M T IT oj S M
mm
jANUAR 1980 - št. 1
GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA
LETO XXI.
Objavljamo smernice za izdelavo srednjeročnega plana. Namen objave je javna obravnava, ki ^aja do nedelje, 20. 1.1980. Preberite jih in predlagajte spremembe, oddajte pripombe, sodelujte v razpravi.
SMERNICE ZA IZDELAVO NAŠEGA PLANA ZA OBDOBJE 1981-1985
Smernice, kot zasnova temeljnih ciljev in interesov gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja delovne °rganizacije, ki pogojujejo boljše delo in življenje delav-?ev, so zasnovane na analizi poslovanja v preteklem in tekočem obdobju, ter analizi razvojnih možnosti.
Celotni prihodek - ustvariti v zadovoljivi višini z večjo
■n boljšo proizvodnjo, zato bomo:
. — programirali iskani pro-'zvodni program, ki bo najbolj akumulativen na enoto proizvoda;
—	proizvodni program prilagodili najboljši zasedenosti Proizvodnih zmogljivosti in “krati najboljši možni dohodkovni donosnosti tako, da bi 'eta 1985 proizvedli 7.680 ton gnojne preje, 6.827 ton previte 'o 3.325 ton sukane preje,
Pri povprečni Nm 34,2;
—	tehnično ali ekonomsko zastaranje proizvodnih sredstev nadomeščali po finančnih
možnostih z najnovejšo tehnologijo, ki bo omogočala proizvodnjo modernega, konjunk-turnega proizvodnega asorti-mana, z upoštevanjem izvozne orientacije proizvodnje. Z novejšo tehnologijo bi pri povečanju vretenskih kapacitet iz 55.796 v letu 1980, na 59.448 v letu 1985, in povečano grama-turo na efektivno vretensko uro iz 21,37 in 22,41, ustvarili za 11 % višjo proizvodnjo pri višji povprečni Nm. Tudi v su-kalnici efektnih sukancev računamo na relativno poveča-
nje proizvodnje za 25 % ustreznega asortimana;
—	skrbeli bomo za tekočo rekonstrukcijo obstoječih kapacitet;
—	organizacijo dela bomo prilagajali zahtevam na novo osvojene tehnologije.
— Povečali bomo produktivnost dela: z osvajanjem novih tehnologij; potrebno reorganizacijo dela; znatnim zmanjšanjem pretrgov, prilagoditvi številke in kvalitete preje danim kvalitetam suro-
— z zmanjšanjem števila odpadkov, ker bomo vse uporabne vračali v obtok proizvodnje;
vine, zmanjšanjem števila zastojev ob rednem vzdrževanju in čiščenju strojev, načrtnim odpravljanjem ozkih grl, ureditvijo ustreznih kimatskih naprav, sprotnim ugotavljanjem pravilnih stimulativnih normativov za neposredno nagrajevanje, idr. To pomeni dvig kvalitete, ne kvantitete proizvodnje oz. poslovanja,
— tudi celotni prihodek v odnosu na porabljena sredstva (ekonomičnost) naj bi po današnjih ocenah v petih letih porasel za 15%.
—	z ustreznejšim izkoriščanjem proizvodnih zmogljivosti, z izbranim velik ose rijskim proizvodnim programom glede na tržne možnosti;
—	k zmanjšanju odpadkov bo prispevala že sama modernizacija in rekonstrukcija proizvodnih sredstev;
—	z varčevanjem na vseh področjih dela v delovni organizaciji;
—	s skrajšanjem zunanjih in notranih medfaznih poti transporta;
—	s skrajnim varčevanjem z osnovnim in pomožnim materialom ter s pravilnim od-
(Nadaljevanje na 2. strani)
SODELUJTE V RAZPRAVI
Delegati delavskega sveta dajejo v javno obravnavo smernice za izdelavo srednjeročnega plana. Do nedelje, 20. 1. 1980 oddajte predloge, pripombe itd., v oddelek za plan in analize tov. Vinku Keržanu (interna telefonska številka 26).
V_________________________
sodobnem predenju z brezvretenskimi predilnimi stroji, faza predpredenja 8 Ujcerji odpade
J? P0 ^£7‘f

Za višje ustvarjeni dohodek bomo poskrbeli z nižanjem obsega materialnih stroškov.
To bomo dosegali predvsem:
SMERNICE ZA IZDELAVO PLANA DELOVNE ORGANIZACIJE PREDILNICE LITIJA ZA OBDOBJE 1981 - 1985
(Nadaljevanje s 1. strani)
nosom vseh odgovornih in zaposlenih do proizvajalnih sredstev;
—	z usklajenim delom vseh proizvodnih in neporizvodnih služb;
—	s horizontalno ali vertikalno tehnološko in dohod-
kovno povezanostjo z drugimi organizacijami združenega dela tekstilne industrije, iskali rešitve v usmerjeni specializaciji prozvodnje, z delitvijo proizvodnje ali z dogovarjanjem o vrstah izdelkov za doseganje boljših poslovnih rezultatov sodelujočih.
Rasti dohodka, kot temeljni kategoriji planiranja, bomo posvetili vso skrb, da bi tako mogli v najboljši meri zadovoljiti osebno, splošno in skupno porabo.
To pomeni uresničevati cilje in naloge, ki zadevajo celotni prihodek in materialne stroške pod prejšnjima točkama:
— s preusmeritvijo proiz- ga, v času 1981 — 1985, moral vodnje na akumulativnejše porasti na 355.000, dohodek v proizvode, hi indeks ustvarje- primerjavi s povprečno upo-nega dohodka (dohodek — rabljenimi poslovnimi sredstvi produktivnost) na zaposlene- (rentabilnost) pa za 20 K .
Bodoči oddelek predilnice z brezvretenskimi predilnimi stroji
Delitev dohodka in čistega dohodka:
— iskali bomo najboljšo politiko razmejevanja ustvarjenega dohodka in čistega dohodka za kritje potreh osebnih dohodkov, skupne in splošne porahe, razširitve materialne osnove dela in rezerv.
— V največji možni meri bomo pokrivali potrebe splošne in skupne porabe, ki bodo usklajene s potrebami združenega dela.
— Dosledno bomo izvajali samoupravni sporazum in družbeni dogovor, spremembe pa predlagali v postopek samoupravnega usklajevanja.
— Osebni dohodek bomo povečevali v skladu z rastjo proizvodnje in produktivnosti dela ali širše sprejetih družbenih meril, s tem da hi dohodek na delavca moral rasti hitreje od osebnega dohodka na delavca.
Tako planiramo porast osebnih dohodkov na delavca v odnosu na leto 1980 za 70 ri, dohodkovno produktivnost oz. dohodek na delavca pa za 75 r/t. Cisti dohodek na delavca hi rastel letno po 17 '? stopnji. Delež sredstev za razširjeno reprodukcijo bo moral biti vsaj enak ali rasti hitreje kot ostale sestavine dohodka in čistega dohodka:
—	akumulacija v primerjavi z dohodkom 20 % letno;
—	akumulacija v primerjavi s čistim dohodkom 25 K letno;
—	akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi 10'? letno;
—	osebni dohodki in sredstva za skupno porabo na delavca s 17 letno.
Zjutraj pred komercialo
Izvoz in uvoz
— Dohodkovno se bomo povezovali s tehnološko sorodnimi organizacijami združenega dela kot soustvarjalci ali porabniki deviznih sredstev, v smislu udležehe pri skupno ustvarjenem deviznem prihodku, predvsem v okviru izvoz-no-uvozne kooperacije na blagovnem in deviznem tržišču samoupravno usklajenih organizacij združenega dela v okviru IX. enote SIS EOT-a. Zasledovali bomo tokove zunanjetrgovinskega sistema in stremeli za povečevanjem prodaje na inozemskih trgih s prilagojeno ponudbo po usklajenih
odnosih samoupravnega povezanega in organiziranega izvozno proizvodnega asortimenta in plasmana. Po potrebi bomo organizirano sodelovali -se usklajevali pri odločitvah razvojno investicijske in nabavne politike v širšem družbenem prostoru.
V ekonomsko možnih mejah bomo v proizvodnji nadomeščali uvožene surovine z do; mačim. Realna stopnja rasti izvoza naj bi se sukala okoli 2 do 4 'K, rast uvoza pa ustrezala stopnji rasti produkcije — (manj) stopnja zamenjave uvožene surovine z domačo.
Tehnološki napredek in raziskave ter modernizacija
računalniško informativnega sistema
Tekoče bomo sledili tehnološkim novitetam in raziskavam na svetovnem tržišču in jih uvajali v proizvodni proces, če bomo zato ustvarili dovolj lastnih sredstev s pospešeno akumulacijo oz. večjim oddva-janjem sredstev za razširitev materialne osnove dela. Le tako se nameravamo uspešno vključiti v svetovno tržišče. Še dalje bomo tesno sodelovali s temeljno organizacijo združenega dela »Krušik«, tovarne tekstilnih strojev Valjevo, pri iskanju ugodnejših finančnih
Investicije
Pri investicijskih odločitvah bomo upoštevali razvojne usmeritve ožjih in širših družbeno političnih skupnosti.
— Pazili bomo, da z investicijskimi vlaganji ne bi prekrivali tekstilnih kapacitet v jugoslovanskem prostoru, zato menimo, da hi bilo pomembno iskreno dogovarjanje o morebitni specializaciji in delitvi proizvodnega asortimenta oz. tehnološki ali dohodkovni povezanosti sorodnih tekstilnih organizacij združenega dela.
— Sredstva za novo tehnologijo bomo trošili predvsem za zamenjavo amortiziranih
(predvsem deviznih) rešitev v obojestransko korist.
Laboratorij, za spremljanj® kvalitete naše preje, bom® sproti modernizirali.
— S primernim nagrajevanjem bomo vzpodbujali racio' nalizatorstvo in novatorstvo v delovni organizaciji.
— Modernizirati in dopolni; ti bi morali obstoječi mini računalnik z dodatnimi peri; fernimi enotami in ga vključit) kot terminal v regionaln1 računski center v sklopu družbeno informacijskega sistema.
ali ekonomsko zastarelih proizvajalnih sredstev, ki hod® potrebovala vedno manj I juo1 za posluževanje. Prednost bomo dajali zamenjavi predi!" n ih strojev v IM,
— Uredili bomo ustre/.n® klimatske naprave v posameznih proizvodnih oddelkih.
— Pred vsemi večjimi investicijskimi odločitvami si bomo predhodno zagotovili pokrivanje potreb po večje n) odjemu električne energije, pr! povečani proizvodnji pa !il zagotavljali tržišče surovin i11 tržišče za nove proizvode.

— V novem srednjeročnem obdobju si bomo z adaptacijskimi posegi uredili nove poslovne prostore za kadrovsko lr> prostorsko razširitev računalniških zmogljivosti v prizadevanjih za nadaljni razvoj ra-računalniško-in formativnega sistema.
Vso skrb bomo posvečali tudi vzdrževanju okolja in boljšim delovnim pogojem.
Za nemoteno izvajanje investicijskih del bomo pravočasno poskrbeli za denarna pokrivanja, in koristili lastna ali združena sredstva, bančne ali komercialne kredite.
Delovna sila, kadrovanje in šolanje
Na novo bomo zaposlovali delavce le, če bomo imeli zagotovljene, ali če jim bomo mogli zagotoviti minimalne pogoje njihovega dela in življenja.
Močna fluktuacija v začetku leta 1979 se na koncu leta umirja, zato predvidevamo, da bomo obstoječe stanje, 1140 zaposlenih, obdržali vse srednjeročno obdobje nespremenjeno. Rasti ne ho nikakršne, za povprečje v letu 1978 pa pomeni to celo 4 % padec zaposlenih. V zvezi s smernicami rasti proizvodnje in modernejše tehnologije bomo v delovni organizaciji zaposlovali ali usposabljali tako delovno silo, ki bo po kvalifikacijski strukturi, strokovnosti in stopnji izobraženosti v danih pogojih ustrezala sistemiziranim ali na novo odprtim delovnim mestom, v tehnološkem procesu, kot tudi potrebe na področju
informacijskega sistema na podlagi računalniške tehnologije. Zato je potrebno, s pravilno politko štipendiranja in izobraževanja, takoj pristopiti k srednjeročnemu in nepretrganemu reševanju kadrovske politike!
Pri izobraževanju se bomo posluževali tudi vloge delavske univerze:
—	z izdelanimi plani predvideti tekoče usposabljanje na novo zaposlenih v delovni organizaciji za konkretna proizvodna dela, in letno zagotavljati sredstva za izpopolnjevanje teoretičnega in praktičnega znanja zaposlenih na vseh delovnih mestih;
—	zagotavljali bomo tudi sredstva za izobraževanje vseh delegatskih struktur v okviru delovne organizacije ali izven nje.
Osebni in družbeni standard
Skrbeli bomo za materialno in socialno varnost de-*avca, za boljše pogoje njegovega dela in življenja!
Tako bomo:
~ na področju stanovanjce dejavnosti sodelovali pri 'mlikovanju in prilagajanju Uovernu sistemu financiranja stanovanjske izgradnje in ustalih samoupravnih sistematskih rešitev;
' J7 Pri odnosu, kolektivna — mdividualna gradnja, bomo mcunali na razmerje 60-40 v korist kolektivne gradnje;
~~ zagotovili čimveč novih stanovanjskih enot s pokrivalom zahtev minimalnih živ-Jenjskih in delovnih standar-°v zaposlenih in zagotovitev ■tedstev za reševanje stanovanjskih problemov mladih r0ž.in, na osnovi sklenjenih
Pogodb,-
- " vsem zaposlenim bomo oh nadalje zagotavljali topli )r°k v delovnem času, oz. Porazumno, ustrezno nadomestilo;
~~ če bo dovolj upravičenci' i‘m bomo zagotovili tudi ob . evno Prehrano v lastnih ratih družbene prehrane; v, 77 vsi delavci se bodo lahko ■ .ločevali v široko izbiro de-th)Vri<>Kti SIS družbenih dejav-t mi (kultura, izobraževanje, birStla kultura), kjer morajo 1 ’. tudi glavni nosilci pri izdela !• Programov teh dejavnosti Za S' s svobodno menjavo dela I Hotavljah boljše življenjske kulturne pogoje;
—	v hitrejšem uveljavljanju svobodne menjave dela in iskanju ter opredeljevanju meril, morajo naložbe v socialni razvoj dobiti značaj produktivnih investicij, ne pa porabe (izobraževanje, zdravstvo, otroško varstvo, telesna kultura in kultura);
—	bolj načrtno bomo skušali omogočiti vsem zaposlenim rekreativno koriščenje letnega dopusta v naših počitniških domovih, s tem da bi tudi posodabljali kapacitete in zunanjo opremljenost teh domov. K tej problematiki bomo vključili tudi zahtevek po zaposlitvi športnega rekreatorja;
—	aktivno se bomo vključevali tudi v najširša prizadevanja za smotrno uporabo prostora in ohranjanju oz. izboljševanju človekovega okolja — varstvo okolja;
—	na področju komunalne dejavnosti bomo razumno sodelovali pri izdelavi in realizaciji programov komunalne skupnosti, ki izhaja iz skupnih potreb in koristi našega delavca in občana. Vse potrebe bodo tako morale dobiti prvočasno materialno kritje za realizacijo svojih programov;
—	obravnavali in podpirali bomo odpravo težav v krajevni skupnosti, predvsem pri reševanju komunalne infra strukture tako, da bi zbližali stalna bivališča naših delavcev s krajem njihove zaposlitve in jim omogočili prijetnejše počutje v okolju, kjer preživijo pretežni del svojega življenja.
E
Linija mikalnikov za česano bombažno prejo
Družbena samozaščita, ljudska obramba, varstvo pri delu in protipožarna zaščita
Zagotavljali bomo vsaj minimalne in druge pogoje za pospešeno gradnjo sistema družbene samozaščite in ljudske obrambe. Vedno odločneje bomo razvijali samoupravno zasnovo sistema družbene samozaščite in ljudske obrambe, z večjim vključevanjem mladine in žensk, plane pa usklajevali z dejavnostjo na območju skupščine občine Litija. Dogovarjali in izpolnjevali bomo obrambne načrte predilnice Litija. Na področju civilne zaščite bomo poiskali organizacijske in ostale ukrepe za uspešno obvladanje problemov, ki bi se mogli pojaviti ob nepredvidenih elementarnih ali drugih nesrečah in motiti poslovni proces. V skladu s predpisi bomo gradili zakloni šča.
— Razvijali bomo preventivno varstvo delavca pri delu in varstvo delovnega okolja, ter zagotavljali potrebna sredstva.
— Prizadevali si bomo s preventivnimi ukrepi za zmanjšanje pogostnosti poškodb, poklicnih bolezni in zdravstvenih okvar;
— posvečali bomo še posebno skrb varstvu mladoletnih oseb, žensk, invalidov in fizično obolelih delavcev, ter opravljali nadzor nad predpisanimi ukrepi varstva pri delu. Tudi na področju varstva pri delu morajo postati delavci resnični nosilci nalog, zato bomo sodelovali s sindikalno organizacijo in samoupravnimi organi.
— Požarno varstvo ostane integralni del razvoja podjetja
— Zagotavljali bomo čim efikasnejšo protipožarno varstvo z dopolnjevanjem opreme in sredstev s sodobnejšimi. Skrbeli za kadrovsko-st rokovno izpopolnjevanje in usposabljanje najširše možnega kroga zaposlenih, za boljše preventivno varstvo pred požari.
— Skrbeli bomo za vedno številnejše vključevanje mladine in žena v gasilske vrste, ki bodo znale pravočasno pogasiti zanetek požara. Izvajali bomo nadzor nad sprejetimi in predpisanimi ukrepi varstva pred požarom.
Uveljavljanje delegatskega sistema in samoupravljanje
Vse gornje cilje bomo dosegli z doslednim uveljavljanjem samoupravnih odločitev neposredno zaposlenih, zato bomo:
—	poskrbeli za dopolnilno izobraževanje vseh delegatskih struktur v samoupravnih organih in vseh skupščinskih telesih izven delovne organizacije, tako da bodo:
—	postali delegati resnični nosilci mnenj in sklepov svoje delovne sredine, hkrati pa povratni poročevalci in tolmači sklepov iz svojih samoupravnih delegatskih teles.
U vel javljanje samoupravnih delovnih skupin kot osnovnih samoupravnih enot v delovni organizaciji.
Okrepljeno bo sodelovanje delegatov, strokovnih služb delovne organizacije in vseh družbeno političnih struktur za boljše odločanje pri reševanju problemov družbeno politične in gospodarske reprodukcije.
— V te namene bomo že v letu 1980 izboljšali informiranost v delovni organizaciji za delegatsko odločanje in o vseh aktualnih vprašanjih življenja v delovni organizaciji in izven nje
— prešli smo na štirinajstdnevno izdajanje glasila Litijski predilec, povečali obseg internih informacij in še drugače neposredno obveščali zaposlene in sodelovali z našimi delegati.
Izvajanje našega plana srednjeročnega obdobja 1976-1980 za letošnje leto
Z letnimi plani sledimo srednjeročnim razvojnim ciljem, dopolnjujemo in prilagajamo jih le spremenjenim okoliščinam in možnostim, ki jih pogojujejo največkrat objektivni vzroki. S temi dopolnitvami pa ne kršimo enostransko samoupravno sprejetih sporazumov ali dogovorov, ker obidejo ob vsaki spremembi ponovno vsa samoupravna pota.
DELOVNI DNEVI IN DELOVNE URE
Z udeležbo najširšega kroga zaposlenih delavcev, kot temeljnih nosilcev odločanja in razpolaganja z dohodkom, sodelujemo pri samoupravnem uravnavanju celotne družbene reprodukcije. Na ta način se želimo zavestno upreti gospodarski stihiji in kolektivno usmerjati gospodarska in družbena gibanja. S takšnim načinom planiranja pa ne načrtujemo ločeno le svojega materialnega in socialnega razvoja, temveč svoje cilje in interese usklajujemo z delovnimi ljudmi drugih OZD, s katerimi smo povezani v procesu družbene reprodukcije in ustvarjanju dohodka, kot osnovnega izhodišča planiranja, hkrati pa zadovoljujemo tudi svoje potrebe na področju družbenih dejavnosti.
Na osnovi planiranega števila zaposlenih pa ocenjujemo tudi naslednjo uporabo delovnih ur v glavnih proizvodnih enotah.
Leto 1980 je prestopno leto, zato planiramo 304 delovnih dni, torej enega več od prejšnjega leta.
Delovne ure predstavljajo redne delovne ure + nadurno delo. Struktura efektivnih delovnih ur in izgubljenih delovnih ur ostane v odnosu na oceno 1979 leta, nekako ista.
Delovne ure	1978	Ocena 1979	Plan 1980	Plan 1980 Ocena 1979
predilnica	995-631	959.479	959-479	100
sukalnica	246.815	237-703	232.703	98
sukal.efekt.suk.	49.407	53.279	53.279	100
previjalnica	177.790	167.248	176.248	100
ostale dejavnosti	551.281	497.415	498.291	100
Skupaj	2,020.924	1,924.124	1,920.000	100
Plan proizvodnje
PLAN DELOVNE SILE
PROIZVODNJA
Za leto 1979 smo optimistično planirali 1207 zaposlenih, ker smo sledili smeri rasti zaposlovanja v preteklih letih, resnično pa bomo v letu 1979 dosegli povprečno 1142 zaposlenih. Padec zaposlenih s povprečja 1.186 v letu 1978 na 1.142 v oceni za leto 1979 pomeni procentualno 3,7%. Po umiritvi fluktuacije v zadnjih mesecih leta 1979 in potrebi za izpolnitev postavljenih nalog računamo, da bomo v naslednjem letu pristali na povprečno 1.140 zaposlenih. Novih delavcev ne bomo sprejemali, če ne bodo imeli, ali pa jim ne bomo mogli zagotoviti, ustreznih minimalnih življenjskih pogojev dela in življenja.
Z ukinitvijo četrte izmene po dokončani modernizaciji, t. j. v drugi polovici leta 1980, in produktivnejšimi stroji ob manj zaposlenih, bo v prihodnje smer zaposlovanja morala še padati. S postopnim pridobivanjem notranjih rezerv predilnice, pa zagotovo lahko računamo na enako ali povečano stopnjo produkcije, pri zmanjševanju števila zaposlenih. Planirane številke zaposlenih nekako ustrezajo zasedenosti strojnih zmogljivosti, dejansko pa vstopamo v leto 1980 z manj zaposlenimi, t. j. s 1.140 povprečno planiranim. Torej moramo povečati število zaposlenih ali pa najti rešitve v obrazložitvi pod poglavjem proizvodnje.
V letu 1980 računamo na 10%-no povečanje količinske proizvodnje enojne preje na oceno prejšnjega leta, t. j. 6.906 ton. V strukturi preje smo dali večji poudarek povečanju proizvodnje česane bombažne in sintetične preje, ki sta akumulativnejši na enoto proizvoda.
Produkcija po tromesečjih, s pomočjo vseh moderniziranih kapacitet, bo stekla šele v drugi polovici leta, ker menimo, da bomo do tega časa zaključili naša investicijska dela tega srednjeročnega obdobja. V tem času bomo tudi prešli na enotno triizmensko delo. Tako bomo proizvedli okoli 128 ton manj v prvem tromesečju, v drugem celo 146 ton od proizvodnje tretjega oz. četrtega tromesečja, ker bo podiranje in montaža novih strojev v tem času še v teku. V drugem tromesečju bomo demontirali še začasno prestavljene predilne stroje, zato bo produkcija ta čas najbolj padala. V teku pa je montaža prvih treh OE strojev — od šestih, v bombažni predilnici — ki bodo stekli s polno zmogljivostjo predvidoma meseca julija 1980. Ta čas bi pričeli obratovati še trije OE stroji na sintetiki. Z upoštevanjem teh del moramo v letu 1980 proizvesti 6.906 ton preje, če želimo ustvariti finančne učinke, ki so razvidni iz razdelitve celotnega prihodka. Velik problem bo zagotovo še vedno zadovoljivo številčno stanje delovne sile, dokler ne bomo vsaj delno nadomestili to pomanjkanje z določenimi izboljšavami, kot n. pr. znatnem zmanjšanju števila pretrgov ob novi tehnologiji, medfazni uskladitvi proizvodnje, s krče-
njem števila ozkih grl, zmanjšanju zastojev ob rednem vzdrževanju in čiščenju strojev — ko se bo sprostila delovna sila, ki je zaposlena pri investicijskih delih, izboljšavo klimatskih naprav, uvajanjem stimulativnejših meril za neposredno nagrajevanje itd.
Plan proizvodnje sukalnice ostane na ravni letošnje proizvodnje, t. j. v višini 2.834 ton.
ker ni predvidenih nikakršnih investicijskih sprememb.
Pri planu previjalnice računamo na povečanje proizvodnje za okoli 11%, t. j. 5 5.514 ton na 6.138 ton v letu 1980. Proizvodnja se bo povečala na račun sprostitve medfaznega dela previjanja preje z varkopsov na križne navitke, ker bomo dobili direktno na dvojilne stroje, že prejo na križnih navitkih, po usposobitvi proizvodnje na OE strojih.
V sukalnici efektnih sukancev nameravamo povečati količinsko proizvodnjo za 96^ na račun montaže dveh novih efektnih strojev. Prvi naj bi povečal proizvodnjo že v začetku drugega tromesečja, takoj pa bi mu sledila montaža drugega, ki bo tudi povečal proizvodnjo že pred mesečen' julijem 1980. Tako bi morali proizvesti 550 ton planirana številke in kvalitete, ker se sicer že z manjšimi odmiki od planiranih predpostavk lahko bistveno spremeni količinski obseg proizvodnje. Težili bom0 predvsem k nižjim številkara preje, ker jo proizvedemo več in z dobrim finančnim efektom.
Tabelarično bi tolmačenje proizvodnje izgledalo takole'
v tonah
Predilnica
1978
Ocena
1979
Plan
1980
Plan 1981 »cena 19?’
Mikana preja	6.040	5.957	6.217		104
Česana preja	272	527	689		210
Skupaj	6.312	6.284	6.906		110
0 Nm	52,2	32,5	32,8		
Asortiman - količina					
Mikana bomb.preja	3.016	3.295	2.838		86
Česana bombažna preja	272	327	689		210
Mukana stan.preja	494	198	386		195
Mikana sint.preja	2.930	2.464	2.993		122
Skupaj	6.312	6.284	6.906		110
Asortiman - struktura					
Mikana bomb.preja	48	52	41		
Česana bomb. preja	4	5	10		
Mikana stan.preja	8	3	6		
Mikana sint.preja	40	40	43		
Skupaj	100	100	100		
Sukalnica Sukana preja	2.896	2.850	2.834	99	
Povprečna Nm	32,8	37,9	34.6		
Efektna sukalniua	199	281	550	196	
Previjalnica Previta preja	5.467	5.514	6.138	111	
Enojna preja peevita ^Nm11* A>rrVc*' /3,c»'"‘o.	2.814 ■L I.SJ) 34,2	2.93? 36“,5’	3-304 34,i1'	112 ? ?o	
Tehnična
produktivnost
Rezultati, ki jih dobimo spodaj v tabeli, so izračunani
iz odnosa reprezentančne en( te obrata proti planirani1 efektivnim delovnim uram P posameznih delovnih enota!
Produktivnost	1978
Predilnica Verižni indeks tkalnica Verižni indeks Efektna sukalnica Verižni indeks Previjalnica Verižni indeks Skupaj
Verižni indeks
6,38	6,59	7,29
94	103	111
7,04	7,19	7,30
110	102	102
5,36	7,00	13,74
101	131	196
6,15	6,26	6,97
106	102	111
4,54	4~94	5,55
97	109	112
Is verižnih indeksov lahko sklepamo na povečanje tehnične produktivnosti v vseh Proizvodnih enotah, kar je razumljivo z ozirom na plani-rano povečano proizvodnjo na 'nanj ur vloženega dela. To 'nora hiti rezultat steka nove tehnologije, boljših organizacijskih rešitev in ostalih prihrankov na časovnih zgubah, ? katerih smo že govorili. Največje povečanje je pri sukal niči efektnih sukancev • J- indeksno 196, zaradi toliko Povečane proizvodnje po mon-'až.i dveh novih strojev in nespremenjenem številu de-'°vnih ur, seveda, če se asortiment in N m preje ne bodo
spremenile.
dodaja
, Z ozirom na večje povpra-sevanje po preji, kot jo more-mn narediti, in prilagoditvi
proizvodnega programa kupcem z upoštevanjem proizvodnih zmogljivosti, računamo, da bomo prodali celotno proizvodnjo, tj. na 635.044.000 din. Na tržišču je vedno manjše povpraševanje po nizkih Nm, raste pa za višje številke. Tudi za sukano prejo raste povpraševanje. Zahteve kupcev so vedno večje. Predvsem gre tu za dobro kvaliteto, zahtevku po izboljšanju plačilnih pogojev z raznimi ugodnostmi, in nakupu po načinu fco skladišče kupca.
Veliko povpraševanje po preji je tudi na zunanjem trgu, vprašanje je le gibanje zunanjih cen in naše konkurenčnosti. Ravno zato mora biti naš prvi cilj, dvigniti kvaliteto naše preje na najvišjo raven in z večjo produktivnostjo ostati konkurenčni na zunanjem trgu.
V. K.
smo zaščitno ograjo, ki ščiti prstanski stroj
	mbmmmnmhI
■k...	T' ' j
Zares zasilni izhod (v pred predilnici bombaža)
ODGOVOR
DELEGATOM
Med javno razpravo za uvedbo 3. občinskega samoprispevka za gradnjo vzgojno izobraževalnih objektov, so člani samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij predilnice Litija dali nekaj pripomb o koriščenju prvih dveh samoprispevkov. Te smo v našem glasilu že objavili. Zahtevali so, naj bi se gradilo bolj varčno. Zanimalo jih je tudi, kdo odloča o mestu gradnje, o obliki zgradbe, zakaj zamujanje rokov, itd.
Na 2. seji delavskega sveta je delegatom posredoval odgovore na ta vprašanja predsednik izvršilnega odbora za gradnjo vzgojnoizobraževalnih objektov, tov. Brane Peterca z namenom, da bi ti s tem seznanili svoje sodelavce. Povedal je:
Skupščina SIS za izgradnjo vzgojno-izobraževalnih objektov se redno sestaja — praviloma 2 krat letno. Na sejah obravnavajo finančna in druga poročila o realizaciji letnega plana, ki ga tudi sprejemajo delegati skupščine po predhodnih posvetovanjih. Za realizacijo planov pa skrbi izvršilni odbor. Ta odbor ne more spreminjati planov. Na ta način je zagotovljena najširša delegatska baza — čeprav sta na skupščinah navadno prisotni le dve tretjini delegatov. Na lokacijo ne more vplivati nihče, ker je ta določena z urbanističnim načrtom.
Na obliko zgradbe pa vplivajo normativi. Obravnavamo in sprejemamo idejni načrt, tega pa dalje obdela projektant. Edini kriterij izbire tega,je cena. Vedno izberemo najcenejšo varianto. Veliko ljudi moti povišanje cen med gradnjo novega otroškega vrtca. Zgraditi je bilo treba zaklonišče, ki ga ni bilo v načrtu, ker je zakon o tem izšel kasneje.
Zgradili so tudi večjo kuhinjo, ker bo to centralna, za vse sedanje in bodoče otroške vrtce. Poleg tega pa mora biti( zaradi otroških jasli kuhinja za dojenčke ločena.
Tudi zemljišče je bilo težavno in zahtevno. Toda na to, kot že rečeno, skupnost ni
mogla vplivati. Sprva je bilo planirano, da bo skupnost dobila že komunalno urejeno zemljišče, pa se je izkazalo, da je bilo tudi to potrebno financirati iz programov samoprispevka. Podobno je bilo tudi z zdravstvenim domom.
Ugotavljamo tudi, da je gradnja teh objektov sorazmerno poceni, če jo primerjamo z gradnjo stanovanjskih objektov v Litiji. Ker cene gradnje neprestano rastejo, je pomembna takoimenovana »pogodba na ključ«. Plačamo, s pomočjo kreditov, vnaprej in nihče ne more podražiti gradnje zaradi dražjega materiala, ker tega lahko nabavijo takoj. Pri tem seveda nastanejo stroški kredita (obresti), ki pa so veliko manjši, kot če bi čakali. Znano je, da so se gradbeni stroški od 1. samoprispevka povečali za 80%.
Vsi stroški v zvezi s pripravo glasovanja za referendum, propaganda v zvezi s tem itdv so bili poravnani z denarjem iz občinskega proračuna in samoupravnih	interesnih
skupnosti.
Nazadnje je še dodal, da tudi izvajalci niso nezmotljivi, vendar se napake, ki so se morda pojavile, v bodoče ne bodo ponavljale.
Če bodo ti odgovori razjasnili le nekaj dvomov, bodo opravili svojo nalogo.
M. M.
PRIŠLI
Premeščeni v novembru — nadaljevanje
1.11.1979	Jane/ TIŠLER, na delih in nalogah ključavničar pri	remontu	II,	se razporedi	na	dela	in	naloge
ključavničar pri remontu I, pri remontu sukalnicc
1.11.1979	Danijel BITENC,	na	delih	in	nalogah
ključavničar pri remontu II, se razporedi na dela in naloge ključavničar pri remontu I, pri remontu sukalnice
1. 11. 1979 Milan KOKALJ, na delih in nalogah čistilec strojev,	se	razporedi	na dela
in naloge delavec pri remontu strojev pri remontu sukalnice
1.11.1979	Marija CILENŠEK, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici sintetikc 3. izmena, se razporedi na dela in naloge pre-dica v istem oddelku
1.11.1979	Marija SA-KELJŠEK, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici sintetike 3. izmena, se razporedi na dela in naloge predica v istem oddelku
1.11.1979	E msuda KRU-PIČ, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici sintetike 1. izmena, se razporedi na dela in naloge čistilka raztezal k predilnici rezerva
5.11.1979	Zibijja ORA-
ŠČANIN, na delih in nalogah vlagalka preje v sukalnici 1.	izmena,	se	razporedi	na
dela in naloge previjalka v istem oddelku
6. 11. 1979 Martin MRZELJ, na delih in nalogah transporter preje v predilnici sintetike 1.	izmena,	se	razporedi	na
dela in naloge vzdrževalec strojev v istem oddelku
6. 11. 1979 Vida DROBNE, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 3.	izmena,	sc	razporedi	na
dela in naloge predica v istem oddelku
6. 11. 1979 Ana KUNS T, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, se razporedi na dela in naloge predica v istem oddelku
6.11.1979	Alojzija PLANINŠEK, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, se razporedi na dela in naloge predica v istem oddelku
6. 11. 1979 Rajka SABLJIČ, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, se razporedi na dela in naloge predica v istem oddelku
9. 11. 1979 Robert BIZJAK, na delih in nalogah tekstilni
-	ODŠLI
tehnik — pripravnik, se razporedi na dela in naloge mojster v efektni sukalnici 2. izmena
9. 11. 1979 Ani PROSENC, na delih in nalogah pomočnik vodje knjigovodstva v finančnem sektorju, se razporedi na dela in naloge vodja finančne operative v istem sektorju
9. 11. 1979 Ana ROZMAN, na delih in nalogah knjigovodja dobaviteljev v finančnem sektorju, se razporedi na dela in naloge saldakontist operative v istem sektorju
9.	11. 1979 Zlata PAVLICA, na delih in nalogah knjigododja glavne knjige v finančnem sektorju, se razporedi na dela in naloge pomočnik vodje knjigovodstva v istem sektorju
12.11.1979	Džidža BoŠ-NJAKOVIČ, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, se razporedi na dela in naloge čiščenje raztezal k rezervi predilnice
12. 11. 1979 Marija SITAR, na delih in nalogah snemalka kopsov v predilnici bombaža 3. izmena, se razporedi na dela in naloge zbiralka cevk v zbiralnici cevk
15.11.1979	Marjan JUVAN, na delih in nalogah vzdrževalec strojev v pred-predilnici II, se razporedi na dela in naloge vzdrževalec strojev v predilnici I
PRIŠLI - ODŠLI V MESECU DECEMBRU 1979
Prišli:
ti. 12. 1979 Valter OSOLNIK, Litija, Rozmanov trg 22, transport;
10.	12. 1979 Emil LAPORNIK, Litija, Trg na Stavbah 14, motaža strojev;
17. 12. 1979 'Milka MARI-NOVIČ, Litija, Rozmanov trg 18, čistilna kolona predilnice bombaža;
17. 12. 1979 Zlatko ŽLA-BRAVEC, Litija, Ponoviška 5, predilnica sintetike J. izmena;
17. 12. 1979	Dragica
ANTONIČ, Litija, Rozmanov trg .30, predilnica sintetike 2. izmena;
20. 12. 1979 Refija DADA-NOVIČ, Trbovlje, Žabjek 19, predilnica sintetike 2. izmena;
25. 12. 1979 Tone ŠTAUT,
Vače, Ržišče 8, remont sukalnice.
Odšli:
1.12.1979 Fata GERZIČ, Litija, Ul. Luke Svetca 2, predilnica bombaža 2. izmena
—	pismeni sporazum — odpoved delavke;
12. 12. 1979 Majda ŠKRA-BANJA, Vače, Podbukovje 1, sukalnica 1. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke;
22.12.1979	Ana VETER-ŠEK, Zagorje, C. zmage 43, predilnica rezerva — pismeni sporazum — odpoved delavke;
31. 12. 1979 Franc ZUPANČIČ, Litija, Trg svobode 1, remont sukalnice — pismeni sporazum — odpoved delavca:
31. 12. 1979 Francka GLU-ŠIČ, Litija, Trg na Stavbah 14, sukalnica 3. izmena — pismeni sporazum — odpoved delavke;
31. 12. 1979 Ferdinand-Ser-gej ZAVRL, Gabrovka, Moravče 60, pomožno osebje — pismeni sporazum — odpoved delavca:
31. 12. 1979 Ciril JERINA, Litija, Rozmanov trg 23, pomožno osebje, pismeni sporazum — odpoved delavca;
31.12.1979	Jože MARKO-ŠEK, Litija, Rozmanov trg 23, pomožno osebje, pismeni sporazum — odpoved delavca; 31.12.1979 Janez PEVEC, Šmartno, Preska nad Kostrev-nico 1, pomožno osebje —
pismeni sporazum — odpoved delavca.
Delavka, premeščena na druga dela in naloge v mesecu decembru 1979
1. 12. 1979 Otilija ŽLAH-TIČ, na delih in nalogah predica, se razporedi na dela i'1 naloge pomočnica v kuhinji v obratu družbene prehrane-
M.ŠRAj
/----------------------->
ZAHVALA
Vsem članom kolektiva in samoupravnim organom Predilnice Litija, kjer sem bila zaposlena 32 let, se iskreno zahvaljujem za dodeljeno stanovanje.
S svojo odločitvijo ste pripomogli, da bo tudi moja jesen življenja prijetna in topla.
Vsem lepa hvala!
Julijana Pene
v______________________J
Na proslavi ob dnevu JLA v novi dvorani na Stavbah
Tov. Andrej Kralj je podelil priznanja in nagrade
Leto v znamenju
otrok
Lel«, ki je minulo na m Im ostalo v spominu po mnogočem. Veliko dogodkov, veselili in žalostnih, je značilno za leto, ki je bil« proglašeno za »mednarodno leto otroka«. Veliko pozornosti Mn« posvetili otrokom, lačnim in bosim, preplašenim in takim brez otroštva — malčkom, ki ne vedo kaj so igrače.
Humano sporočilo našega Predsednika Tita otrokom sveta je hkrati odmev vseh Sl"c Jugoslovanov. Številne akcije, velike priredbe, poslovanja, sejmi so priča 11 prisrčnem vključevanju ugoslovanov v mednarodno cto otrok. Ena teh je izdaja Publikacije »Velika knjiga za j*tarSe«, katero pripravlja za-užba Narodna knjiga, iz “e°grada.
^ tej knjigi je posebno Poglavje, ki govori o otrokovi 'gri in njegovih igračah. Na-P'Sula sta ga profesorja Ijub-junske katedre za otroško Ps'hologijo, Ludvik Horvat 'J1 Ljubica Marjanovič. To, , a Je igrača nerazdružen otro-°v Prijatelj in eden od po-^urnbnih faktorjev za njegov Uurmalcn razvoj, je dokazala uui skupina mladih nemških Penologov že pred tridesetimi eSprožili so akcijo za dobro okovanje igrač, kar je po-Cn,lo pravo protiutež ob Riškem kiču iz umetne . ?.svp> ki je preplavilo evropsko Z'šče. Visoko kvaliteto igrač -?.nes v Evropi označuje za-^ cUni znak »Dobra igrača«, r(Srj0vana pa je tudi medna-dna zveza za dobro otroško 'gračo.
j ptd 1974 so na sejmu ^fetač v Celju pričeli z akcijo j 'zdelavo dobre otroške (jkjlCc- Prvi nosilec te oznake iz.	jc Mehanotehnika
Izole — naš največji pro-
izvajalec igrač. Dve leti kasneje je bila formirana v okviru zveznega sveta za vzgojo in izobraževanje otrok posebna žirija strokovnjakov, strokovna poročila pa opremlja katedra za otroško psihologijo na filozofski fakulteti v Ljubljani.
Analize	strokovnjakov
kažejo psihopedagoško vlogo igrač: da so pravilno oblikovane iz primernega gradiva in barve. Pri tem moramo misliti na možnost otrokovega motoričnega razvoja, razvoja logičnega mišljenja in kreativnosti. Tako strokovna ocena obsega higijensko, zdravstveno, pedagoško in estetsko plat nove igrače.
V teh raziskavah sodelujejo tudi študenti. Specializirani opazovalci ljubljanske katedre opazujejo v mnogih otroških vrtcih, kjer se poslužujejo tudi skrite kamere. Šele ko dajo zaključno oceno za določeno igračo, jo predlagajo strokovni žiriji za proizvodnjo in nagrado.
Strokovnjaki trdijo, da so k proizvodnji dobrih igrač za otroke pripomogli tudi starši, potrošniki, ki za svoje otroke vse bolj kupujejo igrače z zaščitnim znakom DIG.
Za sedaj so ti uspehi vidni le v Sloveniji. Strokovnjaki upajo, da se bo ta akcija, imenovana »dobra igračka«, kmalu razširila po vsej Jugoslaviji.
K. N.
Z	N
VRTNA OPRAVILA V MESECU JANUARJU
Januar je zimski mesec, ko mislimo, da smo jeseni s pospravljanjem vrtnin in sadja opravili vse delo do spomladi. Pa ni tako. Če hočemo lep in dober vrt, moramo že zgodaj začeti s pripravami na spomladanska opravila in nabavo semena.
Če smo lani naredili kompostni kup, ga sedaj prekopljemo. Vreme ne sme biti vetrovno in ne sme zmrzovati. Kompost obogatimo z gnojnico. Ker pa nima dosti fosforja, ji dodamo superfosfat (50 g super-fosfata na 10 1 gnojnice). Lahko pa kompostu dodamo namesto superfosfata Thomasovo žlindro.
Po vrtu raztrosimo kompost, šoto ali zrel hlevski gnoj. Če ne zmrzuje več, že lahko pričnemo obrezovati sadno drevje in okrasno grmičevje. Večje rane takoj premažemo s kombisanom ali z navadnim brezbarvnim lakom, ki mu dodamo nekoliko saj. Zimzelene grme zaščitimo pred zimskim soncem (prekrijemo jih s smrekovimi vejami). Zavarujemo jih pred zmrzaljo. Če jih bomo obložili s slamnatim gnojem, zmrzal ne bo prodrla do korenin.
Po vrtni travi ne hodimo. Ta je pozimi zelo občutljiva, še posebej, če je zmrznjena ali pokrita s snegom.
Pod gazjo se voda zaduši, lahko pa jo napade tudi snežna plesen, ki jo uniči.
Verjetno nam je začelo že gniti uskladiščeno sadje. Preglejmo ga in izločimo vse, kar je načeto.
Če smo opazili na vrtu voluharja, mu v sveže rove nasujmo politanol ali quiwitox (tla ne smejo biti zmrznjena) ali pa nastavimo pasti.
Posodovke smo jeseni prenesli v kletne prostore, preglejmo jih in vsake toliko časa zalijmo in prezračimo. V stanovanjih s centralno kurjavo, bo v nekaterih prostorih presuh zrak za sobne rastline. Suh zrak jim škodi, zato jih občasno rahlo oškropimo. Še bolje je, če jih prenesemo v nekoliko hladnejši prostor.
Če v kleti prezimljamo pelargonije, fuksije in gorenjske nageljne, jih očistimo (odstranimo odpadle liste in gnijoče dele) in jih prezračimo. V tem mesecu jih še ne obrezujemo.
Hijacinte, ki smo jih namenili za siljenje, smo dali v hladen prostor že novembra. Sedaj jih prenesemo v topel prostor ob oknu, vendar naj ostanejo pokrite s papirjem, dokler ne poženejo 10— 12 cm dolgih cvetnih betov. Če smo jih vlončili pozneje, jih prenesemo na toplo šele, ko bodo imele ti —8 cm dolge poganjke. Ko so že v toplem prostoru, naj imajo stalno vlažno zemljo.
V. B.
V_____________________________________________ J
Krstitev praznika občine Litija sta organizirali kra-hje Nv°f.8anizaciji ZB NOV Litija levi in desni breg sreča-°jih članov. Ob tej priliki so razvili svoj prapor.
Srečanja članov ZB NOV Litija, se je udeležil tudi predsednik konference SZDL Slovenije, Mitja Ribičič.
Zbor vseh udeležencev taktično orientacijskega pohoda na Tišje pred osnovno Solo Šmartno.
Končni cilj ob spomeniku na Tisju.
TRADICIONALNI ORIENTACIJSKO TAKTIČNI POHOD NA TIŠJE
V počastitev občinskega praznika, ki ga praznujemo vsako leto 24. decembra ob obletnici borbe na Tisju, so Zveza rezervnih vojaških starešin, Občinska konferenca ZSMS in Občinski štab TO tudi to leto pripravili sedaj že tradicionalni orientacijsko taktični pohod na Tišje, katerega se je udeležila tudi ekipa Predilnice Litija. Pohod je imel tekmovalni značaj. Prvouvrščena ekipa je dobila zmagovalni pokal, druga in tretja pa priznanje.
Vse ekipe so se zbrale v soboto, 15. 12. 1979, pred osnovno šolo Šmartno, kjer je bilo žrebanje startnih številk, razložitev propozicij in že tudi prva naloga za tekmovalce — reševanje topografskih znakov. Nato so vse ekipe s pomočjo azimuta in ob uporabi kompasa odšle proti prvi kontroli. Tu je bilo treba metati bombo v točno določen prostor.
Potem so dobile ekipe nove azimute in s tem tudi novo smer, ki pa je bila precej daljša kot prva. Konec te smeri je bil v Cerovi-ci. Tu je bilo na sporedu streljanje z malokalibrsko puško. Nato je sledila zadnja etapa: Cerovica — Tišje, ki je bila precej naporna. Tam je bilo še skakanje v daljino in hoja po lestvi. Ekipe so tukaj tudi položile venec k spomeniku.
Zaključek taktično-orientacijskega pohoda in razglasitev rezultatov pa sta bila v Pustovem mlinu.
Zmagala je ekipa Štange, ekipa predilnice Litija pa je bila, zaradi nepoznavanja terena, šele sedma.
A. K.
Delovni koledar za leto 1980 - za neproizvodne sektorje
	januar		februar	marce	
N	16 15 20 2i\		15 10 17 24|	12	9 16	TT13
P	7 14 21 28		4 11 18 25	5 10 17	24 51
T	© 8 15 22 29		5 12 19 26	4 11 18	25
$	© 9 16 25 50		6 15 20 27	5 12 19	26
Č	5 10 17 24 51		7 14 21 28	6 15 20	27
P	4 11 13 25	1	8 15 22 29	7 14 21	23
S	5112 19 26l	2	19 16 25)	1 lf( 15 22	"2Ql
	A -22	B - 192		A-22	B-176	A - 22	B - 176
	april		maj	junij	
N	rrrVžo-^		14 11 18 25l	11	8 15 22	"29l
P	7 14 21 28		5 12 19 26	2 9 16 25	z0
T	1	8 15 22 29		6 15 20 27	5 10 l-> 24	
S	2 9 16 25 50		7 14 21 23	4 11 18 25	
Č	5 10 17 24	(l)	8 15 22 29	5 12 19 26	
P	4 11 18 25	(S)	9 16 25 50	6 15 20 27	
S	5112 19 26.1	ni	10|17 24 511	7114 21 281	
	A -23 B - 184		A - 21	B - 184	A - 22	B - 17°
	Mii		avgust	september	
N	1 6 15 20 2*71		1 5 10 17 24 5ll	17 14 21	2-1
P	7 14 21 28		4 11 18 25	1 8 15 22	29
T	1	8 15 © 29		5 12 19 26	2 © 16 25	50
S	2 9 16 25 50		6 15 20 27	5 10 I? 24	
Č	5 10 17 24 51		7 14 21 28	4 11 19 25	
p	P) 11 18 25	i	8 15 22 29	5 12 19 26	
s	l5l 12119 261	2	19 16 25 501	6 115 20 271	
	A -21 B - 184		A -22 B - 176	A - 22	B - IS4
	oktober		november	de cember	
N	(5 12 19 26l		12	9 16 25 (501	17 14 21	281
P	6 15 20 27		5 10 17 24	© 8 15 22	2°
T	7 14 21 28		4 11 18 25	2 9 16 25	5C
S	1	8 15 22 29		5 12 19 26	5 10 17 24	51
Č	2 9 16 25 50		6 15 20 27	4 11 18 25	
P	5 10 17 24 51		7 14 21 28	5 12 19 26	
S	4 lil 18 25l	©	8115 22lČ^	6| 15 20 271	
LEGENDA*
A - delovni dnevi B - ure
I2. julija - solidarnostna sobota I I - prosti dnevi O - prazniki
Zaradi gradbenih del obstaja večja nevarnost za prometne nesi* , na območju naše delovne organizacije, še posebno, če vozi' po dvorišču vozijo hitreje kot 10 km/h.
Litijski predilec izhaja dvakrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko Martina Kralj, Alojzija Vehovec, Niko Stamatovski, Marija Zorc, Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). L** dobijo člani kolektiva in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1700 izvodov.