35 _	_ Nabrežina. Videni. Benetke, Kim
_	Benetke I via Červinjan in via Videm) Kim (via Bixij l naravnost.
*».2."> _	pošt. Dunaj, zveza z Keko
«.15 zve.	brzovl. Kormin
«15 _	_ Dunaj, zveza s Pesmi. Reko
s.45 _	meš. Nabrežina, Videm. Benetke
H.4f> _	_ do Miirzuschlajra
H.10 _	samo ob sredah) ekspres v < Isteude
JAK. HENRIK HUBER
trtnica za amerikanske trte in cepi
Tovarna Kemičnega mm ,.K0PR0S" ? Bolim -Istra=
ZALOGA:
T R S T - V i a S- A p o I 1 I n a r e št v. 4.
Telefon štv. 201.
Amerikanske trte in cepi.
CENE:
I. zbirka	II. zbirka
100 k(Mov 1<MN> kanov 14M) kosov 1000 kosov gl. kr.	gl. kr.	gl. kr.	gl. kr.
K»»lei amerik. 1.50 12.—	1.—	—
Biire „ . 4.— 35.— 2.50 20.— ( epi na „ . 20.— ISO.— 15.— 120 — Vsprejemajo se naročbe za razna eepljenja po želji naročnika in to od februvarija »lo zvršetka aprila.
Kemični gnoj „KOPROS-
sestavljen iz kvantitete dušika, forforienejra kisleea. potaše in apna. k.itere snovij so potrebne za živilo rastlin.
Služi čudežno za gnojenje trti. sad n etra drevja. * parcelna, vrtnine in žita.
Cena: Žakelj o»l 25 kg. gld. 2.—; od 50 kg. Id.	: od 1<H) kg. gld. 7."»0, se žakljem vred.
Trst.
M. AITE.
Via Nuova. vogal Via S. Lazzaro št. 8.
Trst.
last mi je javiti si. občinstvu in cenjenim odjemalcem, da sem prejel bogat izbor raznovst-nega blaga za jesen in zimo in sicer: sukno za gospe in gospotie, flanele, perkai za obleko in bluze v najnovejšem risanju kakor tudi barvan in bel ter piket za perilo; maje vseh vrst od volne al bombaža, odeje I kovtre) s podvleko ali od volne, pre-roge. pregrinjala itd. itd. Imam v zalogi tudi veliki izbor drobnarij za krojače, šivilje in modistke.Sprej-mam naročila za izgotovljanje oblek za gospe, ka tere izvršim po meri z največjo točnostjo in natanjčnostjo po cenah brez konkurence.
Volik izbor blaura za zastave in narodnih trakov za društvene znake.
Vse po najnižjih cenah. "^E
Nadejaje se tudi v prihodnje podpore cenj. o .'jemalcev in si. občinstva, beležim se najuljudne e
M. A iti:.
Zaloga vina F. Petech
T UST. - Via »lHle Poste štv. 10.
Istrska in dalmatinska vina iz najsloveei hkleti. Cene brez konkurence, blago pristno in najboljše kakovosti. Istrsko novo fino 30. boljše Dalmatinsko fino :}0. Opollo novo fino ■>*2 v vsakej množini v sodčkih in buteljkah od litra naprej franko na doni na katerikoli kraj mesta. Izven mesta franko uzitninskega davka. Naročbe v zalogi ali s poštno dopisnico.
POSLANO.
Fran \V i 1 liel
ni
uram
in civilno krojaćnico FRAN-A JIRAS-A" v
Trstu, nliea Caserma 9.	Cene nizke,
postrežba točna in zanesljiva.
mm i?
»»d
Frana Wilhelm
lekarnarja v Neunkirchen
(Spodnja Avstrija).
Se dobiva v vseli lekarnah v zavitku po 1 gld. av. vel j.
7.; »3 ».45
10.2"»
10	441
11	21»
5JSS 7 4". *.:}(>
H.—
lO.JS
»JJ30 - 16
4 ..tO
7 r.
2.:>o
>.o.» HJlih 11.15
«.15
9±"»
pdp
pop. zve.
pdp
Dohod v Trst:
nie~. iz Murzuschlaga, Beljaka itd.
iz Italije, Kormina. Nabrežine brzovl. iz Kormina
Dunaj. zveza s Pesto, Mnihim post. Ihinaj. zveza z Hcko brzovl. iz Italije preko Kormina <»mn. iz lit-nftk (via t ervignjani |K>~t. Donaj. z.veza z <Torico omn. iz Italije preko Kormina brzovl. iz Italijt* preko Kr>rrnina
Dunaj, zveza z Reko onm. iz Italije preko Kormina
~amo v sredoi ekspr«*« iz < >st»-u<le
Državna, železnica.
Odhod od Sv. Andreja
pdp- Hrpelje, Ljubljana. Ihinaj, Beljak
Hrpclje. Rovinj, Pulj. Dunaj pop. Hrpelje, Divača, Hovinj. Pulj. Dunaj brzovl. Pulj. Divača, lie!j:ik, Dunaj Herpelje, Diva»"-a (samo ob nedeljah iu praznikih K
Dohod k sv. A n <1 rej u. pdp. IKvaea
Pulj, Hovinj
Hrpclje. Ljubljana. Dunaj zvč. Pulj. Rovinj, Dunaj, Ljubljana brzovl. Pulj, Rovinj. Dunaj Hrpe!je, Divača (samo ob ne»leljah in praznikih.!
Furlanska železnica.
< ► d h o »I iz Tržiča:
7.4N pdp.. i ."►.*>. r».2T» pop. preko i ervinjana v Italijo 10.42 _ in 1U.4S zvečer do 4 ervinjana.
o>~MEJNAR0DNI
_ I ANORAMA
| trst - Borzni trg 14 - trst
■ 0d S. do 14. januvaiija
H Jako zanimivo potovanje po B Egiptu. Slapovi reke Nil, piramide, Luksorjev tempelj, mesti
Cajir in Aleksandriji itd. Vstopnina 20, otroci 10 kr.
Najboljše berilo in darilo 0°o o°o o°o je vsestransko jako pohvaljena
Jzpja i omika ali izvir
(neobhodno potrebna knjiga za vsakega človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega. da more sebe in »lruge blažiti in prav olikati) ter se dobi za predplačilo 1 Sld. 50 kr., po posti 10 kr. več, ali proti po stnemu povzetju pri Jožefa Valenčiču na Drinaju, III. Hauptstrasse N. 84, 3. Stiege II. St., Th. 38.
Založnik ozir. prodajalec je voljen vrniti denar, ako bi mu kupec poslal knjigo še nerazrezano in čisto v treh dneh nazaj. Ona je skrajno znižana, knjiir je malo več.
Nikolaj Trškan!
trgovec v Ljubljani
priporoča ob prieetku sezone svojo izborno kislo zelje v sodčekih po 200, lOO,
50 in 25 kg., kakor tudi sveže želje v glavah.
Pri s<»deekili pi> 200 in 100 kg s»» računi brutt»» za netto, pri pošiljnt.vi po o0 in 'J7> kg. pa s<> plačajo prazni sodi po 70 in oO kr. Po-sebuo prilično za večje rodbine in gostilničarje !
Cene brez konkurence.
Prva kranjska tovarna
testenin.
Žnideršič & Valenčič
v lir. Bistrici
priporoča svoje priznano izborne testenine, kot makarone, iideline iu različne vloge zana juho v različnih kakovostih. -
Prvi sijajni uspeli najinih izdelkov je ta, da se ni v našem okraju v treh letih toliko testenin zavžilo, kot najinih v teku enega meseca, kar jih izdelujeva.
Spoštovane gospodinje, sezite
po teh pristno domačih testeninah, katere pri nas sedaj še oni se slastjo zavživajo,ki dosedaj niso hoteli vedeti o njih, kajti najine testenine so bolj okusne, tečne in redilne kakor vsake druge in gotova sva, da se morajo vsakemu priljubiti, kdor jih le pokusi.
Dobfc se v vseli prodajalnicah jestvin ali povsem zanesljive so le one, ki se prodajajo v zavojih po 1L kg. z najino tirmo. Trgovcem pošiljava cenik zastonj in franko.
ervmj: Dohod v Tržič:
7.31). 2.45, pr»-»lp.. f».4f<. lO,.'».*5 pop. iz Italije preko i erv injana. 1 .:>."» p<»p. iz t ervinjana.
Odhod in pr hod parnikov.
Zavije preko Sv. Marka. ške»lnjs». Sv. Sobote. Milj ob 7.ir», 1».	predp. 2.15 pop. Prihod
s —, lo,—- predp. l^.lO, 3.2."». 4.4."» pop.
V	.Milje S ipo-tai.	12 (pošmi predp. 2..-JO.
1 t preko Sv. Marka I »i 1."» pop. Prihod 7 preko Sv. Marka), 8, i«..'»o (po^tai predp.; 1 :JO. :».;!0 ip»»-ta). ."i.:><» pop. Ob ne»l. in prazn. s (poštai.	12 ipoštai predp.::!. — , 4..JO, 7.15
[►op. Prihod: <l.:lo i preko Sv. Markai S.— S-JII jK»-tai predp.. 2.—. 3.45 *po<tai	pop.
V	Koper 7..">o predp.. 12.o."» i{K»;tai ."i.—. 4.1"» (po-
stal pop. Dohod f>.4.">, — (pošta) predp.
— ip».-ta>. i I b ue»l. in prazn. 7.50 pre-ip.. 12.o."» ipo-ta). "»— pop. Dohod: (i.45, (po-tai predp . 4.— <pošta) pop.
V	Piran preko Izole 12.:^). :j.— pop. Dohod
preko Izole <*,.;U7.— pre»lp. Ob n e d. in prazn.: ll .iO in opoldne. Dohod: ♦>..">0, 7.— zjutraj parnika -Istria* in „Portoro-e".)
\ l m a g \>ak »lan razun nedelj ob 4 pop. D o h o »1
— zjutraj.
\ I i *» v i n j preko Pirana, t'ittanove, Porera vsaki pofid.. sr»*»lo. jtetek 7..H) zj. Dohod torek, »'-e-trtek. ?*olK»to ob 7. uri zjr.traj.
V	Pulj preko Piriuie, Cittanove. Salvore. Poreč-a,
Vr-ara. Rovinja in Kasane ob *>.4 ( zjutraj vsak dan D h o <1 2 pop.
Zahvala.
Ptnipisana »lruiina senajprisrčneje zahvaljuje \ -eni prijateljem in znancem, ki s<» bla-trovolli izraziti jej svoje sožalje na p rebri tki izgubi nje soproge in matere, dalje pevskemu društvu Zvez»la , ki je jm-1o žal«»stinke v hiši žalosti in v crkvi, slavnemu «konsi in-nemu društvu» za {Mniarjeni venee; in sle»l-njič gosp. »h'želneniu |H»siancu I. M. Vatovcu iu v- ni. ki -o blagovolili spremiti blag»»po-k«»jn»» k večnemu |MH*itku.
Sv. I van-V rdela, »lue .">. jan. 1:m m l Družina Jakob Dovgan.

Valilo n liritki jsiivcitr.
P. n.
Z novim letom 1'JOO zaene „Slovenka" svoj četrti letnik. Jedino slovensko, oziroma jugoslovansko žensko glasilo je postalo tekom prvih let svojega obstanka tako priljubljeno, da je vsaka posebna hvala nepotrebna. Izdajatelji lista se pa nočejo zadovoljiti z dosedanjimi uspehi, temveč hočejo napeti vse moči, da pribore „Slovenki" tisto veljavo, ki sodi edinemu glasilu našega ženstva. Xaša „Slovenka" mora postati do st<ijna vrstnica eiiitki!ii listom drugih omikanih narodov.
Žensko vprašanje zanima danes najviše duhove obeh spolov, in vsi izobraženci priznavajo njegovo veliko važnost, naj se že kakor koli postavljijo napram posamičnim zahtevam ženstva. Materijal, ki ga to vprašanje obsega, je pa tako ogromen, da je za njega spoznavanje potreben poseben študij. In „Slovenki" bo prva naloga, omogočiti in pospeševati to proučevanje. Zato bo posvečevala vso brigo in pozornost vsem pojavom ženskega gibanja in bo stala odločno na stališču ženskih pravic, ženske osamosvoje. Ozirala se bo pa tudi na vse prikazni, ki so direktno ali indirektno v zvezi z ženskim pokretom, dobro vede, da je žensko vprašanje v svojem bistvu le en list velike knjige, le del organične celote, socijalnega vprašanja.
\ ta namen bo „Slovenka." objavljala temeljite znanstvene članke in razprave, izvirne in v dobrih prevodih, dalje: brižno sestavljeno kroniko ženskega gibanja — doma in po svetu — ter bibliografijo ženske socijologije. tudi zabavnega dela ne bo zanemarjala, temveč bo skrbela za dobro leposlovno dag virov vezani in nevezani besedi. Spise bo objavljala tudi v hrvatskem oziroma srbskem jeziku ; a da bodo taki sestavki tudi Slovencem lahko umljivi, bo v vsaki šlevilki tolmačila manj umevne hrvatske besede.
Mnogo priznanih književnikov je obljubilo uredništvu svoje sodelovanje, med njimi zlasti: Alltoit
Aškerc. Aleksandrov, Ljuboniir Babie-Ujalski, Alojzij Benkovip, Bogomila, Danica, Desiuiira, dr. F ran Eller. Himelbert Uimgh Fran Goestl, Fran Govekar, Fran Jagar, Vladimir Jelovšck, Ethin Kristan, Kristina. Henrik Krizman, Zofka Kveder. Janko Leban, Janko Leskovar. Marica. Marica II., Milan Marjanović, Anton 31edved, 3Iihovil Nikolic, Potocan, Jakob Vetusekov, Vida, Anton i n Zavadil, Zorana. Oton Zupančič, Žab ni k i. dr.
Tudi z. svojo zunanjo obliko pokaže „Slovenka" v novem letniku, da napreduje s časom. Radi boljšega urejevanja in ložjega pregleda za čitatelje pa bo izhajala enkrat na mesec, seveda razmerno povečana.
Da bo mogla izpolnjevati vse svoje številne in težke naloge, je pa treba splošne podpore jugoslovanskega čitateljstva, zlasti našega ženstva. Zato se obračamo do Vas z uljudno prošnjo, da se blagovolite naročiti na „Slovenko ter jo priporočiti tudi svojim prijateljem in znancem, kajti samo, ako se krog njenih naročnikov povsod razširi, ako nam stari naročniki pridobe novih, bode mogla materijalno in intelektualno uspevati in se razvijati v korist našega ženstva, našega naroda, pospešuje naš splošni napredek.
Naročnina znaša za vse leto (i kron. — Xaročuje se na upravništvu Slovenke*', v Trstu, ulica Molili O piccolo St. O.
Z odličnim spoštovanjem,
t*o ,rr,i"r	uredništvo in upravništvo „Slovenke".
\ lKfc*n , meseca decembra 1899.