Slika zgoraj: V šoli je 15. 2. 2017 gostovala ljubljanska Hiša eksperimentov. Šolarji so se lahko tisti dan učili nekoliko drugače. Slika levo: Redni krvodajalci so se zbrali na srečanju in mnogi od njih so prejeli priznanja za številne darovane litre krvi. FIZIOTERAPIJA KRAJNC Nudimo vam: - fizioterapija po poškodbah - odprava bolečin v sklepih in hrbtenici - Bownova terapija - biodinamična kraniosakralna terapija - odprava težav s čeljustnim sklepom - terapije za otroke s slabo držo - terapije za nosečnice Ana Krajnc, fizioterapevtka m: 041 386 311 e: info@fizioterapija-krajnc.si www.fizioterapija-krajnc.si Lokacija izvajanja: Videm 33a, (Zavod Sv. Terezije) 1312 Videm - Dobrepolje (3 VABLJENI NA PRODAJNO MESTO SI.MOBIL GROSUPLJE VMERCATORCENTRU PLAČILO POLOŽNIC BREZ PROVIZIJE simobil.si 0G]LTE OMREŽJE VRHUNSKIH KOMUNIKACIJ Si.mobil Grosuplje Brvace 1a, Grosuplje i: 040 979 788 hitra RešiTEV! —Spmc^k^Ts Akcija takoj! ^ MtvpniifrviK©J Selitve po vaši meril praznenje kleti in podstrešij odvoz na deponijo kombi prevozi • montaža in demontaža pohištva • čiščenje in kosovni odvozi • dostava pohištva • iz trgovoskih centrov • preselitev občutljivih predmetov Maksi servis d.o.o. www.selitve-prevozi.si 070 718 718 Adaptacije od A do Ž stanovanj, kopalnic • hitri servis kopalnic • hitra zamenjava pip, bojlerja • umivalnikov, wc školjk •hitro in ugodno beljenje • keramičarstvo • parketarstvo • dobava in montaža oken & vrat • klime • elektroinšta lacije • protivlomna vrata MAKSI SERVIS d.o.o. www.adaptacije-maksi.si, Pokličite nas 070 718 718 K®NZ©RCIJ PREDSTRUGE Veliki Vrh pri Šmarju 7 SI 1293 Šmarje - Sap V Obrtni coni Predstruge, ob regionalni cesti med naseljema Ponikve in Predstruge (Dobrepolje) se nahaja več zazidljivih parcel, velikosti od 3.000 m2 do 14.000 m2. Zemljišča so utrjena in izravnana na zazidalno koto ter komunalno opremljena. Oddaljenost od avtoceste je 16 km. Velikost obrtne cone je 100.000 m2. Pričetek gradnje objektov je možen od septembra 2017. Kontakt: Primož Pucihar primoz@pucihar.com, T: 041 618 841 Zemljišča v obrtni coni Predstruge - zazidljiva Regija: Dolenjska Upravna enota: Grosuplje Občinaa Dobrepolje 3 Naš kraj ■ februar 2017 Spoštovani bralci Našega kraja. Bojan Novak V uvodu v februarsko številko navajam nekaj vtisov iz preteklega meseca. Če smo se ob izdaji prejšnje, januarske, številke še malce ozirali nazaj proti lanskemu letu, smo zdaj od njega že toliko oddaljeni, da smo pozabili tudi že na kako novoletno zaobljubo. Včasih se zdi, da smo pozabili tudi na večino izrečenih voščil ... A kot boste lahko brali na naslednjih straneh, se je v zadnjem mesecu zgodilo veliko zanimivih in lepih stvari. Preden na kratko predstavim številko, mi dovolite, da se še enkrat dotaknem dogodka, ki večine Slovencev ni pustil ravnodušnih. V mislih imam seveda epski preobrat naše rokometne reprezentance na tekmi za bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu. To ni bil samo preobrat na dotični tekmi, bil je tudi neke vrste preobrat v (samo)vrednote-nju naših sposobnosti. Do tistih desetih zgodovinskih minut smo Slovenci nekako pregovorno veljali za tiste, ki se ustrašimo priložnosti. Za tiste, ki se pod velikim pritiskom zlomimo. Ki se zaradi svoje (geografske) majhnosti ne moremo postaviti po robu velikim. Ne glede na to, da obstaja ogromno dokazov, da ni tako. Na vse te, večkrat neupravičeno, skrite dokaze (osamosvojitev, številni posamezni uspehi športnikov, kulturnikov in znanstvenikov) so rokometaši posvetili z močnim reflektorjem. Ni čudno, da je bronasta medalja prerasla okvire športa. Z zaključkom tekme smo se ukvarjali vsi, od športnikov s kavča do sociologov, psihologov, politikov in številnih drugih. Pod črto razprav pa leži naslednja ugotovitev: Navidezno izgubljen položaj še ni razlog, da obupamo. Ne na športnem parketu ne kjer koli drugje. Osnovnošolci odhajajo na enotedenske zimske počitnice, medtem pa si boste lahko prebrali veliko novic o dogajanju v šoli in vrtcu v obdobju zadnjega meseca. Zelo veliko prispevkov je tokrat tudi s področja gasilstva. Dve društvi poročata o izvedenih občnih zborih, ob tem pa sta potekali še izobraževanje in žal tudi gašenje požarov. Veseli smo novega defi-brilatorja v Ponikvah in si ob tem želimo, da bi ga čim manjkrat uporabili. Aktivni sta bili tudi obe krajevni organizaciji Rdečega križa (Dobrepolje, Struge). Še posebej lepo je prebirati seznam stalnih krvodajalcev. Nekaj jih je kri darovalo že več kot štiridesetkrat in s tem gotovo pomagalo rešiti veliko človeških življenj. V rubriki Aktualno si lahko tokrat preberete nekaj novic o aktualnih prometnih akcijah Javne agencije Republike Slovenije za varnost prometa. Ob svetovnem dnevu varne rabe interneta sem zbral nekaj nasvetov za izboljšanje svetovnega spleta, kar je tudi cilj in glavni poudarek letošnje kampanje. Blizu je praznovanje pusta, ki ga najbolj tradicionalno in živo obeležijo v Ponikvah. O njihovem vaškem prazniku sem se pogovarjal z dvema pomembnima akterjema, Matevžem Bukovcem in Janezom Gačnikom. Povedala sta marsikaj zanimivega o zavidljivi volji do negovanja vaške kulturne dediščine. Po pogovoru z gospo Terezijo Horvat, rojeno Dobrepoljko, zdaj Ljubljančanko, je nastal zanimiv prispevek o negovanju kulturne dediščine. Gospa je lep primer negovanja ljubezni do petja, folklore in izdelovanja pletenih košar. Večkrat je povedala, da se je vsega naučila v mladosti v rodnem Dobrepolju, pozneje pa svojo dediščino ponesla v številne slovenske kraje. Prispevek lepo zaokroži letošnji kulturni praznik, ob katerem so lahko ljubitelji opernega petja v Jakličevem domu prisluhnili izsekom iz svetovno znane operete Netopir. Za vse tiste, ki se dogodka niste udeležili, sem zbral nekaj odzivov gledalcev. Kar precej pozornosti namenjamo v tokratni številki tudi prihajajočemu Ribniškemu pasijonu, ki zadnja leta privablja ogromno gledalcev. Bralci boste imeli najbližjo možnost ogleda v dvorani v Velikih Laščah. Naj vas opozorim še na drugi del zanimivega prispevka o poplavah, vse zainteresirane športne organizacije pa na javni razpis za sofinanciranje programov športa. V prihodnjem mesecu se bo našlo precej zanimivih prireditev za vsakogar. Ob tem moram posebej izpostaviti koncert ob častitljivi 110-letnici Moškega zbora Rafko Fabiani. Zima se počasi, a vztrajno, poslavlja, dnevi so vse daljši in počasi bo zadišalo po pomladi. Šolarjem želim prijetne in živahne počitnice, vsem pa veliko optimizma in dobre volje do izida naslednje številke. ■ Naš kraj Ustanovitelj glasila je Občina Dobrepolje. Naslov uredništva: Videm 35, 1312 Videm-Dobrepolje. Odgovorni urednik: Bojan Novak. E-pošta: nas-kraj@dobrepolje.si, gsm: 031 536 121. Lektoriranje: Mojca Pipan. Tisk: PartnerGraf d.o.o. • Oblikovanje in prelom: Auroragraf d. o. o. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 1330 izvodov. Naslednja številka Naslednja številka izide v petek, 31. marca. Rok za oddajo prispevkov je 20. 3. 2017. Kazalo Iz občine .................................. 4 Obvestila...................................8 Aktualno..................................11 Kulturna dediščina...................14 Kultura ....................................17 Intervju ...................................20 Iz dobrepoljske ambulante.......26 Iz vrtca in šole.........................28 Iz društev.................................36 Šport........................................46 Oglasni članek.........................48 Zahvala ...................................49 4 Naš kraj ■ februar 2017 Iskrene čestitke ob 8. marcu, dnevu žena, vam želijo župan, Občinska uprava in Občinski svet Občine Dobrepolje. Koledar prihajajočih dogodkov JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v občini Dobrepolje za leto 2017 1. Naročnik javnega razpisa (v nadaljevanju: JR): Občina Dobrepolje, Videm 35, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE. 2. Predmet JR: Za uresničevanje javnega interesa v športu se v občini v letu 2017 sofinancirajo naslednja področja športa: Četrtek, 2. 3. 2017 Srečanje mladih - Ej, ti, preklopi na knjigo (knjižnica, 10.00) Četrtek, 2. 3. 2017 Dan odprtih vrat Fizioterapije Krajnc (od 16.30 dalje) Petek, 3. 3. 2017 Pravljične urice v knjižnici (17.30) Petek, 3. 3. 2017 Domača tekma članske ekipe FK Dobrepolje (Velike Lašče, 20.00) Četrtek, 9. 3. 2017 Predstavitev novih dekorativnih kolekcij za lesarje (Dom obrtnikov Grosuplje) Petek, 10. 3. 2017 Pravljične urice v knjižnici (17.30) Sobota, 11. 3. 2017 Predstavitev uporabe defibrilatorja v Ponikvah (17.00) Sobota, 11. 3. 2017 Jubilejni koncert MPZ Rafko Fabiani (Jakličev dom, 19.00) Petek, 17. 3. 2007 Odvoz nevarnih komunalnih odpadkov (od 13.00 - po razporedu) Petek, 17. 3. 2017 Pravljične urice v knjižnici (17.30) Ponedeljek, 20. 3. 2017 Predavanje o stročnicah (knjižnica, 19.00) Petek, 24. 3. 2017 Prireditev ob 15-letnici delovanja otroške folklorne skupine OŠ Dobrepolje (Jakličev dom, 18.00) Petek, 24. 3. 2017 Pravljične urice v knjižnici (17.30) Petek, 31. 3. 2017 Izteče se rok za vpis otrok v vrtec Petek, 31. 3. 2017 Pravljične urice v knjižnici (17.30) 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. ŠPORTNI PROGRAMI IN RAZVOJNE DEJAVNOSTI: 1. Športna vzgoja otrok in mladine: Promocijski športni program: Naučimo se plavati Programi šolskih športnih tekmovanj: 1.2.1. Na ravni občine 1.2.2. Nad ravnijo občine Interesna športna vzgoja otrok: drugi 80-urni programi osnovnošolcev Športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.4.1. Programi otrok, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport 1.4.2. Programi mladine, usmerjene v kakovostni in vrhunski šport Športna rekreacija Šport invalidov Usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov v športu Delovanje športnih društev in njihovih zvez: Delovanje športnih društev Delovanje Zveze športnih organizacij Dobrepolje Vzdrževanje športnih objektov Promocijske športne prireditve 2. 3. 4. 5. 5.1. 5.2. 6. 7. 3. Upravičeni prijavitelji (vlagatelji) za prijavo na JR: Skladno s 3. členom Pravilnika lahko na JR kandidirajo naslednji upravičenci LPŠ-ja: • športna društva, • zveze športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva za posamezna območja oziroma panoge, • zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, registrirane za opravljanje dejavnosti v športu, • ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v športu in so splošno koristne in neprofitne, • vrtci in osnovne šole. 4. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati izvajalci LPŠ-ja: Skladno z 2. členom Pravilnika morajo izvajalci izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo sedež v občini, • imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih dejavnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu in plačani članarini (če so registrirani po Zakonu o društvih), • so registrirani kot pravni subjekti. 5 Naš kraj ■ februar 2017 ŠPORTNI PROGRAMI PRORAČUNSKA POSTAVKA LPŠ 2017 sredstva v % interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok (do 15 let) promocijski program Naučimo se plavati 0418026 6.000,00 € 14,34 % občinska raven ŠŠT 0418028 985,00 € 2,35 % področna, državna raven ŠŠT 0418029 600,00 € 1,43 % drugi 80-urni programi za otroke 0418027 8.916,00 € 21,31 % športna vzgoja otrok in mladine, usmerjenih v kakovostni in vrhunski šport tekmovalni programi otrok do 15 let 0418046 5.788,00 € 13,83 % tekmovalni programi mladine do 20 let 0418047 3.708,00 € 8,86 % športna rekreacija odrasli netekmovalni programi 0418031 750,00 € 1,79 % šport invalidov netekmovalni programi 0418032 700,00 € 1,67 % usposabljanje in izpopolnjevanje licenčni seminarji za trenerje, vodnike 0418033 800,00 € 1,91 % delovanje športnih društev in njihovih zvez delovanje športnih društev 0418037 7.400,00 € 17,68 % delovanje ZŠO Dobrepolje 0418036 1.500,00 € 3,58 % promocijske športne prireditve promocijska prireditev 0418038 500,00 € 1,19 % vzdrževanje športnih objektov obratovalni in vzdrževalni stroški 0418040 3.200,00 € 7,65 % SKUPAJ PODROČJAŠPORTA 40.847,00 € 100,00 % Športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju LPŠ-ja. Člani Zveze športnih organizacij Dobrepolje lahko za sredstva kandidirajo preko ZŠO. 5. Navedba meril za vrednotenje področij športa in posebni pogoji JR-ja: Na JR prispele vloge predlagateljev bodo ovrednotene v skladu z določbami Pravilnika o pogojih in merilih za sofinanciranje izvajalcev letnega programa športa iz javnih sredstev na lokalni ravni v občini Dobrepolje (Uradni list RS, št. 1387/04 in 39/09) in določb Letnega programa športa v občini Dobrepolje za leto 2017 (sprejet 28. 11. 2016). 6. Višina razpisanih sredstev za JR: Sredstva za sofinanciranje športnih programov in razvojnih dejavnosti v skupni višini 40.847,00 € so zagotovljena v proračunu Občine Dobrepolje za leto 2017 po naslednjih proračunskih postavkah (glej tabelo desno). 7. Rok za porabo sredstev: Dodeljena proračunska sredstva morajo biti v celoti porabljena najkasneje do 31. 12. 2017. 8. Rok za prijavo na JR in način oddaje vlog: Rok za prijavo na JR je do vključno: 24. 3. 2017. Vlogo za sofinanciranje posameznih področij športa za leto 2017 morajo predlagatelji izpolniti na prijavnih obrazcih in zraven predložiti vsa pripadajoča in zahtevana dokazila. Izpolnjene prijavne obrazce (v formatu excel) vsak predlagatelj posreduje na e-naslov: j ana.zajec@dobrepolje.si. Podpisano vlogo (zavihka: »splošno« in »izjava«) je treba pravilno označeno in v zaprti ovojnici posredovati v naslednjem zaporedju: • polni naslov predlagatelja, • pripis »JAVNI RAZPIS - ŠPORT 2017 - NE ODPIRAJ!«, • polni naslov prejemnika (Občina DOBREPOLJE, Videm 35, 1312 VIDEM - DOBREPOLJE). Šteje se, da je vloga prispela pravočasno, če je bila oddana zadnji dan roka za oddajo prijav na pošti s priporočeno pošiljko ali osebno oddana zadnji dan roka do 12. ure. 9. Odpiranje in obravnava prispelih vlog ter obveščanje o izidu JR: Vloge, ki ne bodo oddane pravočasno, ne bodo obravnavane in bodo na zahtevo vrnjene predlagatelju. Odpiranje prispelih vlog bo opravila strokovna komisija v roku treh (3) dni po preteku razpisnega roka in ne bo javno. V primeru nepopolnih vlog oz. vlog s pomanjkljivo dokumentacijo bo strokovna komisija v roku petih (5) dni od odpiranja vlog predlagatelje pozvala, da vlogo v roku petih (5) dni po prejemu sklepa dopolnijo. Če vloga v roku ne bo dopolnjena, bo s sklepom zavržena! Zavrnjene bodo vse vloge, ki ne bodo izpolnjevale razpisnih pogojev, določenih v besedilu razpisa in razpisne dokumentacije za posamezno razpisano področje. Predlagatelji bodo s sklepom direktorja občinske uprave o izidu razpisa obveščeni v roku osmih (8) dni po sprejeti odločitvi o izboru. Z izbranimi izvajalci LPŠ-ja bo pogodbe o sofinanciranju LPŠ-ja za leto 2017 podpisal župan občine Dobrepolje. 10. Osebe za stik za dodatne informacije o JR-ju: Informacije in navodila za sodelovanje na JR-ju dobijo predlagatelji na Občini Dobrepolje. Oseba za stik: Jana ZAJEC. 11. Informacije o razpisni dokumentaciji: Razpisna dokumentacija je na voljo na: www.dobrepolje.si/ razpisi ali na sedežu Občine Dobrepolje, Videm 35, 1312 Videm - Dobrepolje. Številka: 41010-0001/2017, datum: 15. 2. 2017 Občina Dobrepolje: Janez PAVLIN, župan 6 Naš kraj ■ februar 2017 OŠ pobrepolje OSNOVNA SOLA DOBREPOLJE VIDEM 80 1312 VIDEM - DOBREPOLJE Tel: (01) 780 72 10, Faks: 7807-210 -pošta: o-dobrepolje.lj@guest.arnes.si ^S/IRAJI"- VPIS OTROK V VRTEC RINGARAJA ZA ŠOLSKO LETO 2017/2018 V vrtcu Ringaraja izvajamo program v jasličnih oddelkih in v oddelkih od 3. do 6. leta starosti. Glede na število otrok, ki bodo ostali v vrtcu, pričakujemo, da bo na Vidmu več prostora za otroke od 3. do 6. leta starosti, v vrtcu Ciciban pa bo več prostih mest v jasličnem oddelku. Na osnovi prijav poizkušamo v skladu z normativi in standardi, ki veljajo za vrtce, oblikovati oddelke. Če je za določen oddelek (starostno obdobje) vpisanih preveč otrok, jih mora Komisija za sprejem otrok v vrtec razvrstiti na čakalno listo za sprejem v skladu z merili, ki jih določa Pravilnik o sprejemu otrok v vrtec. Vsi sprejeti otroci bodo vpisani v vrtec z dnem 1. 9. 2017. Ker bodo nekateri malčki primerni za vstop v jaslični oddelek šele v zimskih mesecih 2017/18, naj omenim, da je prav, da so vpisani že od 1. 9. 2017, ker si le na ta način zagotovijo mesto v oddelku. POSTOPEK VPISA: • Na spletni strani vrtca Ringaraja dobijo starši obrazec Prošnja za sprejem otroka v JVIZ OŠ DOBREPOLJE. Obrazec najdete na povezavi: http://www.osdobrepolje.si/vrtec/dokumenti/. Starši vlogo ustrezno izpolnijo in vrnejo v tajništvo do 31. 3. 2017. • Če je prijav več, kot je prostih mest, mora Komisija za vpis otrok v vrtec sklepati o otrocih - malčkih -, ki bodo sprejeti v vrtec. • Po sprejemu v vrtec dobijo starši domov obvestilo o sprejemu in povabilo k vpisu. Pred vstopom v vrtec morajo starši pridobiti zdravniško potrdilo o zdravstvenem stanju otroka, o morebitnih dietah in otrokovih posebnostih. • Ko starši pridobe pozitivno zdravnikovo mnenje, je otrok dokončno sprejet v vrtec. Vzgojiteljica sprejme otroka v varstvo, ko starši vzgojiteljici dostavijo zdravniško potrdilo. • Starši takoj po prejemu obvestila o sprejemu otroka v vrtec oddajo na CSD Grosuplje vlogo za znižanje plačila oskrbnine v vrtcu. S CSD Grosuplje sporočijo staršem in tajništvu, kolikšen delež ekonomske cene plačujejo starši in kolikšen delež občina. • Staršem, ki ste oddali Prošnjo za sprejem otroka v vrtec po 1. 4. 2016, ni treba ponovno oddati prošnje. VSE STARŠE, KI NAMERAVATE VPISATI SVOJEGA OTROKA V VRTEC, PROSIM, DA TO STORITE ODGOVORNO. V PRETEKLIH LETIH SMO KAR NEKAJ OTROK SPREJELI V VRTEC, JIH RAZPOREDILI V ODDELKE, DODATNO ZAPOSLILI DELAVKO, NATO PA SO JIH STARŠI ODJAVILI. Lepo pozdravljeni. Ravnatelj: Ivan Grandovec PODJETNIŠKI KOTIČEK [ ^^^ «nTNWOOJElNBKA ZA LESARJE: v četrtek, 9. 3. 2017, vabljeni v Dom obrtnikov v Grosupljem na predstavitev novih dekorativnih kolekcij FUNDERMAX in EGGER, namenjenih pohištveni industriji in notranji opremi. Predstavitev bo izvedlo podjetje J.U.A FRISCHEIS d. o. o. Prijave in več informacij na OOZ Grosuplje. Slovenski podjetniški sklad tudi letos ponuja mikro in malim podjetjem mikrokredit do višine 25.000 EUR z zelo ugodno obrestno mero. Več na www.podjetniskisklad. si. ZA LESARJE: objavljen je Javni razpis za ugodna posojila podjetniškim projektom in projektom na področju obdelave in predelave lesa (razpisanih 5 mio. posojil). Več na www.regionalnisklad.si. Objavljen je RAZPIS ZA ŠTIPENDIJE ZA DEFICITARNE POKLICE za šolsko leto 2017/2018. Več na www.sklad-kadri. si. Delodajalci, ki želite v svojih obratovalnicah izvajati mentorstvo dijakom ali študentom, ki se praktično usposabljajo z delom, v prihodnjem šolskem letu tudi vajencem, vabljeni, da se udeležite brezplačnega »Usposabljanja mentorjev za izvajanje praktičnega usposabljanja z delom po izobraževalnih programih za pridobitev izobrazbe«. Več na OOZ Grosuplje. Dodatna pojasnila na OOZ Grosuplje, ooz.grosuplje@ozs. si, 01 786 51 30, www.ooz-grosuplje@ozs.si, kjer smo vam na voljo tudi za kakršna koli vprašanja poslovne narave. Vabljeni! Janez Bajt, sekretar OOZ Grosuplje Moj ©brtnik NAJVEČJI SLOVENSKI OBRTNIŠKI PORTAL 7 Naš kraj ■ februar 2017 Ozaveščanje javnosti na območjih, pozabljenih v poplavah (OPvP) V prejšnji številki ste si lahko prebrali prvi del prispevka, v katerem avtor predstavlja ozaveščanje javnosti o poplavah in svoj pogled na problematiko. Razočaran je nad tem, da so pristojne institucije pozabile na našo občino, ki je ob vsakoletnih poplavah močno prizadeta. Prvi del prispevka avtor zaključi s predstavitvijo modelov napovedovanja hidroloških razmer. Sledi drugi del prispevka, kjer so predstavljeni ukrepi prizadetih ob poplavah. Mitja Peček, univ. dipl. inž. vki. Samozaščitni ukrepi ob poplavah V sklopu ozaveščanja je bil predstavljen tudi nekoliko drugačen pogled na poplave oz. varnost. Na prvi pogled gre za nekoliko nepomembno stvar, ki pa je še kako pomembna pri osebni in vzajemni zaščiti. To poglavje je predstavila MO URSZR, Sektor za načrtovanje in preventivo. Vlada Republike Slovenije ima sprejet Državni načrt za zaščito in reševanje ob poplavah. V tem krovnem dokumentu so zapisani vsi odgovorni v primeru poplav. Poveljnik Civilne zaščite Republike Slovenije (CZ RS) ima vso odgovornost, da aktivira državni načrt zaščite in reševanja in tudi da aktivira državne sile za zaščito in reševanje. Vlada na pobudo poveljnika CZ RS odredi tudi finančno pomoč. Poveljnik CZ RS lahko, če se dela premoženjska škoda, sprejme določene ukrepe za njeno preprečitev. Za nas sta pomembni osebna in vzajemna zaščita, to so ukrepi prebivalcev za preprečevanje in ublažitev posledic nesreč za naše zdravje in življenje ter varnost premoženja. Samozaščitni ukrepi se delijo na štiri ravni: kako se na poplave lahko predhodno pripravimo; kaj moramo storiti, če se nam poplave približujejo; kako ravnamo ob poplavah in kaj je treba storiti po poplavah. Prvi preventivni ukrep je, da se seznanimo s poplavno ogroženostjo območja, kjer živimo. Na spletni strani ARSO (http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/) lahko izbiramo med različnimi prikazi poplavne ogroženosti: karte poplavne nevarnosti (izris območij dosega 10-letnih, 100-letnih in 500-letnih poplav); karte razredov poplavne nevarnosti (izris različnih razredov poplavne nevarnosti po Pravilniku o metodologiji za določanje območij, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, ter o načinu razvrščanja zemljišč v razrede, Uradni list RS, št. 60/07, ki je osnova za: Uredbo o pogojih in omejitvah za izvajanje dejavnosti in posegov v prostor na območjih, ogroženih zaradi poplav in z njimi povezane erozije celinskih voda in morja, Uradni list RS, št. 89/2008); karte globin pri 100-le-tni poplavi (globine so razvrščene v tri razrede: do 0,5 m, med 0,5 m in 1,5 m in nad 1,5 m); opozorilna karta poplav (poplavno ogrožena območja, razvrščena glede na pogostost pojava: pogoste, redke in zelo redke poplave) in poplavni dogodki (zabeleženi posamezni poplavni dogodki). Če smo na območju poplav, je treba morda izvesti kak gradbeni ukrep, s katerim bi lahko preprečili vdor vode v obstoječo hišo. To so predvsem zagatne stene na vhodih in oknih. Če načrtujete novo gradnjo, jo boste prilagodili poplavnim razmeram (za vodo neprepustna gradnja, dvig pritličja, nepodkletena gradnja, tla in stene iz materialov, ki jim voda manj poškoduje in se hitro očistijo, električne in druge inštalacije dvignjene nad koto poplavne vode, namestitev nepovratnih ventilov na odtočne cevi ali pa predvideno gradnjo umaknete v višje predele, kjer ni nevarnosti poplav). Če ste na poplavnih območjih, ukrepajte tako, da seznanite vse člane družine, kako ravnati v primeru poplav. Načrtujte, kako in kdaj se je treba umakniti v višje predele. Pripravite zadostne zaloge pitne vode in konzervirane hrane, sredstvo za razkužilo, zaloge nujnih zdravil, opremo prve pomoči, nepremočljivo obutev in obleko, za vodo neprepustno škatlo za dokumente, baterijski radijski sprejemnik in baterijsko svetilko z rezervnimi baterijskimi vložki. Hišo lahko predhodno ustrezno zavarujete proti poplavam. Če ste v bližini struge, redno skrbite za čiste prepuste, odstranitev plavja in polomljene vegetacije. Poskrbite, da so lahke vnetljive tekočine (goriva, olja, razredčila, barve ...) in strupene snovi v zaprti originalni embalaži, skladno z navodili, dvignjene nad poplavno koto. Če imate cisterno za kurilno olje, jo ustrezno zavarujte in pritrdite v tla. Ko smo izvedeli bodisi iz medijev bodisi prek spleta, da je večja možnost poplav, spremljamo meteorološke in hidrološke podatke. Spremljamo tudi vremenska opozorila, ki jih izdaja ARSO. Upoštevajte navodila pristojnih štabov civilne zaščite in reševalnih služb. Iz nižje ležečih predelov umaknite premično premoženje in zavarujte predmete, ki jih voda lahko odplavi. Vozilo umaknemo v višje predele in ne na brežine vodotoka. Največ smrtnih žrtev v času poplav je ravno zaradi reševanja avtomobila, ko je ta že v vodi. Pomembno je tudi, da s premazi namažete strojno opremo, ki je ne morete umakniti oz. dvigniti. Poskrbeti je treba tudi za živali. Umaknite jih na višje ležeča območja, pripravite jim začasna bivališča in poskrbite za ustrezno kakovost pitne vode, krme in ustrezne higienske razmere, saj s tem preprečite razvoj in širitev nalezljivih bolezni. S pro-tipoplavnimi vrečami preprečimo vdor vode v stavbo, zavarujemo talne sifone in svetlobne jaške. Namestimo zagatne stene na vratne in okenske odprtine. Če se nam že približuje poplavna voda, ukrepamo tako, da izklopimo elektriko, plin in vodo, sami pa se za tem umaknemo v višje predele. V času poplav je najpomembnejše, da se ne izpostavljamo nevarnostim. Ne približujemo se rečnim brežinam, ne prečkamo vodnega toka, z vozilom ne vozimo po poplavljenih cestah. Ravno tako ne povzročamo škode tretjim ose- 8 Naš kraj ■ februar 2017 bam z vožnjo s traktorji, kot je to navada v Dobrepolju, po njivah, travnikih in dvoriščih. Iz višjega predela spremljamo informacije, ki jih posredujejo mediji in pristojne službe in organi. Če se znajdemo na poplavnem območju in nam grozi, da nas voda odnese, pokličemo na pomoč (klic v sili 112). S seboj imejte ploven predmet in ponoči signalizirajte s svetili svoj položaj. Ko se poplavne vode umaknejo in ni več nevarnosti poplav, sledijo ukrepi po poplavah. Izčrpamo vodo ter odstranimo naplavine. Poplavljene predmete očistimo in dezinficiramo. Sredstva za razkuževanje uporabljajte po navodilih proizvajalca. Ob odpravljanju posledic je obvezna ustrezna osebna zaščita in po končanem delu temeljito umivanje. Sledita pregled stanja stavbe in evidentiranje poškodb za prijavo škodnega primera, če imamo urejeno ustrezno zavarovanje. Pri odstranitvi protipoplav-nih vreč moramo upoštevati, ali imamo razgradljive ali nerazgradljive vreče. Če je prišlo do izpada elektrike, uporabite za razsvetljavo baterijsko svetilko in ne vžigalic ali sveč, zaradi nevarnosti eksplozije in požara. Če so pretrgane telefonske, električne, vodovodne ali plinske napeljave, je treba obvestiti pristojne službe. Pred ponovnim priklopom električnih naprav jih dobro presušite. Napeljave, ki so bile pod vodo, naj pregleda strokovnjak. O razlitju vnetljivih (kurilno olje, bencin ...) ali drugih strupenih snovi je treba obvestiti pristojne službe. Preglejte stene in talne obloge ter jih zamenjajte, če je to potrebno. Očiščene in razkužene prostore redno zračite in ogrevajte. Za hitrejše sušenje uporabljajte tudi naprave za razvlaževanje. Izredno pozornost moramo nameniti električnim razvlažil-nikom, saj je velika nevarnost požara ob neupoštevanju navodil izdelovalca naprave. Če uporabljamo električni agregat za potopne črpalke, razvlažilnike ali zgolj naprave za gospodinjstvo, jih vedno namestimo na odprtem in nikoli v zaprtih prostorih. Največ smrtnih žrtev je ravno zaradi zadušitve z ogljikovim monoksidom (CO). CO je plin brez barve, vonja in okusa. Je gorljiv in toksičen. Sprošča se pri vseh motorjih z notranjim izgorevanjem. Hrane in pridelkov, ki so bili v stiku s poplavno vodo, ne uživajte. Ravno tako ne uživajte vode, dokler ni sporočeno, da je neoporečna. Do takrat vodo prekuha-vajte oz. uporabite vodo iz plastenk. Namen predstavitve o osebni in vzajemni zaščiti ni, da bi ponavljali stvari, ki jih poznamo že iz vsakdanjega življenja, ampak da se podajo neka takojšnja navodila, kako ukrepati ob poplavah. Zato so na MO URSZR pripravili tudi več različnih publikacij. Na spletni strani: http:// www.sos112.si najdemo vse informacije URSZR o organiziranosti, stikih in delovanju v primeru različnih naravnih nesreč. Pripravili so zgibanko in aplikacijo 112-napotki za mobilne telefone: Deluj-mo preventivno, na principu varne hiške. Za sprotno obveščanje o dogodkih lahko uporabljamo SPIN (http://spin.sos112. si/spin2/javno/). Na spletni strani http://www.popla-vljen.si/ med publikacijami lahko najdemo tudi bolj tehnične rešitve ukrepov: postavljanje začasnih nasipov, zaščita pred vdorom vode prek kanalizacije, polnjenje in način polaganja protipoplavnih vreč, postavljanje zagatnih plošč in kako lahko sami pripomoremo k zmanjšanju škode v svojem domu. Pomembnejši internetni viri: www.meteo.si/pozor (vremenska opozorila - Slovenija), http://meteoalarm.eu/ (vremenska opozorila - na ravni EU), http://www.arso.gov.si/vode/opozorila/ (hidrološka opozorila), http://meteo.arso.gov.si/met/sl/app/web-met/ (trenutno vreme - samodejne postaje), http://www.arso.gov.si/vode/podatki/amp/ index.html (podatki samodejne hidrološke postaje), http://www.arso.gov.si/vreme/napove- di%20in%20podatki/radar.html (spremljanje padavin in njihove intenzitete), http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/ (prikaz poplavne ogroženosti), http://www.sos112.si (vse o naravnih nesrečah), http://spin.sos112.si/spin2/javno/ (sprotno obveščanje o dogodkih -naravne nesreče), http://www.poplavljen.si/ (tehnične rešitve za zaščito objektov). 9 Naš kraj ■ februar 2017 EKOLOŠKI KOTIČEK 6. marca vsako leto obeležujemo svetovni dan varčevanja z energijo. Zavedati se moramo, da so nekateri viri energije omejeni, zato moramo čim bolj uporabljati obnovljive vire energije, pri tem pa biti karseda racionalni. Sodobni človek naj bi bil tudi energetsko in okoljsko osveščen. Na podlagi tega lahko korak po korak spreminjamo svoje vsakodnevne navade v smeri manjšega obremenjevanja okolja. Bojan Novak V tem prispevku sem zbral nekaj zelo praktičnih nasvetov za varčno rabo energije v naših domovih, v eni od naslednjih številk pa bo poudarek na varčevanju z vodo. Osnovni napotki za varčno kuhanje in pečenje (vir: projekt Achieve, društvo Focus): • Količina vode za kuho naj ne bo po nepotrebnem prevelika. Hrana, kuhana v manjši količini vode, je navadno okusnejša. • Kuhajmo v pokritih posodah. • Kadar je le mogoče, uporabljajmo ekonom lonec. • Ko voda zavre, zmanjšajmo moč ku- halne plošče oziroma plinskega gorilnika do točke, ko voda še vedno vre. • Hrana je okusnejša, če je ne razkuha-mo. S skrajšanjem časa kuhanja tudi smotrneje ravnamo z energijo in svojim časom. • Kuhanje na klasičnem električnem štedilniku: • Velikost kuhalne plošče izberemo glede na premer posode. Majhna posoda na veliki plošči pusti • povsem neizkoriščen obod, od koder energija veselo uhaja v zrak. • S kuhanjem v pokriti posodi lahko zmanjšamo porabo električne energije tudi do trikrat. • Kuhalno ploščo izklopimo nekaj minut pred koncem kuhanja, saj je v plošči dovolj toplote, ki nam bo hrano skuhala do kuhanega. Pečenje v pečici: • Pri pečicah, ki so dlje časa v uporabi, preverimo tesnjenje vrat. • Kupujmo pečice z dobro izoliranimi stenami in večplastnimi stekli na vratih. • Vrata pečice med peko odpirajmo čim manjkrat. • Če imamo v pečici na razpolago ventilator, ga uporabljajmo čim pogosteje. • Ko je le mogoče, pecimo več jedi hkrati. • Za odtaljevanje zmrznjenih jedi raje uporabljajmo mikrovalovno pečico, če jo imamo na razpolago. • Električno pečico izklopimo približno 10 minut pred koncem peke, saj je v njej dovolj toplega zraka, ki bo jed spekel do konca. • Jedi raje pogrevajmo na kuhalnih ploščah kot v klasičnih pečicah, še raje pa v mikrovalovnih pečicah. Osnovni napotki za varčno rabo hladilnikov in zamrzovalnikov (vir: projekt Achieve, društvo Focus): • Optimalna temperatura v hladilniku je približno 6 °C, v zamrzovalniku pa od -16 do -18 °C, saj se poraba električne energije za vzdrževanje nižje temperature poveča. • Hladilnika in zamrzovalnika ne odpiramo po nepotrebnem. • Vrata naj bodo odprta le toliko časa, da iz hladilnika vzamemo oz. vanj damo želena živila. • V hladilnik in zamrzovalnik sodi le ohlajena hrana. • Iz hladilnika in zamrzovalnika redno odstranjujemo ledene obloge. Te namreč močno zmanjšajo učinkovitost hlajenja in drastično povečajo porabo električne energije. • Po odpiranju vedno preverimo, če so vrata tesno zaprta. • Dotrajano tesnilo na vratih moramo takoj zamenjati. • Zamrzovalnika in hladilnika ne postavimo v neposredno bližino telesa ali naprave, ki oddaja toploto (radiator, štedilnik, pečica), in tudi ne tja, kjer lahko nanj sije sonce. • Hladilnih rešetk na zadnji strani ne smemo pokriti, saj s tem zmanjšamo učinkovitost odvajanja toplote iz hladilnika oz. zamrzovalnika. Rešetke tudi redno čistimo, da se na njih ne 10 Naš kraj ■ februar 2017 nabere preveč prahu, ki tudi zmanjšuje učinkovitost odvajanja toplote. • Prazni hladilniki so največji porabniki energije. • Velikost hladilnika in zamrzovalne skrinje izbiramo glede na svoje dejanske potrebe. Osnovni napotki za varčno rabo likalnikov (vir: projekt Achieve, društvo Focus): • Perilo razvrščajmo po tipih blaga. Najprej likajmo občutljiva oblačila, za katere je potrebna nižja temperatura, nato pa blaga za višjo temperaturo. • Z likalniki na paro hitreje in bolje likamo, zato nam prihranijo čas in energijo. • Med daljšimi odmori likalnik izklopimo. Osnovni napotki za varčno rabo naprav v stanju pripravljenosti (vir: projekt Achieve, društvo Focus): • Tudi v stanju pripravljenosti naprave in aparati še naprej porabljajo električno energijo, nekateri kar eno tretjino energije, ki jo sicer porabijo v delovanju. Zato je treba naprave popolnoma izklapljati in jih ne puščati v stanju pripravljenosti. • Tudi različni polnilci (za prenosne računalnike, mobilne telefone itd.) še naprej porabljajo električno energijo tudi, ko jih ne uporabljamo, če ostanejo priključeni v vtičnico. • Ena od rešitev je uporaba podaljška z več vtičnicami s stikalom za izklop, ki omogoča preprost izklop za več naprav naenkrat. • Pri nakupu novih naprav preverimo, koliko elektrike porabijo v stanju pripravljenosti, in izberemo modele, ki nimajo porabe elektrike v stanju pripravljenosti ali pa imajo zelo majhno. • Naprave, ki je trenutno ne uporabljamo, izklopimo. Osnovni napotki za učinkovito in varčno razsvetljavo (vir: projekt Achieve, društvo Focus): • Kjer se le da, izkoristimo naravno svetlobo, ki je tudi očem najprijaznejša, obenem pa je brezplačna. Delovne površine, npr. pisalna miza in kuhinjski pult, naj bodo čim bližje okna. Zavese na oknih naj bodo tanke in prosojne. Odvečne svetlobe se raje znebimo z dodatnimi senčili. • Navadne sijalke imajo zelo majhen svetlobni izkoristek, saj se manj kot 10 % električne energije pretvori v koristno svetlobo, preostanek pa v toploto. Zato jih je smiselno zamenjati z varčnimi, saj te porabijo 5-krat manj energije od navadnih (npr. 60-W navadno sijalko zamenjamo z 11-W varčno). • Varčne sijalke lahko dajejo bolj belo svetlobo kot navadne sijalke, njihova življenjska doba je 10-krat daljša od navadnih sijalk, kar 10.000 ur (namesto 10 navadnih sijalk potrebujemo v enakem času zgolj 1 varčno). • Najbolj varčna je ugasnjena sijalka, zato luči ugašamo povsod tam, kjer jih ne potrebujemo. • Pravilna razporeditev svetil pomembno vpliva na porabo električne energije. • Za osvetlitev delovnih površin uporabljajmo usmerjena svetila. • Svetloba, ki jo dobimo iz svetilke, je odvisna od njene oblike. Več svetlobe dobimo iz odprtih in prosojnih svetilk. • Varčne sijalke uporabljajmo povsod tam, kjer dolgo časa potrebujemo umetno razsvetljavo. Odvoz nevarnih odpadkov iz gospodinjstev - pomlad 2017 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Dobrepolje, da bo v petek, 17. 3. 2017, odvažalo nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Naselje ZBIRNO MESTO ČAS ZBIRANJA Struge Parkirišče pri gasilskem domu 13.00-14.00 Kompolje Parkirišče pri gasilskem domu 14.30-15.30 Videm Parkirišče pri trgovini Kmetijske zadruge 16.00-17.00 Predstruge Parkirišče nasproti Iskre 17.15-17.45 Ponikve Parkirišče pri gasilskem domu 18.00-18.30 Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in po novem tudi majhna odpadna električna in elektronska oprema zunanje dimenzije do 25 cm. Javno komunalno podjetje 11 Naš kraj ■ februar 2017 Februarja smo obeležili dan varne rabe interneta Živimo v času, ko se zdi, da življenje brez interneta ni mogoče. Predvsem mlajša generacija in generacija v srednjih letih sta dnevno podvrženi uporabi naprav za brskanje po svetovnem spletu. Tako ni le pri nas, z izjemo nekaj črnih lis je že ves svet dnevno priklopljen na internet. Bojan Novak Dan pred slovenskim kulturnim praznikom smo obeležili dan varne rabe interneta in krovna državna organizacija Safe. si je pripravila nekaj odmevnejših medijskih akcij. V tej številki Našega kraja bo predstavljenih nekaj osnovnih pravil obnašanja in komuniciranja na svetovnem spletu, v naslednjih številkah pa bomo perečo in aktualno tematiko osvetlili še z nekaterih drugih zornih kotov. Pri delu z odraščajočo mladino se številni (bodisi kot starši bodisi kot učitelji/vzgojitelji/ trenerji) srečujemo z bolj ali manj skrb vzbujajočim stanjem, ki ga najbolj ponazarja mladenič/mladenka s pametnim telefonom v roki. Slogan letošnjega dneva na mednarodni ravni je: Skupaj spremenimo internet na bolje. V Sloveniji smo v luči tega pozornost namenili predvsem vprašanju kulturnega vedenja v komunikaciji prek spleta, spletni etiki in prijaznosti do drugih uporabnikov interneta. Vsak sam lahko s kulturnim in etičnim vedenjem naredi ogromen korak k spreminjanju interneta na bolje (Safe.si). Da bomo prispevali k izboljšanju interneta, poskušajmo upoštevati 10 nasvetov, ki jih je pripravila organizacija Safe.si: 1. Pri komuniciranju prek mobilnega telefona in spleta upoštevaj bonton, bodi strpen in prijazen. Obnašaj se tako, kot želiš, da se drugi do tebe. 2. Česar ne bi rekel v živo, ne natipkaj online! Ne skrivaj se za anonimnostjo, za zaslonom. Na spletu smo po- gosto lažje nesramni do drugih, saj svoji žrtvi ne gledamo v obraz, to pa ne pomeni, da je tako kaj lažje žrtvi! Poleg tega pa na anonimnost pri takih stvareh ne gre računati, saj puščamo elektronske sledi. 3. Tudi če kdo pusti svoj telefon dostopen in nezaklenjen, to ne pomeni, da lahko po njem brskaš in ga uporabljaš. V telefonu imamo tudi zasebne fotografije, sporočila in podatke, vsak pa ima pravico do zasebnosti! 4. Osebo, ki jo želiš fotografirati s svojim mobilnim telefonom, prej vprašaj za dovoljenje. Mogoče ji ni do tega oz. se počuti neprijetno. 5. Ne razpošiljaj sporočil, slik, videopo-snetkov, ki nekomu škodijo. Razpošiljanje posnetkov pretepov, trpinčenja, ki jih sami prejmemo, naprej svojim prijateljem ni okej. S tem se aktivno vključimo v trpinčenje, saj je vsakič, ko si nekdo pogleda ta posnetek, žrtev ponovno žrtev. Taka sporočila brišemo! 6. Ne peri umazanega perila na spletu. Prepiranje, razčiščevanje sporov, konfliktov, družinskih nesoglasij, nesporazumov s prijatelji, znanci in neznanci ne sodijo na splet. O teh stvareh se raje pogovorimo v živo, kjer ni tako številčnega občinstva kot na spletu. 7. Tudi s fantom/punco se ne konča s spremembo statusa na Facebooku. Za resne stvari (prekinitev zveze, izražanje sožalja ipd.) je še vedno najprimernejši način iz oči v oči (pa to ne pomeni prek spletne kamere). 8. Ko si z nekom v družbi, se posvečaj tej osebi in ne preverjaj neprestano, kaj se dogaja na tvojem mobilnem telefonu, Facebooku ... Pogovarjanje po telefonu, stalno preverjanje telefona, ko si z nekom v družbi, je nevljudno in gre tudi večini ljudi zelo na živce. 9. Zvonjenje telefona in/ali pogovarjanje v kinu, gledališču, med poukom, v bolnišnici, na avtobusu ... je nedopustno. 10. Ne širi nestrpnosti in sovražnega govora na spletu! Širjenje sovražnosti na spletu je kaznivo dejanje. Ne počni tega, če pa naletiš nanj, ga prijavi na Spletno oko. Več informacij o varni uporabi interneta najdete na www.safe.si. ■ 12 Naš kraj ■ februar 2017 Varno na cesto! Javna agencija RS za varnost prometa izvaja številne preventivne akcije, s katerimi želi povečati varnost vožnje po naših cestah. V tej številki predstavljamo tri aktualne akcije - Mobilni telefon, Bodi viden - bodi PREviden in 40 dni brez alkohola. Naj bo branje za vse udeležence prometa priložnost za ponoven premislek o ravnanju v prometu. Povzel Bojan Novak MOBILNI TELEFONI V drugi polovici januarja je po vsej državi potekala nacionalna akcija Mobilni telefoni. Zadnja leta različne raziskave kažejo, da se uporaba mobilnih telefonov v prometu povečuje, prav tako se spreminja z običajnega telefoniranja tudi na pošiljanja sporočil, brskanje po spletnih straneh ali objavljanje na družabnih omrežjih. Posebej so uporabi mobilnih telefonov v prometu izpostavljeni mlajša generacija pa tudi vozniki srednje starosti, predvsem zaradi poslovnih razlogov. Z uporabo mobilnega telefona v prometu se zmanjšujeta zbranost in pozornost voznika na ključne informacije iz okolja, zato povečujemo tveganje za nastanek prometne nesreče. Ne uporablja] telefona med vožnjo. Vozimo pametno. wwvrjivp-njl Zato: NE UPORABLJAJTE TELEFONA MED VOŽNJO. Vozite pametno. Na Javni agenciji RS za varnost prometa so v sodelovanju z drugimi partnerji v času narodne akcije v januarju 2017 pripravili: • predlog za spremembo zakonodaje (lažji dostop policistov do podatkov uporabe mobilnih telefonov v prometnih nesrečah, sprememba globe - da se doda še 5 kazenskih točk), • medijsko kampanjo Ne uporabljajte telefona med vožnjo z vsemi medijskimi gradivi (TV in radijski spot), • v času akcije so Policija in občinska re-darstva izvajali poostren nadzor nad uporabo mobilnih telefonov med vožnjo, • v okviru izpitnih centrov so vse kandidate (predvsem mlade) ozaveščali glede tveganja zaradi uporabe telefo- na med vožnjo ter vsakemu tudi podarili letak, • s plakati so opozarjali na problematiko tudi preko različnih pooblaščenih organizacij za tehnične preglede in registracijo vozil, v šolah vožnje in drugod, • na problematiko so voznike neposredno opozarjali tudi na avtocestnih plakatih in počivališčih ter v sodelovanju z Darsom tudi preko avtocestnih portalov. BODI VIDEN - BODI PREVIDEN Začetek februarja (6. 2.) se je začela narodna preventivna akcija za večjo varnost pešcev Bodi viden - bodi previden. Preventivna akcija posveča posebno pozornost uporabi odsevnih predmetov, pravilnemu ravnanju v cestnem prome- VOZNIKI, PAZITE NA PEŠCE, da jih boste dovolj zgodaj opazili. 13 Naš kraj ■ februar 2017 tu in upoštevanju omejitev hitrosti v naseljih ter odstopanju prednosti pešcem pred označenimi prehodi s strani voznikov. Pešci spadajo med ranljivejše udeležence v cestnem prometu, zato je njihova varnost ena izmed prioritet narodnega programa in preventivnih ter vzgojnih dejavnosti Javne agencije RS za varnost prometa (AVP), ki je nosilka narodne preventivne akcije za večjo varnost pešcev. Delež umrlih pešcev se je v lanskem letu (2016) primerjalno z letom 2015 povečal za 38 % (s 16 mrtvih v letu 2015 na 22 mrtvih pešcev v letu 2016, od tega kar 5 mrtvih na avtocestah). Delež mrtvih pešcev predstavlja 17-% delež med vsemi smrtnimi žrtvami prometnih nesreč v letu 2016. Število hudo telesno poškodovanih pešcev se je primerjalno z letom 2015 v letu 2016 povečalo za 8 %, torej s 124 na 134 hudo telesno poškodovanih. V zadnjih letih je problematično predvsem veliko število prometnih nesreč z udeležbo pešcev v naselju (v letu 2016 - 11 mrtvih in 121 hudo telesno poškodovanih v naselju), med drugim tudi na prehodih za pešce, kjer so v preteklem letu umrli štirje pešci. Opazna je tudi problematika alkoholiziranosti med umrlimi pešci, kjer je bila pri petih ugotovljena visoka stopnja alkohola v krvi (v preteklem letu so pešci pod vplivom alkohola povzročili 23 prometnih nesreč). Med glavnimi vzroki prometnih nesreč z najhujšimi posledicami za pešce prednjačita v letu 2016 nepravilnost pešca pri prečkanju vozišča (10 mrtvih in 32 hudo telesno poškodovanih) in neupoštevanje pravil o prednosti (5 mrtvih in 40 hudo telesno poškodovanih pešcev), v veliki meri tudi neprilagojena oz. prehitra vožnja voznikov (4 mrtvi in 11 hudo telesno poškodovanih). Največ prometnih nesreč z udeležbo pešcev se zgodi v jesensko-zimskih mesecih. Posledično so tudi preventivno-vzgojne dejavnosti AVP in drugih deležnikov usmerjene v to obdobje. Med smrtnimi žrtvami pešcev nadpovprečno izstopajo starejši udeleženci. V letu 2016 namreč beležimo kar 10 mrtvih, 56 hudo telesno poškodovanih in 109 lažje telesno poškodovanih pešcev v starosti več kot 64 let. Za večjo vidnost in varnost pešcev je torej treba opozoriti na nujno uporabo odsevnih teles in svetlejših oblačil ter uporabo prome- tnih površin, ki so namenjene za hojo pešcev. Poleg preventivno-vzgojnih akcij bo potekal tudi okrepljen nadzor s strani 4 dni brez alkohola Policije in mestnih oz. občinskih redar-stev, ki bodo spremljali pravilno ravnanje voznikov kot tudi pešcev v cestnem prometu. 40 DNI BREZ ALKOHOLA Slovenska karitas in Javna agencija RS za varnost prometa od 1. marca naprej začenjata akcijo 40 dni brez alkohola. Letos akcija poteka pod sloganom »Izberi prav. Bodi z mano.« Glavni namen akcije je zmanjšati uporabo alkohola, saj je prav njegova zloraba pogost razlog za številne prometne nesreče, spore in razdore v družinah ter za številna zavožena mlada življenja. Vabljeni, da naredite pomemben korak k varnejšim cestam, boljšemu zdravju in srečnejšim družinam. Za večjo varnost pešcev moramo upoštevati naslednje: Pešec mora uporabljati prometne površine, namenjene hoji pešcev (pločniki, hodniki, prehodi, podhodi, nadhodi). Če ni zagotovljenega hodnika za pešce, mora pešec hoditi ob levem robu vozišča v smeri hoje. Pešec se mora vedno prepričati o varnem prečkanju ceste. Preden stopimo na vozišče, je obvezen pogled levo in desno. Cesto prečkamo hitro in brez nepotrebnega ustavljanja. Ponoči ali ob zmanjšani vidljivosti med hojo po cesti moramo nositi odsevnik na vidnem mestu na strani, ki je obrnjena proti vozišču. Poskrbimo za večjo vidnost in varnost z uporabo svetlih in odsevnih oblačil ter odsevnih teles (odsevni trakovi, kresničke, uporaba svetilke). Obvezna je uporaba prehodov za pešce. Na semaforiziranih prehodih je treba počakati na zeleno luč za pešce (predhodno pogled levo in desno), na nesemaforiziranih prehodih pa posebno pozornost nameniti približujočim se vozilom, da se ta dejansko ustavijo iz obeh smeri (vzpostavitev očesnega stika z voznikom, dvig roke). Učenci prvega in drugega razreda osnovne šole morajo na poti v šolo in iz nje, poleg odsevnika, nositi tudi rumeno rutico, nameščeno okoli vratu. Odrasli, ki ob cesti spremljajo otroke, jih držijo za roko na zunanji strani, proč od ceste. Na avtocesti se ne smemo zadrževati izven vozila ob cestišču, saj je to izredno nevarno. V primeru izrednega dogodka poskrbimo za svojo varnost: vozilo ustavimo na odstavnem pasu z vsemi delujočimi utri-palkami, oblečemo odsevni telovnik, zavarujemo mesto dogodka z varnostnim trikotnikom, izstopimo iz vozila in se umaknimo na varno za zaščitno ograjo ter pokličimo pomoč. Vozniki poskrbite predvsem, da vozite zmerno (počasneje ob megli, dežju, snegu in slabši vidljivosti), pričakujte pešce na cestah in jim odstopite prednost, pozorni bodite tudi na pešce na vozišču, kjer ni pločnikov. Za dobro vidljivost poskrbite s čiščenjem vseh stekel in ogledal na svojem vozilu. Ne uporabljajte mobilnega telefona med vožnjo, saj na ta način ogrožate tudi pešce. 14 Naš kraj ■ februar 2017 »Dobrepolje mi je dalo trdne temelje za življenje« Starejši ljudje že pregovorno premorejo veliko modrosti in iz njihovih življenjskih zgodb se lahko vsak kaj nauči. Ponudila se mi je priložnost poslušati eno tako zanimivo življenjsko zgodbo naše rojakinje, Dobrepoljke Terezije Horvat, ki je svoje otroštvo in del mladosti preživela v rodni Zagorici, zdaj pa živi v Ljubljani. Bojan Novak Gospa Terezija s svojo odprtostjo in smislom za pripovedovanje zgodb iz svoje preteklosti še danes pooseblja živahnost in zagnanost. Na svojem domu je spregovorila o dveh velikih ljubeznih svojega življenja - o petju in o ročnih delih. S ponosom pove, da je bilo prav rodno Dobrepolje prostor, kjer se je naučila peti in izdelovati koške iz ličkanja. Z izbranimi besedami omeni takratnega karizma-tičnega župnika Rafka Fabianija, ki jo je naučil največ o petju in kasneje tudi o vodenju zborov, ter učitelja Nikolaja Va-ljavca, ki je spodbujal nastopanje. Tudi na svoje starše ne pozabi, saj se je od njih naučila ročnih spretnosti in vztrajnosti. Napol v smehu pravi, da je njena mama neprestano pela. Bila pa je tudi solistka pri nekdanjem učitelju Švajgerju. Gospa Terezija je v Dobrepolju živela do 16. leta, nato pa je odšla študirat na takratno učiteljišče v Ljubljani. Ko je končala izobraževanje, so jo, tako kot veliko mladih učiteljev po vojni, z dekretom poslali na eno od šol, kjer je bila potreba po učiteljih. Njo so poslali v daljne Moščan- ce (Prekmurje). V tistih krajih je preživela 3 leta (en del tudi v kraju Tišina). Kot kasneje na vseh drugih šolah je tudi že v Prekmurju prevzela pod svoje okrilje šolski pevski zbor, učila pa je tudi spevoigro. Učenci in starši so novo mlado učiteljico hitro vzljubili in novice, da po treh letih zapušča njihove kraje, nihče ni bil vesel. Zanimivo izkušnjo je v Prekmurju doživela v romskem naselju Pušča, kamor so jo poslali z namenom, da pridobi nekaj prostovoljcev za delo v takratnih delovnih brigadah. Gospa Terezija z nasmehom pove, da ni vedela, kam se podaja, a nazadnje ji je na svoj spisek le uspelo zapisati 8 Romov. Na dan odhoda na delovno brigado sta sicer prišla le dva, a mešanice strahu in želje po spoznavanju neznanega se še danes živo spominja. Po treh letih v oddaljenem Prekmurju se je sprostilo učiteljsko mesto v Grosupljem. Tako domači kot Terezija so si močno želeli, da bi si bili bližje in se tudi večkrat videli. Tudi s pomočjo očeta ji je uspelo prepričati takratno ravnateljico, da so jo sprejeli na prazno delovno mesto. Stanovala je na podstrešju hiše Ahlinovih in na šoli takoj oblikovala pev- Terezija kot zborovodkinja šolskega zbora v Grosuplju ski zbor. Ker niso imeli klavirja, si je pomagala s harmoniko. Njeno navdušenje nad petjem se je hitro razširilo na učence in kmalu je na reviji pevskih zborov od takratnega ocenjevalca Janeza Boleta prejela veliko priznanje za najboljši zbor v okolici. Poleg poučevanja in vodenja zbora je v Grosupljem igrala tudi v predstavah. Tam pa je spoznala tudi svojega moža, ki je bil sicer Prekmurec, a na delu v grosupeljskem podjetju Motvoz in platno. Ko so v Grosupljem potrebovali pravnika, so njeno delovno mesto na šoli ponudili pravnikovi ženi (učiteljici), gospa Terezija pa je morala kljub nosečnosti in uporu staršev svojih učencev zapustiti šolo in si poiskati nov dom in novo službo. Kot velikokrat prej in kasneje v življenju se je tudi v tistem težkem času pojavil nekdo, ki ji je ponudil pomoč. Prijateljica ji je povedala, da je prosto delovno mesto učiteljice v Hrušici (Ljubljana). Hrušica je naselje pod Golovcem, blizu Bizovika in Štepanjskega naselja. Na podružnični šoli je postala učiteljica in ravnateljica. Njen sloves odlične pevovodkinje in organizatorke Terezija v grosupeljski šoli (stoji ob oknu) 15 Naš kraj ■ februar 2017 Terezija s svojo stojnico na Zelenjadi (Novo Polje) Terezija predaja znanje pletenja »koškov« na osnovnošolce raznih prireditev in proslav je prišel na ušesa tudi takratni oblasti, ki je Tereziji zaupala pripravo številnih proslav. Tako je delala tudi po cele dneve, zato ji je dobra prijateljica v tem času pazila otroka, njen mož pa je bil tista leta na služenju vojaškega roka. Gospa Terezija je bila s svojo zagnanostjo v središču dogajanja, naposled pa je postala nekaterim sodelavcem tudi trn v peti. Največje težave v tistem času je imela s stanovanjem. Njena sestra, računovodkinja iz Volčjega Potoka, ji je za kratek čas ponudila del stanovanja, in tako se je nekaj časa Terezija vozila v Hrušico iz Volčjega Potoka, kar je bilo ob takratnih prometnih povezavah zelo težko. Tako težko, da je sprejela tudi ponudbo neke gospe iz Hrušice in živela v podstrešni sobici brez peči. V tistih letih so začeli graditi manjše stanovanjske bloke v Polju (Ljubljana). Gospa Terezija je bila na višku svoje energije, poučevala je na šoli, bila ravnateljica, organizirala proslave, igrala v predstavah, a denarja za nakup stanovanja v novih blokih vseeno ni imela. Čeprav je pretirano varčevala, je vseeno morala tudi na banko po posojilo. Povsem jasno se spominja, kako je leta 1963 prišla na banko in se dobesedno zjokala pred uslužbenko. Povedala je, kako močno si želi stanovanja, in obljubila, da bo, tudi z moževo pomočjo (takrat se je ravno vrnil s služenja vojaščine), odplačala posojilo. Uslužbenka je, čeprav takrat v takih primerih niso dajali posojil, posojilo naposled le odobrila. Tudi mož je hitro našel službo v bližini in lahko sta kupila J#S o 1 JF-i* if IT n Eden izmed številnih folklornih nastopov na proslavi, ki jih je pripravila Terezija Terezija najmlajše otroke uči plesat folklorne plese (OŠ Novo Polje) 16 Naš kraj ■ februar 2017 stanovanje v Polju. Na šoli v Polju so takrat potrebovali učiteljico za poučevanje in varstvo vozačev iz hribovskih naselij, ki so spadala pod šolo v Polju. Na šoli je ostala 13 let, učila tudi folkloro in balet. Še naprej je pripravljala veliko prireditev, glasba pa je bila, tako kot vselej, rdeča nit njenega življenja. V novonastajajočem bližnjem naselju, ki so ga poimenovali Novo Polje, so nato zgradili novo šolo in gospa Terezija se je zaposlila na njej. To je bilo zadnjih dvanajst let njenega delovanja na šoli, potem se je upokojila. Tudi na novi šoli je poučevala folkloro. Velik poudarek je šola dajala tudi ročnim delom in gospo Terezijo so prosili, da jih nauči izdelovanja zobotrebcev in pletenih koškov. Pripravili so tudi veliko razstav z izdelki učencev. Ob eni taki razstavi so dobili tudi državno priznanje. Gospa Terezija tudi danes, ko je upokojenka, aktivno sodeluje v lokalnem okolju in znanje prenaša na mlade. Še vedno poučuje folkloro na šoli (kot interesno dejavnost), povabijo jo tudi na kak tehniški dan. V Novem Polju imajo vsakoletno srečanje - Zeljado - in tam ima vedno svojo stojnico, kjer pokaže spretnosti, ki se jih je naučila v rodnem Do-brepolju. Njeni izdelki (cekarji in koški) krasijo vitrine Kmetijske šole Grm Novo mesto, izseljenci pa so jih zanesli tudi v Avstralijo, ZDA in Kanado. Gospa Terezija tudi zdaj ne more brez glasbe in petja. Aktivna je še v pevskem zboru Vevče in zdajšnji zbor je že njen osmi. Iz njene zgodbe se lahko veliko naučimo. Gospa Terezija večkrat poudari dve vodili: »Stvari, ki se jih naučiš v mladosti, ti vedno pridejo prav.« in »Tvoja dolžnost je, da mladini predajaš, če kaj lepega znaš.«. Njeno življenje je vodila ljubezen do glasbe, do dela, folklore in kulture. Ob tem pa ne pozabi poudariti vztrajnosti, doslednosti in natančnosti. Brez vsega tega, kot pravi, danes ne bi bila tu, kjer je. Vesela je, da je imelo Dobrepolje v njeni mladosti tako izredno dobro razvito kulturo. Trdi, da se je od vseh krajev, kjer je živela in službovala, prav v rodnem Dobrepolju med ljudmi čutilo največ ljubezni do kulture. Verjetno je ob njeni zgodbi in ob kulturnem prazniku, ki smo ga praznovali ta mesec, pravi čas, da razmislimo, kaj je dobrepoljska kultura dala vsakemu izmed nas in kaj smo njej dali mi. Zagotovo sta otroštvo in mladost v okolju, prežetem s kulturo, dala trdne temelje za kasnejše življenje tudi marsikomu izmed nas in podobne zgodbe naj bodo pomemben prispevek k ohranjanju bogate dobrepoljske narodne in kulturne dediščine. ■ Ena od številnih pletenih košar izpod Terezijinih rok Terezija se je naučila postopka pletenja košar v rani mladosti v Zagorici 17 Naš kraj ■ februar 2017 Pogovar s Heleno Ilc, koordinatorko pri Ribniškem pasijonu V mesecu aprilu bodo zagnani ustvarjalci Ribniškega pasijona pripravili že 11. zaporedno gledališko-glasbeno uprizoritev Kristusovega trpljenja. O tem, kako potekajo priprave, koliko dela in truda je vloženega v ustvarjanje pasijona, kdo so njegovi ustvarjalci, in še o marsičem drugem smo se pogovarjali s Heleno Ilc, koordinatorko pri Ribniškem pasijonu. Sandra Turk, foto Matjaž Maležič Pozdravljeni! Najprej nam prosim zaupajte, kako je sestavljena koordi-natorska ekipa in kakšna je vaša vloga/ naloga pri Ribniškem pasijonu. Koordinatorsko ekipo sestavlja 10 prostovoljcev, ki si na začetku razdelimo področja dela (glasba, scenarij in režija, scenska ekipa, šivilje, branjevke, odnosi z javnostmi), nato pa vsak od nas vodi svojo skupino. Tako se po delčkih sestavlja ta veliki projekt. Sama sem vodja projekta, kar pomeni, da povezujem vse te dele v celoto, da skrbim za pretok informacij in urejam birokratske zadeve. Ali sodelujete pri Ribniškem pasijonu že od vsega začetka? Je vaša vloga še vedno enaka? Drži, da pri pasijonu sodelujem od samega začetka. Vsa leta sem del ožje koordinatorske ekipe: prva leta sem skrbela za scensko ekipo, kasneje sem bila zadolžena za stike z javnostjo, zadnja leta pa sem vodja projekta. Kot smo že v uvodu zapisali, bo letos potekal že 11. Ribniški pasijon. Ali ste ob prvi uprizoritvi leta 2007 pričakovali, da bodo uprizoritve postale tradicionalne? Kakšna so bila sploh pričakovanja ob prvi uprizoritvi? Začetki Ribniškega pasijona so bili zaznamovani z mladostno energijo in zanosom - koordinatorji smo bili stari okrog 20 let - in priznam, da si ni nihče upal niti sanjati, da bo že čez nekaj let ta projekt presegel župnijske in dekanijske meje, povezal že več kot 400 različnih ljudi in postal prepoznaven po celi Sloveniji. Vsako leto so nam pozitivni odzivi sodelujočih in obiskovalcev dali potrditev in zagon, da niti nismo veliko razmišljali, ali naslednje leto ponovno začeti pripravo pasijona ali ne. Pasijon je postal del nas in mi smo postali del pasijona. Ali je zgodba vsako leto enako ali se spreminja? Kakšno zgodbo lahko letos pričakujemo? Stremimo k spremembam, novostim, zato obiskovalce vsako leto čaka nekaj novega. Lahko povem, da pasijon niti dve leti ni bil popolnoma enak. Scenaristi letošnje zgodbe so želeli v ospredje poleg Jezusa postaviti še njegove učence, njihovo delovanje, predvsem pa delovanje Svetega Duha v njih. Na koncu pasijona tako ne bo smrt oz. Jezusovo vstajenje, ampak bomo priče tudi dogajanju v času prvih krščanskih skupnosti vse do binkoštnega praznika, ko so apostoli deležni prihoda Svetega Duha. Letošnje geslo je: »Bodite pogumni!« Poleg nove zgodbe boste lahko slišali tudi povsem nove avtorske skladbe, ki Ribniškemu pasijonu dajo svojevrsten pečat in posebno mesto med pasijoni, saj smo eden redkih pasijonov v Evropi, kjer se v živo izvaja pop (rock) glasba. Sprva ste pasijon uprizarjali le v Ribnici, nato so sledila gostovanja. Do sedaj ste bili gostje v Velikih Laščah in Kočevju. Ali boste tudi letos gostovali? Tako je. Zadnji dve leti smo dobili povabili sosedov, da pasijon uprizorimo tudi v njihovem kraju. Ker smo pred nekaj leti uprizoritev pasijona zaradi nepredvidljivih vremenskih razmer prestavili z ribniškega gradu v športno dvorano, je bilo gostovanje lažje izpeljati, saj so si dvorane med seboj precej podobne. Kljub temu pa vsako gostovanje pomeni svojevrsten logističen izziv, saj je treba scensko postavitev prilagoditi posebnostim dvorane, poskrbeti za prevoz vse opreme in ljudi. Po drugi strani pa smo vsakega gostovanja veseli, saj je pasijon čedalje prepoznavnejši, nam pa to daje možnost, da Jezusovo sporočilo oznanjamo na različnih koncih Slovenije - podobno kot so delali Jezusovi učenci. Letos smo dobili povabila z več koncev Slovenije in smo bili postavljeni pred odločitev o izbiri lokacij. Tako si bo možno Ribniški pasijon letos ogledati v soboto, 1. aprila, v Velikih Laščah, v soboto, 8. aprila, v Logatcu, na velikonočni ponedeljek, 17. aprila, v Ribnici ter na praznični četrtek, 27. aprila, v Polzeli. Vse uprizoritve bodo ob 19. uri v športnih dvoranah. Za samo organizacijo je verjetno potrebnega ogromno truda in priprav. Kdaj začnete priprave in, če nam lahko na kratko opišete, kako sploh nastane uprizoritev pasijona? Prvi sestanki koordinatorske ekipe se začnejo že v mesecu septembru. Takrat določimo časovni okvir celotnega dogajanja, določimo termine uprizoritev, razdelimo delo po skupinah ter začnemo nabiranje sodelujočih. Najprej začne 18 Naš kraj ■ februar 2017 nastajati scenarij, nato glasba, ustvari se celotna grafična podoba, v ozadju se urejajo birokracija, promocija in dogovori z vsemi partnerji, ki pri tem sodelujejo. V mesecu decembru/januarju začnejo vaje glasbeniki, mesec pozneje še igralci, medtem šivilje pripravljajo kostume. Zadnji mesec pred uprizoritvami je namenjen skupnim vajam, usklajevanju in zaključni promociji. Koliko je nastopajočih? Ali je njihovo število stalno ali narašča/pada? Kaj lahko poveste o njihovih lastnostih in posebnostih? Letošnja pasijonska družina še ni dokončno oblikovana, vendar pričakujem, da bo na koncu štela približno 200 članov. Število sodelujočih se je skozi desetletje spreminjalo, vendar je zaznati trend naraščanja. Ribniški pasijon ustvarjajo prostovoljci - ljudje, ki jim ni težko svojega časa podariti za nastajanje in izvedbo tega projekta. Nismo profesionalci, skupna sta nam ljubezen in veselje do skupnega dela, deljenja svojih talentov in do oznanjanja Jezusovega sporočila. Povezujemo že več kot 15 župnij od Ko-stela do Ljubljane, še posebej nas veseli dejstvo, da sodelujejo cele družine, sicer pa je starostni razpon zelo velik: od dvoletnih otrok (če ne štejemo tistih v no-sečniških trebuhih) do osemdesetletne priletne gospe. Pasij onska družina ni nikoli zaprt krog, ampak smo vedno iskreno veseli vsakega novega člana, ki se nam želi pridružiti. Verjamemo, da se za vsakogar najdeta mesto in vloga, ki mu bo pisana na kožo, treba se je le opogumiti, se odzvati na objavljena povabila ali pa se obrniti na enega od koordinatorjev. Za nastanek tako ogromnega projekta so verjetno potrebna tudi določena finančna sredstva. Kako jih dobite? Ali s prodajo vstopnic? Za pripravo in izvedbo pasijona je potrebnih precej finančnih sredstev, toliko večji zalogaj bodo vsa letošnja gostovanja zaradi avtobusnih prevozov vse opreme in sodelujočih. V Svetem pismu je zapisano: »Zastonj ste prejeli, zastonj dajajte.« Tudi mi se držimo načela, da želimo Jezusovo sporočilo predati vsem, zato za ogled pasijona ne pobiramo vstopnine. Vstop je prost, kdor želi, nam lahko nameni svoj prostovoljni dar. Ker nimamo lastnega finančnega vira, smo vsako leto odvisni od občinskih razpisov, pokroviteljev in dobrotnikov. Verjamemo v Božjo previdnost, da nam bo uspelo zbrati dovolj sredstev. Zakaj menite, da ima Ribniški pasi-jon vsako leto tako dober odziv tako s strani sodelujočih kot s strani gledalcev? To vprašanje bi bilo bolje zastaviti njim. Mislim, da ljudje prepoznajo in vidijo, da vse delamo z veseljem. Da je to projekt, ki povezuje, kjer spoštujemo drug drugega, kjer veliko dajemo, a še več prejemamo. Ta pristnost privablja tako nove sodelujoče kot gledalce. V svoje delo želimo dati sebe, prek pasijona želimo izraziti tisto, kar občutimo sami. Mislim, da naš pasijon precej osebno na- govarja - prek besedil in glasbe -, in to je ljudem všeč, da jim besede odzvanjajo, da se v tem najdejo. Ali si je mogoče Ribniški pasijon ogledati tudi na televiziji? Exodus TV v postnem in velikonočnem času predvaja posamezne uprizoritve Ribniškega pasijona. Sicer pa so posnetki objavljeni na YouTubovem kanalu Ribniškega pasijona. Kakšne so vaše želje glede Ribniškega pasijona za naprej? Moja osebna želja je, da bi Ribniški pasijon ohranil svoje poslanstvo širjenja veselega sporočila, da bi privabil čim širši krog ljudi, ki bi se prek tega lahko izražali in hkrati napajali z novimi močmi. Želim si, da bi bil Ribniški pasijon res pojem družine, veselja, ljubezni, dajanja in prejemanja. In še za konec. Zakaj menite, da bi si ljudje morali ogledati letošnji Ribniški pasijon, in sicer tako tisti, ki ga do sedaj še niso videli, in tudi tisti, ki so že videli pretekle uprizoritve? Kot sem že omenila, bo letošnji pasi-jon prinesel veliko novosti, zato bo zanimiv tudi za tiste, ki so ga že kdaj videli. Kdor pa Ribniškega pasijona še ni videl, ima pa toliko več razlogov, da to stori letos. Vsem pa velja tole povabilo: Bodite pogumni in pridite! Bodite pogumni in povabite s seboj še koga! Hvala za vaše odgovore in veliko uspehov in veselja še naprej pri ustvarjanju Ribniškega pasijona! ■ 19 Naš kraj ■ februar 2017 Ribniški pasjon 2017 -bodite pogumni! »Ne bojte se, otroci moji. Ne bojte se Očeta, ne bojte se mojega Sina in ne bojte se Svetega Duha, ki sedaj prihaja na vse vas. Ne bojte se, veselite se!« S temi besedami Marija, Jezusova in naša mati, spodbuja in hrabri apostole, ki so na binkoštni praznik zbrani in se nad njih razlijejo darovi Svetega Duha. Z istimi besedami nagovarja danes tudi nas, naj se ne bojimo pokazati vere v Jezusa Kristusa, naj se ne bojimo biti Njegovi apostoli veselja in miru, naj se ne bojimo svetu prinesti radostne novice. To je glavni poudarek že 11. Ribniškega pasijona, ki letos prvič gostuje tudi v Polzeli in Logatcu. Ustvarjalci pasijona se že več mesecev pripravljamo, da bomo lahko v mesecu aprilu med vas ponesli prenovljeno in osveženo zgodbo Jezusovega delovanja, trpljenja in vstajenja, ki jo zapečati prihod Svetega Duha. Nove scene, novi obrazi, nova glasba izpod rok domačina Nejca Podobnika ... Veliko razlogov, da ponovno napolnite športno dvorano. Več kot 170 prostovoljcev bo veselo novico Ribniškega pasi-jona razširjalo na naslednjih koncih: • v soboto, 1. aprila, ob 19h v športni dvorani Velike Lašče, • v soboto, 8. aprila, ob 19h v športni dvorani Logatec, • v ponedeljek, 17. aprila, ob 19h v športnem centru Ribnica, • v četrtek, 27. aprila, ob 19h v športni dvorani Polzela. Bodite pogumni in pridite! Bodite pogumni in povabite s seboj še koga! ■ Koordinatorji RiP 2017 Kulturno društvo Dobrepolje Moški pevski zbor Rafko Fabiani vabi na KONCERT ob 110-letnici delovanja, ki bo v soboto 11. marca 2017, ob 19.00 v Jakličevem domu na Vidmu. KIBNISKIs PAS I JON \ Športna dvorana VELIKE LAŠOEi 1.ob 19, tri Športna dvorana LOGATEC S. 4. ob 13. uri Športni center RIBNICA 17.4. ob 19. uri Športna dvorana POLZELA 27.4. ob 19. uri A Gost večera bo dramski igralec Gregor Čušin. Program bo povezoval IGOR AHAČEVČIČ. Lepo vabljeni! MPZ Rafko Fabiani V* "Glasba razveseljuje človeka in olepša njegove vesele trenutke, glasba mu pomaga preboleti najhujše žalosti, glasba ga opogumlja, glasba mu pomaga k zbranosti in ga tudi sama na sebi duhovno plemeniti." Jože Ramovš 20 Naš kraj ■ februar 2017 Pust v Ponikvah 2017 Čez nekaj dni bo pust, ki ga v naših krajih obeležimo na različne načine. Zadnja leta se je vsakoletno obeleženje ohranilo le v Ponikvah, kjer še vedno zelo prizadevno negujejo dolgo tradicijo pustovanja v vasi. Še posebej je zanimivo, da Ponikovci pusta ne obhajajo zaradi povorke ali zaradi tega, da bi svoje maske pokazali drugim. Ravno nasprotno. Čeprav živimo v svetu, kjer igrajo pomembno vlogo oglaševanje, prodaja in dobiček, se zdi, da Ponikovcem to ne seže do srca. Oni imajo pust zase, vse pripravijo za svoje vaščane. Bojan Novak, foto: Saša Škulj Čeprav je bilo v Našem kraju poniko-vsko pustovanje zelo natančno opisano v prvih dveh številkah leta 2014 (avtor je bil Jože Lenarčič), sem na pogovor o pustovanju povabil Matevža Bukovca in Janeza Gačnika. V krajšem pogovoru sta ponovno osvetlila nekaj značilnosti sedanjega časa v Ponikvah. S tem smo ponovno obudili poznavanje kulturne dediščine iz naših krajev. Kdaj se po navadi izobesi zastava HU - ZPP v Ponikvah? Kmalu po novem letu, kajne? Zastavo imamo zadnjih 10 let, izobesi pa se približno en mesec pred pustom. Takrat se tudi začnejo priprave. Fantje se dobimo na sestanku, kjer dorečemo vse zadeve. Najprej uredimo prostor, kjer se ob večerih zbiramo, se pogovarjamo o pustu in se družimo. Stare maske malce popravimo in naredimo nove, iščemo pa tudi zamisli za časopis Novice Malega Pariza. Vemo, da je vajin sovaščan Jože Lenarčič pred tremi leti zelo temeljito popisal pust v Ponikvah za bralce Našega kraja. Vseeno, da malce osvežimo spomin - kako je videti pustni čas v Ponikvah? Zadnja leta začnejo maske hoditi po vasi približno dva tedna pred pustnim torkom. Včasih so hodile že en mesec prej (pred recimo 30 leti). Prvi gredo po vasi podivci, ki podijo otroke. Med tem časom ob večerih delamo maske, zapisujemo ideje za program, članke za pustni časopis. V Ponikvah je glavno pustno dogajanje vedno na torek, in ta dan je praznik za Ponikve. Vsi smo doma, številni vzamemo dopust. Katere tradicionalne maske sestavljajo ponikovsko pustno povorko? Najprej morava omeniti podivce; mednje spadajo petelin, košuta, policaj in še nekaj mlajših likov. Tastar gre po vasi šele na ta debeli četrtek, tastara pa ga spremlja samo na pustni dan. Od ta debelega četrtka se pojavlja tudi podivc s koničasto kapo. Potem pa so tukaj še talepi par, ki se na pustni dan sprehaja med programom, in plesna para, ki zvečer plešeta po hišah. Dogajanje na pustni torek je ustaljeno. Ze zgodaj zjutraj gredo po vasi podivci. Po hišah gre najprej agent, ki ima poleg sebe podivca. Na listu ima napisano, za kaj se tisto leto pobira denar. O tem se dogovorimo že prej, med pripravami. Po navadi gre za kako smešno stvar ali kaj aktualnega. Za njim gresta tastara dva, ki sta zelo divja. Prevračata se, tulita ... Včasih sta zjutraj pobirala jajca, zvečer pa krofe. Sedaj imata jajca bolj za vzorec, večina jima da denar. Dopoldne po hišah hodijo tudi skupine aktualnih mask. Zadnje čase gredo 3 skupine in vse imajo ob sebi podivca. Program teh skupin se ne ponavlja iz leto v leto, predstavlja pa običajno kaj aktualnega. Obhod se po navadi zavleče še v del popoldneva. Osrednja prireditev se dogaja okoli štirih. Program traja približno 30 minut. Zbranim na šaljiv način predstavimo en dogodek, ki nas je v preteklem letu posebej nagovoril. Drži, da je program skrivnost in da ga do te prireditve poznate samo samski fantje? Ja, drži. Programa nihče drug ne pozna, taka je tradicija. Enako velja za vsebino pustnega časopisa. 21 Naš kraj ■ februar 2017 Kako pa se zaključi pustni torek? Po končani osrednji prireditvi »na luži« sledi večerni program. Takrat gresta dva talepa para po vseh hišah v vasi ple-sat. Ob sebi imata harmonikarja in policaja. S plesom se vaščanom zahvalimo za darove, ki so jih dali dopoldne, zvečer pa je zabava za vse vaščane. Je program plesa po hišah točno določen? Da, vedno je enako. Preden se pride do hiše, harmonikar vedno igra poniko-vsko koračnico. Ko pridejo v hišo, policaj dvigne sabljo, plesna para pa se priklonita. Nato zaplešeta polko, potem pa plesalci v maskah z domačimi zaplešejo še valček. Na koncu se zopet priklonijo, policaj pospravi sabljo in odidejo do naslednje hiše. Za njimi hodita po hišah še tastara dva, ki pobirata krofe in flancate. Tako se obide cela vas, zadnji ples pa je na prizorišču zabave, ker se fantje tudi razkrijejo. Na zabavi so ob polnoči krščeni novi fantje - tisti, ki so v preteklem letu praznovali 16. rojstni dan, v družbo pa so sprejeta tudi eno leto mlajša dekleta. So ti mladi fantje še pripravljeni sodelovati v pustnem programu, tako kot ste vi in vaši očetje? No, večina še, se pa tudi na tem področju opaža, da se nekaterim preprosto ne da, saj so prezaposleni s Facebookom, s telefoni in podobnimi sodobnimi napravami. Nekoč mi je pod roke prišel priložnostni pustni časopis, ki je na šaljiv način popisal vse dogodke iz vasi. Izdate tak časopis vsako leto? Ja, že nekaj let naš časopis Novice Malega Pariza izhaja vsako leto. V tem časopisu so lokalne šale, ki sicer temeljijo na resničnih zgodbah iz vasi, a jih malce »zabelimo«. Kot zanimivost - prva številka je obsegala dve strani, pisana je bila še na pisalni stroj. Ta časopis izide na nedeljo, dva dni pred pustom. Podivci ga raznesejo po vseh hišah. Vaščani komaj čakajo in v nedeljo je časopis pravi hit. Nekateri va-ščani med letom ne pridejo veliko med ljudi in potem na ta dan izvejo za vse dogodke v vasi. Ponikovske mačkare so od leta 2015 vpisane tudi v register žive kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. Kako je prišlo do tega? Pri tem je veliko vlogo odigral Tomaž Simetinger. Kot etnolog se je veliko ukvarjal s proučevanjem pustnih mask in s folkloro. Pogosto je hodil v Ponikve, saj se mu je zdel naš pust zanimiv. Potem je načrtno zbiral material in spraševal starejše ljudi o zgodovini pusta v Ponikvah. To je delal več let, leta 2015 pa je ministrstvo za kulturo ponikovske mačkare vpisalo v register kulturne dediščine. Ob kateri uri bo letos program na pustni torek? Program na luži bo ob 16.00. Mi ga delamo prvenstveno za vaščane in prireditve ne oglašujemo, smo pa veseli tudi, če pride še kdo od drugod. Dan kasneje na isti lokaciji pokopljemo pusta in s tem se pustovanje konča. Na druge pustne karnevale po Sloveniji ne hodite? Ne. Mi pust obeležimo znotraj vasi. Pustne maske oblečemo samo še takrat, ko se poroči kak fant ali dekle iz Poni-kev. Občudovanja vredno je, da se v eni vasi zbere vsako leto toliko fantov, da pust v vasi živi že toliko let. Koliko približno vas je letos, kako ste organizirani? Na spisku nas je letos nekje 25. Kakšen pride samo enkrat, stalno aktivnih pa nas je 20. Minimalna starost je 16 let. Smo pa samo neporočeni fantje brez otrok. Organizirani smo nekako hierarhično, čeprav smo že veliko bolj demokratični, kot je bilo to nekdaj. Imajo pa pri odločanju prednost starejši fantje, medtem ko mlajši opravljajo bolj začetniška opravila. Najlepša hvala za pogovor. Želim vam lep zaključek pustnega rajanja in prijeten pustni torek. Bralci, ki bi želeli izvedeti še več o tradicionalnem pustu v Ponikvah, vabljeni, da si preberete prispevka Jožeta Lenarčiča iz številk Našega kraja 1/2014 in 2/2014, dosegljivi sta na spletni strani Občine Dobrepolje (arhiv Našega kraja). ■ l f ' m t i _'j 22 Naš kraj ■ februar 2017 Tft ¡v m Iz nase Križnice Videm 34, 1312 Videm Dobrepolje • tel.: 01/786 71 40 Obratovalni čas: Ponedeljek in sreda: 12.30-19.00 Torek in četrtek: 9.00-14.00 Petek: 12:30-20.00 Ob prazniku slovenske kulture ... v knjižnici Ogenj, rit in kače niso za igrače - večer z avtorico knjižne uspešnice Mileno Miklavčič Veseli smo, da se je novinarka in pisateljica Milena Miklavčič odzvala povabilu, obiskala našo dolino in bila gostja večera v knjižnici ob obeležitvi kulturnega praznika. Knjiga Ogenj, rit in kače je namreč že kar nekaj časa najbolj brano čtivo v Sloveniji. Izdana je bila konec leta 2013 in doživela že več ponatisov. V svojem delu, ki je plod številnih raziskovanj in večdesetle-tnega zbiranja zgodb posameznikov, spregovori o običajih naših prednikov in številnih tabuiziranih temah. Tako gre med drugim pravzaprav za prvo knjigo, ki na poljuden način, a etnološko dragoceno odkriva intimne trenutke naših prednikov na začetku 20. stoletja na Slovenskem. Tu so še poglavja o življenju dekel in hlapcev, o tem, kakšno je bilo v tem času otroštvo dedov in babic, kako so se po 2. svetovni vojni zidale hiše. Predstavi različne medsebojne odnose, npr. med taščo in snaho, kako so se nekoč rojevali otroci, kašne so bile higienske razmere, kako in zakaj so se ljudje sovražili med seboj ... Pisateljica, radijska voditeljica na Radiu Sora, blogerka in svetovalka Zaupnih besed pri časopisu Nedelo, po izobrazbi učiteljica slovenščine in angleščine, meni, da je knjiga doživela takšno zanimanje in branost tudi zato, ker je spolnost v slovenski družbi še vedno globoko tabuizirana tema. Knjiga je zagotovo izviren prispevek k zgodovini sloven- skega vsakdanjega življenja. Spoznamo, kako drugače so živeli naši nedavni predniki in kako malo informacij so imeli o rečeh (denimo v zvezi s spolnostjo), o katerih zdaj redno poročajo in izobražujejo različni mediji. Gospa Miklavčič svoje delo opravlja s predanostjo, zavzetostjo in namenom, da se dogodki iz življenja naših starejših generacij prenašajo naprej in ohranijo. Zanimajo jo predvsem dejanja, običaji, o katerih se ne govori veliko, stvari, pred katerimi bi se rajši obrnili vstran, zaprli oči ali jih pometli pod preprogo. Spoznamo, v kako krutih razmerah je bil primoran marsikdo živeti, in te so oblikovale tudi njegovo osebnost. Tako lahko posameznika tudi lažje razumemo. Po knjigi je bil posnet tudi dokumentarni film. Avtorica ima za seboj že več kot 400 literarnih nastopov in predstavitev, načrtuje pa že novo knjigo. Beremo skupaj ... Bralni klub Dobrevoljci Na tokratnem druženju smo razmišljali ob knjigi Zaljubljenosti enega najvidnejših in najbolj prevajanih španskih pisateljev, Javierja Mariasa. Zanimivo branje bo blizu predvsem izkušenim in zahtevnejšim bralcem. Dolge metaforične povedi, ki so namreč značilnost tega pisatelja, zahtevajo osredotočenost bralca, če želi razumeti vse nianse povedanega. Vendar ravno slednje daje posebno bogastvo in globino njegovemu literarnemu izražanju. Hkrati zgodba pritegne z zapleti in moralnimi življenjskimi vprašanji. Dogajanje postane povod za razmišljanje o stanju zaljubljenosti, v katerem je človek zmožen storiti skoraj vse, kar je najplemenitejšega, in skoraj vse, kar je najnizkotnejšega. V prihajajočem mesecu, v sredo, 8. marca, ob 19. uri, pa se nam lahko pridružite na novem srečanju. Tokrat beremo skupaj roman Otroštvo pisatelja Miha Mazzinija, dobitnika nagrade kresnik 2016. "Od nas samih je odvisno, s katero nogo bomo vstali. To je recept za uspešno življenje, ne nazadnje tudi v zrelih letih." (Milena Miklavčič) 23 Naš kraj ■ februar 2017 Pravljično-ustvarjalna delavnica »Rad te imam« Pravljične urice v času praznovanja kulturnega praznika so bile resnično nekaj posebnega. Prisluhnili smo recitalu Povodni mož našega pesnika Franceta Prešerna, ki nam ga je s pristno doživetostjo pripravila učiteljica Ema Sevšek. Sledila je ustvarjalna delavnica, na kateri se nam je ponovno pridružila naša Petra Krašna, pod taktirko katere so si otroci naredili izvirne kazalke. Hvala Petri za čas, pripravljenost in ves material. Seveda pa ni manjkal Mark Krašna, ki je pravo praznično vzdušje podkrepil še z zvoki harmonike. Najlepša hvala še enkrat vsem, saj ste razveselili, razbistrili in predvsem navdušili drage otroke. Na pravljičnih dogodivščinah pa se nam še vedno lahko pridružite vsak petek ob 17. 30. Izdelovali smo kipe Franceta Prešerna in jedli fige. Saj so našega pesnika otroci vendarle klicali dr. Fig. Obisk podružnične šole Struge Ob kulturnem prazniku smo obiskali tudi učence prve in druge triade podružnične šole Struge. Na bibliopedagoški uri smo se pogovarjali o Francetu Prešernu, pregledovali njegova dela ter razmišljali o pisateljevanju, knjigah in branju ... Učenci so si z zanimanjem ogledali tudi nekaj izmed knjig iz knjižnice. Vsi učenci so bili čudoviti, izjemno motivirani, zainteresirani in spoštljivi do knjig. Lepo povabljeni še enkrat, da obiščete knjižnico in si v knjižnem gradivu poiščete odgovore na vsa vprašanja, ki vas zanimajo. Učenci prve triade z učiteljicama Karmen in Cvetko Pa koliko srčkov bi rada tale gospa Petra, da izrežemo ... Učenci druge triade z učiteljico Mojco Pugelj 24 Naš kraj ■ februar 2017 EJ, TI, PREKLOPI NA KNJIGO ... In se nam pridruži na srečanju za mlade, kjer bomo nekaj besed namenili zanimivi knjigi, napisani po resnični zgodbi. Izpoved londonskega gangsterja (Greg Watts, John Pridmore) Zaželeno je, da knjigo prebereš, vendar se nam vsekakor lahko pridružiš tudi, če knjige nisi ali je nimaš namena prebrati. Bistvo je, da se bomo mladi družili in se imeli super! Na srečanju bodo sodelovali tudi bralci od 6. do 9. razreda, ki opravljajo Slomškovo bralno značko. Srečanje bo potekalo v ČETRTEK, 2. MARCA, ob 1O.00 v prostorih krajevne knjižnice Dobrepolje. VABLJENI VSI MLADI NA DRUŽENJE OB KNJIGI ZA NAJSTNIKE, KI JO MORAJO PREBRATI TUDI VSI ODRASLI! "Ljudje, ki so brali dobre knjige, so resnično doživeli več kot tisti, ki ne znajo ali nočejo brati... Ni res, da imamo samo eno življenje. Če znamo brati, lahko živimo toliko življenj in toliko različnih življenj, kolikor si želimo." (S. I. HAYAKAWA) Vabimo vas na predavanje »ČE BI POJEDLI VEČ ZRNATIH STROČNIC, BI BILI BOLJ ZDRAVI« doc. dr. Darje Kocjan Ačko in Anamarije Ačko. PONEDELJEK, 20. marec, ob 19. uri v knjižnici Dobrepolje (Jakličev dom). Grah, bob, volčji bob, soja, fižol, vinja, leča, čičerika in arašid spadajo v skupino devetih najpomembnejših zrnatih stročnic sveta. Namen predavanja je predstaviti njihov pomen na vrtu in njivi (poslanstvo stročnic so rodovitna tla) in v prehrani (pri vzdrževanju zdravja in dobrega počutja). Znanja ni nikoli dovolj in vsako novo izobraževanje je nadgrajevanje razumevanja prejšnjega. Skupaj bomo osvojili nekaj procesov v naravi in v organizmu ter poskusili domiselne in preproste namaze, ki jih bo pripravila Anamarija Ačko po receptih iz knjige Zrnate stročnice, pridelava in uporaba. Predavanje je brezplačno, prijazno vabljeni! Zvezdica Zaspanka sijala na odru Jakličevega doma V četrtek, 9. 2. 2017, je skupina KUD DramŠpil iz Ribnice pred številnimi otroki in starši v Jakličevem domu odigrala polurno predstavo Zvezdica Zaspanka. Bojan Novak Nekateri odrasli smo vsebino Ježkove pravljice že malce pozabili, otroci pa jo znajo skoraj na pamet. Se spomnite najmlajše zvezdice na nebu, ki včasih zamudi v službo? Boter Mesec je nekega dne neusmiljen in jo kaznuje tako, da jo pošlje na Zemljo, kjer zvezdica sreča tudi razbojnika Ceferina. Ta želi zvezdici med spanjem odstriči zlate lase, a ga ta s svojo dobroto nauči napisati besedico LJUBA. To povzroči, da razbojniku spet začne biti srce. Zvezdica Zaspanka je za svojo dobroto nagrajena tako, da se sme s kometom Repatcem vrniti nazaj na nebo. Z zvočnimi in svetlobnimi učinki je ekipa DramŠpila, ki deluje pod mentorstvom Lucije Cirovič, prisrčno prikazala pomembne trenutke v pravljici, gledalci pa so se jim zahvalili z dolgim aplavzom. Ob koncu so se najmlajši lahko na odru pridružili pravljičnim junakom, se fotografirali z zvezdicami in dovolili Ceferi-nu, da jih je dvignil v zrak in nekatere tudi malce prestrašil. ■ 25 Naš kraj ■ februar 2017 Opereta Netopir na odru Jakličevega doma V nedeljo, 5. 2. 2017, je na odru Jakličevega doma gostovala skupina petih opernih pevcev in pianistke Nataše Valant. Pod režijsko taktirko Zvoneta Šedlbauerja so predstavili odlomke iz operete Johanna Straussa mlajšega Netopir. Skupino izvajalcev je ob praznovanju slovenskega kulturnega praznika v goste povabila Občina Dobrepolje. O svojih doživetjih so tokrat spregovorili poslušalci. Nastopajoči: Rebeka Radovan Al Vrezec Petra Vrh Vrezec Klemen Torkar Zdravko Perger O opereti Netopir: V originalu gre za opereto v treh dejanjih. Krstna predstava operete je bila 5. aprila 1874 na Dunaju, do danes pa je bila opereta odigrana na večini svetovnih odrov. Netopir je zgodba intrig, maskiranja ter nenadnih zapletov in razpletov. Mnogi poznavalci jo imajo za pravi operetni biser. V SNG Opera in balet so Netopirja igrali tudi v letošnji sezoni, nazadnje v prvi polovici januarja (vir: www. opera.si). Zbral Bojan Novak Nad nedeljskim kulturnim dogodkom sem bil prijetno presenečen, saj si nisem mislil, da bo naš kraj gostil tako dobre operne ustvarjalce. Ob ogledu vabila me je zmotilo, da ni navedena vstopnina, zato smo se na opereto odpravili malo prej, ker sem se bal, da bo dvorana Jakličevega doma premajhna za tak dogodek. Moja bojazen o premajhni dvorani je bila odveč, je pa vsem, ki se dogodka niso udeležili, lahko upravičeno žal. Opereta je bila lep zaključek konca tedna in priprava na kulturni praznik. Ambrož Volek V zabavno zgodbo sta nas, ob prepričljivi glasbeni podlagi, popeljali preprosta scena in nič kaj razkošna kostu-mografija. Nastopajoči so z dovršenimi vokalnimi in igralskimi spretnostmi poskrbeli za dobrovoljnost in navdušenje občinstva. Aplavz je povedal vse. Če bi se ponudila še ena priložnost, bi si opereto zagotovo ogledali kar vsi družinski člani. Ana Špan Česen Vedno je zelo dobra popestritev dogajanja v Dobrepolju, če lahko na svojem odru gledamo tudi kaj novega. In letos je bila to opereta Netopir. Straussova mojstrovina je čudovito zazvenela v izvedbi majhne skupine. Igra, petje in klavirska spremljava so lepo zaokrožili celo predstavo. Takih in podobnih večerov si lahko želimo samo še več. Zato velja povabilo Občini Do-brepolje, da pripelje k nam še kakšno podobno skupino, hkrati pa vsem občanom, da se takih dogodkov udeležimo, saj se lahko organizirajo samo ob dovolj velikem obisku. Vida Šinkovec Najprej moram pohvaliti našo profesorico petja Petro Vrh Vrezec, ki je odlično upodobila vokalno in zahtevno sopransko vlogo služkinje Adele. Pričakoval sem slabšo razumljivost besedila specifičnega opernega petja v naši dvorani, saj ni namenjena tovrstni glasbi zaradi slabše akustičnosti, vendar so se nastopajoči dobro odrezali, tako da smo gledalci lahko zbrano sledili sami vsebini zgodbe, k temu pa so pomagali tudi govorni vložki. V celoti pa mi je bila opereta zelo všeč in odlično izvedena, tako v pevskem kot v igralskem smislu, kar je bilo pričakovati, saj so nastopali slovensko priznani operni pevci, mlajše in starejše generacije. Jernej Klinc Vesela sem bila, da sem si v naši dvorani lahko ogledala predstavo, v kateri so nastopili vrhunski umetniki. Dobro je, da imamo Dobrepoljci možnost, da si v svoji sredini občasno ogledamo prireditve na višji oziroma poklicni ravni, saj nas to spodbuja pri našem ljubiteljskem delu. Se mi je pa ob tem nastopu, ki je sovpadal s praznovanjem kulturnega praznika, postavilo vprašanje, zakaj ob kulturnem prazniku Dobrepoljci ne pripravljamo več prireditev, na katerih bi se pokazali naši ljudje, ki se kot posamezniki ali v različnih skupinah in na različnih področjih trudijo, da bi po svojih najboljših močeh poustvarili ali ustvarili umetnost. Anita Ahačevčič Z veseljem sem si ogledala operni biser Netopir, zgodbo nenavadnih zapletov in razpletov. Nastopajoči so odlično odigrali in odpeli svojo vlogo in dokazali, da lahko tudi na manjših odrih uživamo v predstavah. Vsekakor dobrodošla popestritev bogate kulturne ponudbe v Dobrepolju. Marija Pogorelc Opereta Netopir je glasbeno-gledališka zvrst, v kateri ponavadi igrajo šolani pevci, ki poleg petja obvladajo tudi gledališki 26 Naš kraj ■ februar 2017 govor in ples in morajo za določeno vlogo imeti tudi temu primeren karakter ... Igralci te operete so imeli vse to zgoraj napisano. Opereta Netopir, kije bila v Jakličevem domu, mi je bila neizmerno všeč in je bila prava poslastica za zaključek konca tedna. Obisk v dvorani je bil zelo velik, zato bi si želela še tovrstnih predstav in po komentarjih drugih kolegic in kolegov nisem edina, ki si to želi . Vida Žnidaršič Ko sem izvedela, da bo opera na Vidmu, sem bila prijetno presenečena, sploh ob dejstvu, da takih prireditev ponavadi ni na Vidmu. Bila sem zelo zadovoljna s predstavo, škoda je le, da prireditev ni bila bolj obiskana. Vsakomur, kije nedeljski večer preživel doma pred TV, je lahko žal, da je zamudil ta čudoviti in edinstveni dogodek. Romana Škantelj Piše: Zdravko Marič, dr.med. S pomočjo dedka do vitalnega napredka Danes mi v glavi vre neznanska vročina. V roki držim svinčnik in v njegovo konico se iz glave preko roke prevaja nešteto gorečih misli. Kot da tekmujejo, katera se bo prva dotaknila papirja in zapolnila njegovo praznino s smiselno vsebino. Tok gorečih misli je tako močan, da se ob vsakem dotiku svinčnika papir vžge in zaplameni. Pokuril sem že 45 listov. »Vse je v glavi!« sem se spomnil besed pokojnega dedka, ki je nekoč zakuril stare čevlje in so se zaradi smradu morale za nekaj ur izseliti štiri sosedove družine. Takrat še nisem vedel, kaj je hotel reči, a danes sem na podlagi teh besed prišel do sklepa, da moram ohladiti glavo, če nočem preko svinčnika zažgati naslednjega, 46. lista. In to sem tudi naredil. Oblekel sem športno opremo in se odpravil na telovadbo. Na koncu sem bil popolnoma moker, s čela so mi tekle kaplje znoja, kar je bil znak, da je vročina iz notranjosti glave šla navzven in se utekočinila. A vseeno sem se odločil, da učinek ohlajanja glave še preverim. Vzel sem svinčnik, zbral nekaj misli in se s svinčnikom dotaknil kože na trebuhu. Ni me zapeklo, ohlajanje glave je uspelo. Nato sem se spomnil še ene misli pokojnega dedka: »Kdor visoko leta, nizko pade!« Ta misel se je navezovala na dogodek, ko je dedek popravil desno prednje kolo na kočiji županove žene in za nagrado dobil eno uro sedenja in guganja na županovem vrtnem gugalniku. Čeprav nisem vedel, kakšna je povezava med pregovorom in popravljanjem kolesa, sem na podlagi teh besed prišel do zaključka, da moram pojesti nekaj zdravega, če hočem ohraniti hladno glavo in izvesti kontrolo celega telesa. Pojedel sem dva kuhana jajčna beljaka, paradižnik, 24 zrnc kuhanega fižola in en kuhan krompir. Ravno toliko, da sem dobil apetit, tak apetit, da bi v naslednjem trenutku zmazal eno veliko kmečko pico. A sem se zadržal, kajti kontrolo, psihološki sken celega telesa, lahko človek izvede samo, če je sit zgolj toliko, da postane požrešen. Takrat se koncentracija bliskovito zažene v naše telo. Sila požrešnostnih impulzov ima enako hitrost kot sila gorečih misli, ki se kot strela konča v konici svinčnika. Požrešnostni impulzi se pretakajo po celem telesu, kot da iščejo hrano, kot da iščejo občutek si- tosti. V tem iskanju prehranskega zadovoljstva nam iz vsakega prepotovanega sistema poročajo o njegovem stanju, denimo: imunski sistem ti je luknjast kot švicarski sir... Jetra so ti od maščobe zamaščena in od ciroze zamašena ... Ar-troza sklepov je od lani napredovala za 50 % itd. Kaj to pomeni? To pomeni, da lahko ugotoviš svoje dejansko zdravstveno stanje samo, če si na pol sit ali na pol lačen. Ko sem tako pojedel zdrav obrok in preskeniral svoje telo, sem se spomnil še ene dedkove misli: »Ni vse zlato, kar se sveti!« Seveda sem se tudi spomnil, ob kateri priložnosti mi je povedal tole misel . To je bilo takrat, ko je dedku zmanjkalo elektrike ravno v trenutku, ko je bila na radiu oddaja Intervju z novim olimpijskim prvakom Leonom Štukljem. Čeprav tudi tokrat nisem vedel, kakšna je povezava med pregovorom in oddajo, sem vedel, da moram po telefonu poklicati bratranca v Prekmurje. Takoj sem ga poklical in se z njim eno uro pogovarjal o fuzbalu, predvsem o pokalni tekmi Ba-kovci : Mura, kjer so senzacionalno slavili Bakovci s 3 : 1. Pogovor z bratrancem sem sklenil takole: »Dragi bratranec Pele, nimaš pojma, koliko dobrega sva naredila za tvoje zdravje, da sva se eno uro pogo- 27 Naš kraj ■ februar 2017 varjala po telefonu. V tem času namreč nisi pokadil nobene cigarete in nisi popil nobenega piva, sicer bi jih pa pokadil vsaj tri in popil vsaj dve pivi.« Bil sem zadovoljen, saj sem naredil dobro delo. Še marsikaj konkretnega sem naredil ta dan, na ta dan, ko so mi misli pokurile 45 listov papirja. Morda je pomembno to, da sem ta dan splezal na otroška igrala v Jurskem parku in na ves glas zapel: »Bravo, če jeste zdravo ...« Morda je pomembno to, da sem kupil preroške karte, jih pomešal pred samomorilcem na robu mostu in spremenil njegove pogubne namene s tem, da sem mu prerokoval še dolgo življenje ... Morda to, da sem z genialnim manevrom prihranil 20 evrov ... Kako, boste vprašali; tako da sem na bankoma-tu nameraval dvigniti 20 evrov, pa se mi je zasmilil klošar, ki je stal za mano v vrsti, in sem ga spustil naprej, da je dvignil 200 evrov, s katerimi je častil klošarsko družbo. Ko sem potem hotel jaz dvigniti 20 evrov, je bankomat začel izgovarjati: »No more money, empty, go home, looser, drink water, no money, empty.« Morda je pomembno to, da sem si dal pred ogledalom v kopalnici namesto talnega gretja pod ploščice namontirati senzorje telesne teže in jih naravnal tako, da ob prekoračenju obremenitve nad 75 kg sprožijo alarm v ordinaciji mojega osebnega zdravnika. Še marsikaj sem naredil tega čudežnega dne, a ni dovolj prostora, da bi vse napisal. Težko je naše življenje ... Namesto s cvetjem je posuto s klobasami, pivom in cigareti . Namesto planinskega sprehoda nas tepe življenje s prikovanostjo na gugalnik, ležalnik, zofo, kavč, sedežno garnituro, divan, enosed, dvosed, trosed, blazino, ogrevane pilotske sedeže v avtomobilih in trampolinsko amortizirajoče sedeže v traktorju in bagru. Hudo nam je, res nam je hudo, saj smo okupirani z nasilno invazijo ugodja in udobja. Naše življenje je ena sama velika in dolga igra tetrisa: na nas čedalje hitreje padajo škodljive stvari, čedalje težje se jim umikamo in kaj hitro nas tudi zadenejo, odmevajoč: »Game over.« Sodobni mediji se ma-lodane vključujejo neposredno v dogajanje, recimo: »Dragi gledalci in gledalke! V tem trenutku se neposredno vključujemo v level 5 (imenovan Abraham) življenjskega tetrisa Franca Frankoviča, ki je po dveh, skoraj usodnih spodrsljajih v level 4 (infarkt in artritis) napovedal oster boj z užitkarskimi padajočimi predmeti: z leve se mu bliža pohano piščančje bedro, ali se mu bo Franc umaknil, da, uspelo mu je . Neposredno preko sredine v tem trenutku pada kubanska cigara, bravo Franc, uspelo se ti ji je ogniti, a ne za dolgo, tukaj je s hitrejšim tempom že naval kozarca cvička. Z največjimi mukami je tudi tokrat zvozil; a že se z bliskovito hitrostjo Francu približujeta pomirjevalo in košček torte s polnomastno smetano. In kaj je zdaj to? Franc je ob tem napadu začel omahovati, ali bo popustil? O, ne, po drugi strani se mu ponuja redka priložnost, padajo športni copati, ali se bo Franc obrnil od torte in pomirjevala proti športnim copatom? Neeee, žal je bil napad prehud, Francu je spet spodrsnilo, a tokrat usodno, šel je na drug svet. Žal nas že čas priganja, še dobro, da je bilo igre hitro konec, saj sledijo oglasi in nato posnetek kitajskega rekorda v tetrisu, kjer bomo videli, kako se je znana kung fu borka izognila napadu palačinke, droge, fotelja in likerja. Obilo užitkov še naprej, se slišimo po oglasih!« Tako je to v življenju. Ko nismo več zanimivi, nas ljudje, ki nas poznajo, kaj hitro izključijo iz neposrednega prenosa. Ko nas bolezen izstreli iz orbite življenja, potujemo po večnosti kot asteroidi, še živi na Zemlji pa nas le redko, morda na dan mrtvih, z duševnim teleskopom poiščejo na vsemirju. Franca ni več, prišel je samo do levela 5. Eni pa pridejo do levela 8, nemalo ljudi celo do levela 9. Moj dedek je prišel do levela 7, skoraj bi ga premagal, a ga je na koncu podrla bolezen. To so bili časi, ko še niso vedeli, kaj je to holesterol. Takrat ni bilo tega, da bi pacient, ko nekoliko težje prdne, želel neposredno na magnetno resonanco. Takrat ljudje niso jamrali za bolečinami v hrbtu zaradi prisilne drže za računalnikom, ampak zaradi zgaranosti. V takratnih življenjskih tetris igrah so padali krampi, bakterije, mraz, vročina, cigareti, alkohol in svinjska mast. Če so otroci očetu rekli, če jim posodi kolo, da se peljejo v šolo, so jih dobili po riti. Danes pa otroke razva-žamo bolj kot papamobil svetega očeta. Naš bioritem je sestavljen iz nihajočih vrhov in dolov: vrhovi so žretje, sedenje, alkoholizem, kajenje, dna pa predstavljajo jamranje, jamranje in jamranje. Za vrhove bioritma je značilno, da se takrat nihče ne samoopazuje. Takrat nihče niti pomisli ne na dno, ki mu sledi in ki ga označuje dejanje jamranja. In to je to, o čemer smo govorili prej. Za samokritično samoopazovanje moraš biti nekje vmes. O vrhovih svojega življenjskega bioritma smo že veliko slišali. Že od vrtca, šole naprej se poudarja, kaj je zdravo in kaj nezdravo. Zato me je pred meseci nemalo presenetilo, kaj se mi je zgodilo na nadzoru, ki sem ga imel s strani zdravniške zbornice: pri pacientu je bil ugotovljen zvišan holesterol. Nato so me vprašali, kakšni so bili ukrepi in zakaj v kartoteko ne zapišemo, kaj smo svetovali pacientu. Bil sem zgrožen; kaj, a v kartoteko bi moral napisati, da pacientu dajem navodila, da se mora začeti zdravo prehranjevati? Pa kaj to ni že tako splošno znana stvar, da jo že čivkajo ptički na veji? Če bo šlo tako naprej, bodo čez nekaj let zapisi v zdravstvenih kartotekah vsebovali sledeče vsebine: »Pacientu smo namerili zvišan holesterol 6,7. Ob razlagi, med katero sem ga gledal naravnost v oči, sem pacientu podal sledeče informacije: " Gospod, vaš holesterol je iznad območja normale. Po indijskih smernicah se lahko z 20-% verjetnostjo zgodi, da doživite srčni infarkt v naslednjih 10 letih. Po urugvajskih smernicah pa se lahko z 20-40-% verjetnostjo zgodi, da doživite srčni infarkt v naslednjih 10 letih." Zatem gospodu skuham kosilo in mu demonstriram, kako se pripravi zdrava hrana proti holesterolu. S pacientom se dogovoriva, da če se doma ne bi spomnil, kako se pripravi zdrav obrok, naj me pokliče, da mu bom prišel pod nujno na hišni obisk in mu skuhal zdrav obrok na njegovem domu. Po 20 minutni obravnavi uvajanje v protihole-sterolni program zaključiva, kontrola čez en mesec.« Morda bo pa tak opis zadovoljil nadzornike zdravniškega dela. Vsekakor sem prepričan, da bi se moj dedek, če bi slučajno kdaj prišlo do tega, obračal v grobu. Spet mi je začelo žareti v glavi, spet bi kmalu preko svinčnika zažgal papir. Ura je ena zjutraj, spanec mi leze na oči. A tokrat bom ohladil glavo s spanjem. Mogoče se bom ohladil, ko bom sanjal o križih in tegobah našega življenja: krofih, limuzinah, roštilju, savni, viskiju in cigaretah. V upanju, da nam vse te pogubne življenjske dobrote ostanejo samo v sanjah, v jutrišnjem novem dnevu pa nas objamejo dobrine kreposti, vas lepo pozdravljam. ■ 28 Naš kraj ■ februar 2017 Folklorna dejavnost v vrtcu Ringaraja Kulturna dediščina za narod in posameznika predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Ljudje se z njo srečujemo na različne načine. Z njo so v stalnem stiku otroci, ko vsrkavajo sporočilo iz okolja, sprejemajo zglede in odnose, ki jih imamo odrasli, še posebej vzgojitelji in učitelji (Kmetec, 2013).Kulturna dediščina za narod in posameznika predstavlja nenadomestljivo vrednoto. Ljudje se z njo srečujemo na različne načine. Z njo so v stalnem stiku otroci, ko vsrkavajo sporočilo iz okolja, sprejemajo zglede in odnose, ki jih imamo odrasli, še posebej vzgojitelji in učitelji (Kmetec, 2013). Mateja Lohkar in Simona Francelj, mentorici vrtčevske folklorne skupine Ob plesu odraslih je živelo tudi otroško plesno izročilo, za katero je značilno prvinsko gibanje, ki je na meji med igro in plesom. Folklora je velik del naše kulturne dediščine, naših korenin, slovenstva. V vrtcu veliko poudarjamo negovanje in ohranjanje ljudskega izročila. Vrtec že od začetka svojega delovanja v svoje projekte vsako leto vključi ohranjanje ljudskega izročila. V oddelkih vzgojiteljice nevsiljivo in na otrokom primeren način podajamo ljudsko izročilo našega kraja Dobrepolje. Vzgojiteljice skušamo doseči, da bo otrok ples in petje sprejel kot vsakdanjo igro, kot zabavo med vrstniki. Otroci najstarejše vrtčevske skupine vse leto poustvarjajo ljudsko izročilo v okviru obogatitvene dejavnosti. Letos je v folklorno dejavnost vključenih 13 otrok iz skupine Čebelice. Vaje imamo enkrat tedensko. Veliko časa posvečamo rajalnim igram (potujemo v Rakitnico; rdeče češnje rada jem; bela, bela lilija). Na vajah razvijamo ritmični posluh, glasbeni spomin, obvladujemo refleks in prostor ter si popestrimo učenje hoje ter plesnih korakov z raznimi igrami. Seznanili smo se z nekaterimi pozabljenimi igrami, spoznali, kaj je ljudska pesem, usvojili nekaj otroških plesov, izštevank, navad, kmečkih opravil ... Pri folklorni dejavnosti smo stkali prijateljske vezi, velikokrat se tudi pošalimo in poskrbimo za sprostitev in zabavo. ■ vabi ob 15. obletnici delovanja na prireditev z naslovom Prišla je prišla, pomlad zelena, ki bo v petek, 24. 3. 2017, ob 18. uri v dvorani Jakličevega doma na Vidmu. Na prireditvi nastopajo: • mlajša in starejša OFS OŠ Dobrepolje • učenci PŠ Kompolje • učenci PŠ Struge • mladinski pevski zbor OŠ Dobrepolje • FS Ponikve Vljudno vabljeni! Na prireditvi bomo zbirali prostovoljne prispevke za šolski sklad. 29 Naš kraj ■ februar 2017 Družinsko sankanje v Kompoljah Letošnja zima je bila najhladnejša v zadnjih 30 letih, vendar po snežni odeji zelo revna. Po novem letu nas je pozitivno presenetil prvi sneg. Otroci ga vsako leto nestrpno pričakujejo. Vzgojiteljice smo izkoristile otroško in seveda tudi svoje navdušenje nad njim. Vzgojiteljice skupine zajčki in medvedki Veliko časa smo preživeli na prostem, se lovili po snegu, grabili prvo snežno kepo, se kepali, hiteli iz njega delati snežaka. Veliko smo ustvarjali na temo zime in snega ter se naučili kar nekaj zimskih pesmic. Organizirali smo popoldansko družinsko sankanje na hribu na koncu vasi. Otroci so nestrpno čakali tistega dne. S seboj so prinesli sanke, bobe, lopatke, nekateri pa tudi smuči. Po popoldanski malici smo se hitro zimsko oblekli in odšli na bližnji hrib. V družbi staršev, starih staršev, starejših bratcev in sestric smo se celo popoldne sankali, smučali, drsali po snegu. Veliko je bilo smeha, zabave, klepeta, sproščenosti in otroške razigranosti. Pogreli smo se s toplim čajem in nadoknadili moč s čokoladnimi piškoti. Ko se je dan začel prevešati v mrak, smo veseli, rahlo utrujeno odšli proti domu, v toplo zavetje svojih hiš. ■ Učenka Sara Blatnik je zmagala na Mednarodni kiparski koloniji mladih v Črnomlju Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj in Osnovna šola Loka Črnomelj sta organizirala že 10. Mednarodno kiparsko kolonijo mladih Črnomelj. Kolonija je potekala od četrtka, 16., do petka, 17. februarja 2017, na Osnovni šoli Loka Črnomelj. Svetlana Jakimovska Rodic, učiteljica LUM Na njej je sodelovalo 41 mladih kiparjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Mladi so ustvarjali na temo "ELEGANCA" v delavnicah Instalacija, Siporeks, Montažna plastika, Keramika in Les. Mednarodna kiparska kolonija mladih Črnomelj spodbuja ustvarjalnost mladih na kiparskem področju. Osnovni koncept kolonije sta ustvarjalno druženje in spoznavanje nadarjenih mladih likovnikov širšega geografskega področja z namenom pridobivanja kakovostnih kiparskih izkušenj. Naša Sara je bila najboljša v delavnici KERAMIKA in SKUPNA ZMAGOVAL- KA 10. Mednarodne kiparske kolonije mladih Črnomelj. http://www.zik-crnomelj.eu/sl/kultura/ mednarodna-kiparska-kolonija-mladih/ mednarodna-kiparska-kolonija-mladih-2017/nagrajenci/ ČESTITAMO!^ 30 Naš kraj ■ februar 2017 Hiška eksperimentov obiskala OŠ Dobrepolje V sredo, 15. 2. 2017, je pouk na naši šoli potekal drugače kot običajno, saj je našo šolo obiskala Hiška eksperimentov. Hiška eksperimentov je majhna Hiša eksperimentov, po duši popotnik, ki potuje po celi Sloveniji in za en dan eno izmed slovenskih osnovnih šol spremeni v središče znanosti, ki skuša svoje obiskovalce navdušiti za učenje, raziskovanje, radovednost, postavljanje vprašanj in iskanje odgovorov. Da smo lahko preživeli tako zanimiv in poučen dan, se zahvaljujemo generalnima pokroviteljema, Leku d. d., članu skupine Sandoz, in Telekomu Slovenije d. d. ter seveda vsem lokalnim pokroviteljem, to so: šolski sklad, Lohkar Janez s. p., Veterinarska ambulanta - Pelc Rok, Priba okna d. o. o., Frizerski salon Štefani s. p., Klima Blatnik, Žaga Pogorele, Mas -Pugelj, David Jakopič s. p., Marjan Strnad s. p., Anton Meglen, Brezovar Beti s. p., Vincencij Erčulj s. p., Gozdarstvo Blatnik, Prepovedan sad d. o. o., MIX in Muc TRADE d. o. o in Picerija pri Petru. Zahvaljujemo se svoji učiteljici Barbari Blatnik, ki je vse skupaj organizirala in povabila Hiško eksperimentov na našo šolo. Namen Hiške ni le šolsko učenje, temveč da se pri ogledu in izvajanju eksperimentov zabavamo. Če se pa ob tem še kaj naučimo, pa toliko bolje. Učenci so bili nad eksperimenti navdušeni in si tak način učenja želijo še kdaj ponoviti. ■ Marija Hočevar In tokrat je obiskala našo šolo. Ob 8.00 se je začelo in je potekalo slavnostno odprtje, ki so mu prisostvovali ravnatelj šole gospod Ivan Grandovec, pomočnica ravnatelja gospa Sonja Lenarčič, vodja projekta gospa Barbara Blatnik, predstavniki Hiše eksperimentov ter vsi učenci naše šole. Šolski zbor pod vodstvom profesorice Valentine Ugovšek je najprej zapel slovensko himno, nato pa še himno Hiše eksperimentov. Sledili so eksperimenti v razredih, nato pa so se učenci od 1. do 9. razreda v skupinah podali v dve učilnici, v katerih so bili postavljeni majhni eksperimenti, kjer so učenci ob pomoči mentorjev in učiteljev znanost spoznavali na lastnih izkušnjah. Postali so mali znanstveniki in praktično spoznavali fizikalne zakonitosti narave. Tu so preverjali znanje naravoslovja, fizike, kemije, matematike ... na kar več kot petdesetih različnih preprostih pa tudi zelo zapletenih pripomočkih. Poleg tega pa sta se v telovadnici izvedli tudi dve znanstveni dogodivščini, mehurčkologija in plinologija. Dopoldne so se v Hiški mudili učenci naše šole, popoldne od 15.00 do 16.00 pa je bila Hiška odprta še za vse druge vedo-željne, radovedne in raziskovalne občane. 31 Naš kraj ■ februar 2017 Hiška eksperimentov na PŠ Struge 16. februar se je za vse naše šolarje začel prijaznejše, saj so lahko malo premaknili budilke in prišli v šolo 15 minut pred deveto uro. Učenci razredne stopnje in PŠ Kompolje so se polni pričakovanj usedli v avlo, »ta veliki« pa so se zadrževali bolj zadaj in na videz hladno spremljali dogajanje: pripravo ozvočenja, zastave Hiške eksperimentov, nove obraze ... Še posebej radovedno so se ozirali na gručo učiteljic in si mislili: »Danes pa nam ne bo lahko, spet bodo nekaj zahtevale od nas.« Andreja Polzelnik Marolt Najprej nas je prijazno pozdravila gospa Mojca Pugelj, vodja šole, ki nam je povedala, da lahko znanje pridobimo na več načinov, da pa si učenci največ zapomnijo, če sami kaj preizkusijo in naredijo. Očitno tudi ona pozna himno Hiške eksperimentov, kjer Adi Smolar v refrenu pravi: »Tuhtamo, sprašujemo, / radi raziskujemo. / Ko spoznavamo ta svet, / v glavah naredimo red.« Skupaj smo potem celotno himno tudi glasno zapeli ob pomoči kitare in svoje učiteljice glasbene umetnosti, gospe Valentine Ugovšek. Nato nas je nagovorila še gospa Andreja Perat, vodja potujočih članov Hiške eksperimentov, in že precej radovedni smo odšli v svoje prostore, kjer je vsaka skupina učencev ostala pol ure. Pripravljene so bile štiri učilnice, skupaj več kot petdeset eksperimentov. Učiteljice ta dan nismo nič »težile«, ampak smo se s precejšnjo mero navdušenja in radovednosti pomešale med učence in preizkušale zakone narave. Ali ste že kdaj stopili na tehtnico, kjer se lahko zrediš in potem spet shujšaš? Nad to napravo so se najbolj navdušili deve-tošolci in osmošolci, ker so preizkušali svojo moč v rokah tako, da so vlekli vrvi. Zelo so se zabavali tudi z »žerjavom«, kjer se je potrdil znani rek, da je v slogi moč. Tu so lahko sodelovali štirje učenci in z vlečenjem vsak svoje vrvi premikali dvigalo. Eksperimentov je bilo res veliko in dovolj časa, da je vsak lahko prišel na vrsto, celo večkrat. Tudi popoldne, ko je Hiška eksperimentov odprla vrata tudi za druge krajane, je bil obisk presenetljivo dober, kar pomeni, da še vedno radi prihajate v šolo in pogledate, kaj se v njej zanimivega dogaja. Meni je bilo najzanimivejše opazovati učence izven šolskih klopi, videti njihove spretnosti, majhne nerodnosti, se skupaj z njimi čuditi in tudi nasmejati. Zbrali pa smo tudi nekaj vtisov učencev. »Najbolj mi je bilo všeč to, da so bili poskusi zelo različni, od miselnih in ustvarjalnih do umetniških.« (Jožica, 9. razred) »Hiša eksperimentov nam je predstavila veliko zanimivih poskusov s področja fizike. Zanimivo je, ko spoznaš določene lastnosti in izveš, zakaj so se določene stvari zgodile. Tudi spremljevalci so bili zelo prijazni in so nam vedno ponudili še dodatno razlago ter nas spodbujali k razmišljanju.« (Špela, 8. razred) »Hiška eksperimentov mi je bila všeč. Najbolj so mi bile všeč stvari, kjer si pogledal skozi kukalo, in timski eksperimenti. Upam, da bom druge poskuse videl v Ljubljani v Hiši eksperimentov.« (Anže, 5. razred) »V prvi učilnici so mi bili najbolj všeč zobniki, ki si jih moral sestaviti, da so se začeli vrteti. V drugi učilnici mi je bil najbolj všeč poskus, pri katerem si s pritiskom na stroj povzročil, da se je žogica iz stiropora vrtela v zraku. V tretji učilnici mi je bilo najbolj zanimivo proizvajanje električne energije, v četrti pa sem si najbolj zapomnil čudežno ogledalo.« (Seba-stijan, 4. razred) »Meni je bilo vse zelo zanimivo in poučno.« (Eva, 3. razred) »Meni je bila všeč smešna igra slepa miš s slušalkami.« (Maša, 1. razred) Da pa je ta dogodek uspel, se moramo zahvaliti organizatorki gospe Barbari Blatnik, ki je poleg glavnih pokroviteljev (Lek in Telekom) pridobila kar 18 dona-torjev iz naše občine. Tudi tem se iskreno zahvaljujemo: - šolski sklad, - Lohkar Janez, s. p., - Veterinarska ambulanta - Pelc Rok, - Priba okna d. o. o., - Frizerski salon Štefani s. p., - Klima Blatnik, - Žaga Pogorele, - Mas - Pugelj, - David Jakopič s. p., - Marjan Strnad s. p., - Anton Meglen, - Brezovar Beti s. p., - Vincencij Erčulj s. p., - Gozdarstvo Blatnik s. p., - Prepovedan sad d. o. o., - MIX, - MUC TRADE d. o. o., - Picerija pri Petru. 32 Naš kraj ■ februar 2017 Delovanje Šolskega sklada JVIZ OŠ Dobrepolje Spoštovani bralec, bodisi šolar, dijak, oče, mama, dedi, babi bodisi podpornik našega dela. Prepričana sem, da se najdeš in enkrat znajdeš v takšni vlogi, bodisi na strani prejemnika bodisi darovalca. Vesna Polzelnik Fink, v imenu Upravnega odbora Šolskega sklada OŠ Dobrepolje Vesela sem, da lahko na tem mestu povzamem nekaj dejavnosti, ki jih soglasno podpiramo in si jih želimo še več. Minili sta dve leti in pol našega delovanja in na tem mestu se želim posebej zahvaliti prvemu predsedniku Šolskega sklada OŠ Dobrepolje, g. Marku Ahačevčiču, za konstruktivna vodenja in izpeljavo idej. Skupaj smo postavili temelje, na osnovi katerih si želimo delovati naprej. Njegovo delo je septembra 2016 z vso odgovornostjo sprejel g. Andraž Rak. Naš namen je, da otrokom iz šole in vrtca omogočimo dostopnost do vsebin, ki pripomorejo k njihovi rasti. Vsi moramo vedeti, da mora šola slediti svojim načrtom in ne more finančno pokrivati vseh področij, ki so koristna za vključitev otrok. V skladu s pravilnikom šolskega sklada smo v zadnjih dveh letih aktivno stopili k zbiranju sredstev na različne načine. Zato na tem mestu izrekam posebno zahvalo vsakemu izmed vas, ki ste prispevali in ste del zgodbe. Zahvala za vse prispevke ob prireditvah, za vse prispevke staršev preko poslanih položnic in vsem našim donatorjem. Rada bi poudarila izredno dobro sodelovanje s šolo in vrtcem, njihovo angažiranost pri projektih, organizacijah proslav, bazarja in koordinaciji dejavnosti. Verjamem, da smo prišli do skupnih točk njihovega poslanstva in svoje vloge upravljanja dodatnih sredstev, ki smo jih kot občani uspeli zbrati. Ko sem se odločala, kaj naj v teh dneh zapišem, me je vodila želja, da preberete te vrstice, da se vas vsebina dotakne in vas nagovorim, da spremljate naše delovanje. V življenju je žal velikokrat tako, da o stvareh, o katerih ne vemo veliko, ustvarjamo mnenja, predsodke in vidimo prej negativne plati in ovire. Lahko se tudi odločimo, da nas to preprosto ne zanima. Tako si težko predstavljamo zdravo in srečno prihodnost svojih otrok. Še naprej se bomo trudili, da omogočimo svojim otrokom kar največ spretnosti in znanj za življenje. Vemo, da nam znanja nihče ne more vzeti. In najmanj, kar si želimo, je to, da bi bili otroci zaradi socialnih težav izključeni in prikrajšani za zdravo otroštvo. Veseli bomo vaših predlogov in lahko nam pišete na elektronski naslov: sklad.os-dobrepolje@guest.arnes.si. Vabim vas, da spremljate naše delovanje na spletni strani OŠ Dobrepolje, pod zavihkom Starši, Šolski sklad: http:// www.osdobrepolje.si/solski-sklad/. Tu so zbrani dokumenti, povezani z delovanjem sklada: Prošnja za donatorstvo, Pravila o delovanju šolskega sklada, Merila in kriteriji za razdeljevanje sredstev. Objavljeni so zapisniki sej, poročila o delovanju šolskega sklada in finančni t i plan. Na tej strani objavimo tudi svoje podpornike, donatorje. Zahvala vsem, ki ste že prispevali in omogočili, da smo lahko pripravili ambiciozen plan za leto 2017. Naj poudarim le nekaj dejavnosti, ki jih bomo letos podprli. Sodelujemo pri podpori Hiše eksperimentov, meseca marca bomo finančno podprli dvodnevni tabor otroškega pevskega zbora v CŠOD Čebelica. Podprli bomo različne delavnice, ki bodo potekale ob jubilejni 15. obletnici folklorne dejavnosti na OŠ Dobrepolje. Veselimo se začeti gradnje novega vrtca in si želimo v okviru svojih zmožnosti prizadevati za namensko zbiranje sredstev za novo opremo igralnic. Še enkrat hvala za zaupanje in podporo delovanja Šolskega sklada OŠ Do-brepolje. ■ -o: 33 Naš kraj ■ februar 2017 Rebekin knjižni kotiček V prejšnji številki nam je v Vrtiljaku mladih Rebeka Jamnik predstavila tri knjige. Mlada bralka je v času od takrat prebrala že nove knjige in nekaj o treh novih si lahko preberete tudi v tej številki. Upamo, da bo tudi ta prispevek komu od vas potisnil knjigo v roke. Knjige predstavlja Rebeka Jamnik. SABINE DARDENNE IMELA SEM 12 LET, VZELA KOLO IN SE ODPELJALA V ŠOLO ... Äilivfn.-.\xn nI ImulLj. MÍO —12 ki. pElB Viilo in Sri v šoIcj ... GAYLE FORMAN ČE OSTANEM JOHN GREEN KDO SI, ALJASKA? a i sta NEM I Kar se je zgodilo Sabine, je za vedno uničilo njeno otroštvo, kajti ugrabil jo je neznanec. Zaprto jo je imel v majhni celici 80 dni, kjer jo je tudi telesno in duševno zlorabljal. Med njegovimi obiski je dneve preživljala v, kakor jo je sama imenovala, sobi agonije, kjer je doživljala pravi pekel. Zdravo pamet je ohranila tako, da je reševala naloge iz zvezkov, pisala pisma staršem (pisem niso nikoli dobili) ali zaposlila um kako drugače. To je resnična zgodba, ki se je zgodila 12-letni Sabine, ko jo je 28. maja 1996 ugrabil neznanec s kombijem. Ime mu je bilo Marc Dutroux, pozneje znan kot belgijska pošast. Pred njo je ugrabil še štiri dekleta, stara med 8 in 19 let. Knjiga predstavlja skrajneža, ki je ugrabil sredi belega dne nič hudega sluteča mlada dekleta. Kar se ji je zgodilo, je močno zaznamovalo njeno življenje. Knjiga govori o 17-letni violončelist-ki, ki je v prometni nesreči izgubila brata in starše, sama pa je pristala v komi. Medtem ko leži na bolniški postelji in kot duh opazuje svoje telo ter sorodnike in svojega fanta Adama, se spominja vseh lepih trenutkov svojega življenja in premišljuje, ali naj ostane ali umre in se pridruži bratu in staršem. Knjiga govori o ljubezni do glasbe, družine, prijateljev. Čeprav je knjiga plod človeške domišljije, temelji na zgodbah iz resničnega življenja. Vsakemu izmed nas se lahko zgodi nesreča, ki nam v trenutku spremeni življenje, ni pa nujno, da vedno na slabše. Po knjigi so posneli tudi film. Miles se vpiše na gimnazijo v Culver Creeku v Alabami, kjer spozna Aljasko Yaung. Ko se nekega dne napijejo, Aljaska sede v avto in se odpelje. Kasneje nihče ni vedel, ali je naredila samomor ali je bila nesreča. Miles še nekaj časa ugotavlja, kaj se je zgodilo v resnici, a resnici nikoli ne pride do dna. Knjiga je zelo zanimiva, saj bralec nikoli ne izve, kaj se je zgodilo v resnici, in nima srečnega konca. Domišljiji pušča prosto pot, bralec sam oblikuje svoj zaključek zgodbe. Knjigo Kdo si, Aljaska? je napisal avtor uspešnice Krive so zvezde, ki spada med moje najljubše pisatelje. 34 Naš kraj ■ februar 2017 Na OŠ Dobrepolje imamo odlične smučarje Čeprav je letos bolj malo snega in se zdi, da na pravo zimo še čakamo, je zima pravzaprav ravno na vrhuncu. Zato ni čudno, da so se naši učenci pomerili v tekmovanju v alpskem smučanju, se ponosno borili v vijuganju med modrimi in rdečimi količki. Alenka Leskovar Področno tekmovanje v alpskem smučanju se je odvijalo v Kranjski Gori 7. 2. 2017, z znatno podporo sonca in dobre volje. Slabe volje ne bi moglo skriti niti oblačno vreme, so se pa vsi strinjali, da je bilo bolje, da ni deževalo ali snežilo. Mladi tekmovalci so se zagnano in neustrašno poganjali po belih strminah in poskušali preseči sami sebe. Zimske radosti so že same po sebi užitek, ko pa se temu pridruži še želja po tekmovanju, je vse toliko lepše. Enej Strah je najprej dosegel najboljši čas na medobčinskem tekmovanju. Čeprav je bil eden najmlajših tekmovalcev nasploh, je dobesedno blestel. Dosegel je odličen rezultat, saj je imel najboljši čas med tremi občinami (Novo mesto, Grosuplje in Ljubljana). Prav tako je bil eden najmlajših tekmovalcev Mark Strah, ki je zastopal našo šolo več kot odlično. Uspelo mu je kar zmagati v svoji kategoriji, skupno pa je zasedel 5. mesto in se tako uvrstil v fi- nale, kar je neverjeten dosežek glede na njegovo starost. Smolo pa je imela Katarina Grm, ki se je borila enako zavzeto in uspešno kakor omenjena naša mlada fanta. Ko smo vsi navdušeni navijali, kako dobro je izpeljala progo, se ji je tik pred ciljem nesrečno odpela smučka in je odstopila v predzadnjih vratcih. Ni treba omeniti, kako veliko je bilo razočaranje nad njeno veliko smolo. Ampak s spodbudo, da za vsakim dežjem posije sonce, bomo za njo navijali na prihodnjih tekmah. ■ Uspesen nastop dobrepoljskih ritmičnih gimnasticark Začetek oktobra so se ritmične gimnastičarke začele pripravljati na novo sezono. Dnevi hitro minevajo in prav tako hitro se je približeval društveni nastop. Matej Kalan Napočil je 14. januar 2017, ko je bil predviden prvi nastop netekmovalne narave na društvenem srečanju ŠD As. Bolezni so nekaterim tekmovalkam, ki so srčno želele nastopati, preprečile nastop. Prisotne gimnastičarke so izjemno nastopale in si zaslužijo vse priznanje, da so kljub močnemu sneženju prejšnjo noč 35 Naš kraj ■ februar 2017 prišle na nastop. Tu si zaslužijo vso pohvalo tudi starši, ki so športnice pripeljali v Ljubljano. Tokratni nastop je potekal nekoliko drugače, kot smo bili vajeni doslej, saj so tudi starejše tekmovalke nastopale v eni od vaj brez rekvizitov. Najprej so se predstavila starejša dekleta v društveni vaji brez rekvizita s točko, ki so jo pripravila na jesenskih počitnicah v Kostanjevici na Krki. Najmlajše pa so uspešno nastopile v prosti vaji in v vaji z ruticami. Starejše tekmovalke so navdušile z zelo zahtevno vajo s kiji. Že začetek je bil izredno navdušujoč, ko se je ena od deklet znašla na iztegnjenih rokah drugih. Točka je bila vredna ogleda. Mlajše tekmovalke so navdušile v vaji s tančico. Športnice in trenerke so v program vtkale veliko zanimivih zamisli, da je bil nastop športnic iz Dobrepolja tako uspešen. Sedaj se začenjajo nove priprave na zaključni nastop meseca maja, ko bodo nekatere športnice za triletno zvestobo dobile bronasto priznanje, starejše pa se bodo pomerile tudi v tekmovalnem delu in poizkušale vsaj približno ponoviti lanski uspeh. ■ Zimska šola v naravi Postalo je že v navadi, da naša šola vsakoletno organizira zimsko šolo v naravi v Kranjski Gori, kjer je bistveno, da lahko vsi učenci sproščeno uživajo zimske radosti in se udeležujejo športnih dejavnosti, ne glede na njihovo pripravljenosti ali sposobnosti, saj v šoli v naravi ni treba biti profesionalni športnik. Alenka Leskovar Skupina je bila tokrat ena največjih, saj je štela kar 37 otrok. Zanimivo je, da so bili kljub velikemu številu zelo povezani in homogeni. Vsak dan smo smučali, usvajali nova znanja in z vsakim dnem smo postajali v zavojih zanesljivejši in pogumnejši. Seveda pa ni šola v naravi samo učenje smučanja, ampak je bila hkrati tudi spoznavanje različnih zimskih športnih panog kot tudi igranje in zabavanje na snegu. Nedvomno smo dali prednost temu, da so se otroci spoznali in osvojili osnovne tehnike smučanja, nikakor pa nismo zanemarili tudi zabavnega dela šole v naravi. Imeli smo dovolj časa, da smo se udeležili drsanja, vmes skočili na plavanje pa tudi za "lopatkanje" je ostalo nekaj časa. Poučen je bil ogled smučarskega servisa, ki je privabil precej zanimanja otrok, saj si marsikdo ne predstavlja, kako je treba smuči pripraviti ali popraviti, še posebej, če je snega malo in kamenje obču- tljive smuči hitro poškoduje. Hkrati pa so učenci lahko videli delček tega, kako pripravljajo smuči tudi za smučarske velemojstre, ki jih gledajo na tekmah na televizijskih zaslonih. Pridobljeno smučarsko znanje smo na koncu preverili s tekmovanjem v veleslalomu. Navdušenje in pričakovanje doseže vrelišče med učenci ob bližajoči se tekmi. Prva pri deklicah je bila Katarina Grm, medtem ko je bil pri dečkih najhitrejši Peter Sadar. Posebej bi se zahvalila učiteljem smučanja, ki so zavzeto in požrtvovalno delali vseh 5 dni, ter vodstvu šole, da so nam omogočili še eno nepozabno in uspešno zimsko šolo v naravi. Rezultati veleslaloma: Deklice: 1. mesto: Katarina Grm 2. mesto: Gaja Svetec 3. mesto: Živa Lenarčič Dečki: 1. mesto: Peter Sadar 2. mesto: Erik Fink 3. mesto: Gal Adamič 36 Naš kraj ■ februar 2017 Dimniški požar 20. 1. 2017 ob 7.18 so v Podpeči zagorele saje v dimniku stanovanjske hiše. Posledično se je močno razgrel dimnik, ki je bil v plamenih. PGD Videm Občanka je preko številke 112 aktivirala gasilce prostovoljce. Posredovali smo gasilci PGD Videm in Zdenska vas, pogasili smo goreče saje, očistili dimno tuljavo ter pregledali okolico dimnika s termo kamero. Zaradi strokovnega in hitrega posredovanja smo preprečili nastanek večje gmotne škode. ZAKAJ BI TVEGALI, DA V DIMNIKU ZAGORI? UKREPAJTE PRAVOČASNO! Med kurilno sezono se poveča število dimniških požarov. Če se požar iz dimnika razširi na stavbo, so posledice lahko tragične. Če v kurilni napravi trdno gorivo zgoreva nepopolno, dimni plini vsebujejo tudi saje in nezgorele ogljikovodike, ki se kot gorljive obloge nabirajo na stenah dimniškega priključka in dimnika. Če so obloge izpostavljene previsokim temperaturam, na primer dimnih plinov, se vžgejo in gorenje oblog pomeni dimniški požar. Začetno fazo dimniškega požara prepoznamo po intenzivnem izhajanju temnega oziroma temno rumenega dima iz dimnika, v intenzivni fazi gorenja oblog pa tudi po iskrah ali celo plamenu na ustju dimnika. Zato dimniški požar najprej opazimo zunaj stavbe, največkrat ga v tej fazi prvi opazijo sosedje ali mimoidoči. Pri intenzivnem gorenju oblog se v dimniku lahko pojavi tudi rahlo bobnenje. Debelejše obloge gorijo dlje časa in bolj intenzivno. Če ima dimnik manjšo toplotno upornost, so površinske temperature dimnika višje, zato lahko nastanejo razpoke in skoznje v prostore izhaja dim. Kako preprečiti dimniški požar? • Kurilno napravo in dimnik z ustreznimi tehničnimi lastnostmi naj vgradi pooblaščeno podjetje skladno z navodili proizvajalca oziroma predpisi. • Preprečiti je treba nalaganje gorljivih oblog v dimniku, če pa se že nabirajo, jih je treba odstraniti (zaradi zahtevnosti naj to opravi dimnikar). • Zagotoviti je treba takšno zgorevanje, da saje in smola sploh ne nastajajo in se zato ne morejo nabirati v dimniškem priključku in dimniku, kar zagotovimo s pravilno vgradnjo kurilne naprave z majhnimi emisijami in visokim izkoristkom. • Kurilne, dimovodne in prezračevalne naprave je treba redno pregledovati in vzdrževati. • V kurilni napravi kurimo samo gorivo, ki ga predvidi izvajalec, nikoli pa ne odpadkov. Kurimo s suhim lesom, sušenim na zraku, polena morajo biti prilagojena velikosti kurišča in toplotni moči kurilne naprave, zakuriti in kuriti je treba skladno z navodili proizvajalca ali vsaj splošnimi pravili kurjenja glede na izvedbo kurišča. Kako ukrepati ob dimniškem poža- ru: • Ob požaru takoj pokličite na številko 112 in sporočite nujne podatke. • Dimniški požar lahko omejite tako, da zaprete ali vsaj omejite dovod zraka v kurilno napravo in s tem tudi v dimnik. Zapreti je treba tudi vse morebitne odprtine na dimniku, skozi katere lahko vanj prihaja zrak (npr. priključki na dimnik, dimniška vratca). • O nastanku dimniškega požara je treba takoj obvestiti vse uporabnike prostorov in stanovanj, skozi katere poteka dimnik, nato pa tudi preostale uporabnike oziroma stanovalce stavbe. • Če je mogoče, in to ne pomeni nevarnosti za vašo varnost, je treba omogočiti dostop do dimnika po vsej višini, od njega odmakniti morebitne gorljive materiale in se pripraviti na gašenje začetnega požara okoli dimnika. Ta se lahko najprej pojavi na kritičnih točkah dimnika, kot so priključek na dimnik, iztočna in čistilna dimniška vratca, na prehodu skozi strope in streho, na morebitnih gorljivih oblogah in pohištvu ob dimniku ipd. Upoštevati je treba, da je temperatura gorenja saj in smol v dimniku lahko tudi višja kot 1000 stopinj Celzija. • Dimniškega požara ne gasite z vodo, ker se voda v dimniku upari in lahko poškoduje tako tistega, ki gasi, kot tudi dimnik. Ne odpirajte dimniških vratc, saj je velika nevarnost, da ogenj in dim 37 Naš kraj ■ februar 2017 izbruhneta v prostor. Dimniški požar naj omejijo in, če je treba, pogasijo gasilci. Gašenje dimniškega požara je zahtevno. Če ni večje nevarnosti za poškodbe dimnika in požar na stavbi, lahko zgorevanje oblog nadzoruje dimnikar, ki je sicer usposobljen za izžiganje gorljivih oblog v dimniku. • Ne vstopajte v zadimljene prostore, saj se lahko zastrupite z dimnimi plini, predvsem s CO-jem, zaradi pomanjkanja kisika v zraku lahko pride do zadušitve. Po končanem zgorevanju oblog v dimniku je treba dimnik na kritičnih mestih, še posebej na prehodih skozi gorljive strope in streho, ob gorljivih oblogah dimnika ipd., nadzorovati še nekaj ur, dokler se vsi deli in površine dimnika ne ohladijo pod mejno temperaturo vžiga, to je pod 85 stopinj Celzija. Po dimniškem požaru: • Dimnik je treba pred nadaljnjo uporabo temeljito pregledati in odstraniti morebitne nezgorele obloge, kar praviloma opravi dimnikarska družba. • Če dimnik ni odporen proti izž-iganju saj, je velika verjetnost, da je treba dimnik ali vsaj dimniško tuljavo zaradi temperaturnih preobremenitev obnoviti ali celo nadomestiti z novo. • Spremeniti je treba način kurjenja, ki je povzročil dimniški požar. Če to ni mogoče, je treba zagotoviti redno ali morda tudi pogostejše čiščenje dimnika. Vir: spletna stran URSZR Občni zbor PGD Videm Prostovoljno gasilsko društvo Videm je najstarejše društvo v GZ Dobrepolje, ustanovljeno leta 1900. V svojem požarnem okolišu obsega naselja: Videm, Podgorica, Podpeč, Predstruge, Mala vas in Bruhanja vas. V soboto, 11. 2. 2017, smo imeli 117. redni letni občni zbor, ki se ga je udeležila velika večina članov in povabljenih gostov. Miha Kuplenk, PGD Videm V imenu PGD Hočevje je zbrane pozdravil in društvu zaželel uspešno delo Marjan Pajk. Navzoče je nagovoril tudi poveljnik GZ Dobrepolje in predsednik regije Ljubljana II Uroš Gačnik, ki je predstavil dejavnosti, ki se dogajajo na ravni omenjene regije, predvsem z vidika zakonodaje in operativne pripravljenosti pripravnikov ter veteranov. GZS oz. njeni organi se trudijo, da bi status operativnega gasilca dobil veljavo. Pohvalil je zgledno in zelo strokovno delovanje operativne enote v društvu. Zahvalil se je posameznikom, ki so v preteklosti pripomogli k boljši varnosti krajanov. Posebna zahvala pa je bila namenjena prostovoljcem, ki večino svojega prostega časa namenjajo organizaciji in snujejo operativne vaje ali organizirajo sestanke, posvete, druženja. Občni zbor je pozdravil tudi predstavnik PGD Lj - Barje, ki je že nekaj let pri- sotno na občnih zborih PGD Videm. Pohvalil je sodelovanje in napovedal skupno vajo, ki naj bi potekala na njihovi lokaciji. V sodelovanju z njimi pa je bilo letos že izvedeno usposabljanje, pri katerem so nam posodili opremo za prvo pomoč in inštruktorski kader. Ob prebiranju obsežnih poročil predsednika Iva Krivca in poveljnika Janeza Erčulja se je pokazala prava razsežnost opravljenega dela v preteklem letu. Predstavitev poročil so popestrili fotografije z intervencij, vaj, druženj in posnetek z intervencije ter film gasilske poroke, na kateri smo sodelovali. Podelila so se tudi priznanja in značke za dolgoletno delo in dolgoletno operativno delo v društvu ter napredovanja v višji čin. Prvič se je s simboličnim kipcem gasilca nagradil operativni član društva, ki je bil prisoten na največ intervencijah v letu 2016. Kipec je zasluženo prejel Matjaž Prhaj. Predstavila sta se vizija in plan dela za leto 2017. Načrti za prihodnost pa so seveda odvisni tudi od donacijskih sredstev, ki jih gasilci kot humanitarna organizacija nujno potrebujejo za svoje delo. Konec občnega zbora in nadaljevanje prijateljskega druženja je dopolnil tudi pristop štirih novih članic. Vse občane lepo vabimo, da se nam pridružijo in tako dodajo svoj prispevek k boljšemu in varnejšemu življenjskemu okolju. ■ 38 Naš kraj ■ februar 2017 Usposabljanje članov operativne enote! Dan kulture, 8. februar, ali dan spomina na svojega največjega pesnika Franceta Prešerna smo člani operativne enote PGD Vidma delno izkoristili tako, da smo se zbrali in pod taktirko Sandija Mostarja, ki je poklicni gasilec v Gasilski brigadi Ljubljana, s pomočjo prijateljskega PGD Barje iz Ljubljane izvedli usposabljanje s področja temeljnih postopkov oživljanja (TPO) z uporabo pripomočkov. PGD Videm V dveh urah resnega dela smo se ponovno seznanili s TPO ter obnovili znanje, za katero upamo, da nam bo koristilo, če se bomo na intervenciji srečali s tovrstnim primerom. Usposabljanja so se udeležili 16 članov operativne enote, dva gosta iz PGD Barje in inštruktor Sandi. S tovrstnimi izobraževanji se skušamo pripraviti in izobraziti, da bomo lahko (če bo to potrebno) tudi ustrezno pomagali. Hvala vsem udeležencem, predvsem pa prijateljem gasilcem iz PGD Barje, ki so prijazno z opremo in znanjem priskočili na pomoč. ■ Zahvala za pomoč ob požaru v Kompoljah V noči na petek, 3. februarja, je zagorel kozolec v Kompoljah. Klicu na pomoč so se odzvali gasilci prostovoljnih gasilskih društev Kompolje, Zdenska vas in Videm. Nesebično ste nam priskočili na pomoč ob ognjenih zubljih, ki so nas prizadeli. Beseda HVALA je premalo za vse, pri čemer ste nam, spoštovani gasilci, sosedje in prijatelji, pomagali s svojo hitro odzivnostjo. Hvala še enkrat vsem in vsakemu posebej. Sašo in Mateja z družino 39 Naš kraj ■ februar 2017 Nov defibrilator v Ponikvah V PGD Ponikve smo se v iztekajočem se letu 2016 odločili za nakup avtomatskega eksternega defibrilatorja (AED). Zaradi relativno velike oddaljenosti in odzivnega časa ekip nujne medicinske pomoči predstavlja omenjena naprava velik prispevek in dodaten varnostni ukrep tako za vaščane Ponikev kot tudi za druge ljudi. Armin Škulj, pomočnik poveljnika za prvo pomoč PGD Ponikve Prva pomoč, zgodnja prepoznava nenadnega srčnega zastoja, temeljni postopki oživljanja in uporaba avtomatskega defibrilatorja so ključnega pomena za preživetje bolnikov. Zaradi akutnih koronarnih dogodkov v Sloveniji letno umre približno 4000 ljudi. Akutni koronarni sindrom (AKS) predstavlja enega najpomembnejših in pogostih zdravstvenih težav v svetu ter glavni vzrok umiranja bolnikov s koronarno boleznijo. AKS je posledica pomembne delne ali popolne zapore koronarnih arterij, najpogosteje zaradi nastanka krvnega strdka. S prenehanjem delovanja srca se vsem organom telesa popolnoma preneha dostava kisika. Za pomanjkanje kisika so najobčutljivejši možgani, ki lahko že v nekaj minutah utrpijo nepopravljive poškodbe. Tudi če reševalcem kasneje uspe povrniti življenjske funkcije, ostanejo v delovanju možganov hude okvare. Te lahko pomenijo trajno invalidnost, v najslabšem primeru pa se bolniki niti ne zbudijo iz nezavesti. Pomembno je hitro prepoznavanje znakov AKS-ja in čim hitrejše ukrepanje, tako s strani bolnika, njegovih svojcev kot zdravstvenega osebja, saj sta od tega odvisna bolnikovo preživetje in nadaljnja kakovost njegove- ga življenja. Uspešno preživetje največjega števila bolnikov dosežemo s pravim vrstnim redom ukrepov in postopkov, ki jih imenujemo veriga preživetja. Veriga je sestavljena iz štirih členov. 1. Zgodnja prepoznava znakov in klic na pomoč. 2. Takojšnje izvajanje temeljnih postopkov oživljanja (TPO), da pridobimo čas. 3. Zgodnja defibrilacija je edini člen, ki lahko vzpostavi ponovno delovanje srca. 4. Prihod NMP - oživljanje na višji ravni. Dobavitelj defibrilatorja, podjetje AMS Meding d. o. o., je napravo predal v uporabo 16. 1. 2017. Nameščena je na zunanji strani gasilskega doma med garažnimi vhodi na dostopni višini. Naprava tipa ZOOL AED PLUS je preprosta za uporabo in kot edina na trgu omogoča kontrolo pravilne masaže srca (globina in frekvenca vtisov) ter vodi uporabnika skozi vse faze oživljanja. Omarica, v kateri je naprava, je ogrevana ter povezana z alarmom. V sodelovanju z dobaviteljem bosta 11. 3. 2017 organizirani tudi predstavitev in uporaba naprave, ki jo bodo lahko uporabljali tudi udeleženci delavnice. Gasilci PGD Ponikve si želimo, da bi se dogodka udeležilo čim večje število vaščanov iz Ponikev in Vodic, naknadno pa bodo v vsako hišo razposlana tudi vabila. Defibrilator smo kupili s pomočjo zbranih sredstev (raznos koledarjev, do-nacije in lastna sredstva). Za to se vsem skupaj zahvaljujemo! Naprava bo služila svojemu namenu, če jo bomo pravilno uporabili in predvsem, če si jo bomo upali uporabiti takrat, ko bo to potrebno, to pa bomo dosegli samo s povezovalnim izobraževanjem v svojih vrstah in s čim večjo udeležbo ter s sodelovanjem krajanov. ■ Avtomatski eksterni defibrilator Bojan Novak Avtomatski eksterni defibrilator (AED) je prenosna elektronska naprava, ki je sposobna zaznati zastoj srca pri človeku. S pomočjo električnega sunka pa lahko srce ponovno požene in s tem reši življenje. Sestavljen je iz ohišja z baterijo, iz katerega izhajata dve nalepki - elektrodi. Odvisno od modela lahko na ohišju najdemo največ 2 gumba (za vklop in proženje električnega sunka), zvočnik (preko katerega nam aparat daje glasovna navodila v slovenskem jeziku) ter pri nekaterih ekran, kjer se navodila tudi izpišejo. Za vse nas je zelo pomemben podatek, da je uporaba defibrilatorja varna in enostavna, tako da ga lahko uporablja prav vsak. Sam po sebi pa aparat seveda ne rešuje življenj, je pa izredno dobrodošel dodatek pri oživljanju s pritiski na prsni koš (masažo srca) in umetnim dihanjem. Z oživljanjem z uporabo AED lahko narediš toliko kot celotna reševalna ekipa, ki prispe kasneje, in rešiš življenje. POMNI! • AED je popolnoma varna naprava, ki jo lahko uporablja vsakdo! • Samo uporaba AED, brez stiskov prsnega koša in umetnega dihanja, je neučinkovita! Na spletni strani www.aed-baza.si lahko najdete lokacije vseh defibrialatorjev v Sloveniji. Vir: www.aed-baza.si Vaščane Ponikev in Vodic v soboto, 11. 3. 2017, ob 17.00 vabimo na predstavitev uporabe defibrilatorja. O uri boste vaščani obeh vasi obveščeni naknadno. 40 Naš kraj ■ februar 2017 Občni zbor PGD Ponikve Janez Vidmar - 70 let v gasilstvu PGD Ponikve je 28. 1. 2017 imelo redni občni zbor z veliko udeležbo članov in članic, na katerem smo pregledali delo zelo uspešnega minulega leta in si postavili plan tudi za tekoče leto. Jože Lenarčič Na dnevnem redu je bila tudi podelitev priznanj zaslužnim članom. Med drugimi je pripadla čast tudi najstarejšemu zaslužnemu članu Janezu Vidmarju za 70 let dela v gasilski organizaciji. Odločili smo se, da mu priznanje izročimo kar na domu. V svečanih uniformah smo ga obiskali predsednik, poveljnik in predstavnik veteranov. Naš dolgoletni član Janez živi v središču vasi, po domače pri Vodičarjevih, skupaj s svojo družino. Obiska predstavnikov društva se je izredno razveselil. Izročili smo mu priznanje in značko ter začeli obujati spomine na začetke gasilstva v Ponikvah. V društvo je pristopil kmalu po vojni. Začetki so bili težki, saj je bilo treba začeti vse znova. Opravljal je različne zadolžitve, med drugim je več mandatov opravljal delo tajnika. Iz naših arhivov je razvidno, da je delo tajnika opravljal res odgovorno. Gasilci znajo napraviti marsikaj, da bi pa nekaj zapisali, je pa že težje. Naš jubilant pa je zapisal vse, kar se je dogajalo v društvu, res natančno in dosledno. Kljub njegovim že oseminosemdese-tim letom je še izredno živahen in zgovoren. Vse življenje je bil delaven, pri delu si je pogosto prepeval ali požvižgaval, in to ga je ohranilo čilega in zdravega. Vedno je rad pel, mnogo let je pel tudi v cerkvenem zboru. Za dušo pa ima še en hobi. Že od malega je veliko bral, kar počne še danes, vključno z reševanjem križank. Rad se spominja gasilskih ekskurzij in izletov, ki se jih je udeležil, in upa, da se bo zmogel udeležiti še katerega. Pravi, da na stara leta ostanejo samo lepi spomini. V družini pa ni samo on gasilec. Gasilci so tudi njegova hči Marija, zet in vseh pet vnukov, ki so vsi zelo aktivni in delovni člani društva. Resnično vsa družina diha z gasilstvom. Hvala mu za vse. Ob slovesu smo mu zaželeli še dolgo življenje in še kakšen gasilski izlet z nami. ■ IZ DRUŠTVA UPOKOJENCEV DOBREPOLJE Ne bodi sam, pridruži se nam No, tudi februar je mesec, ko še nismo tako zagnani in delovni. Smo še v zimskem dremežu, tako da ni kaj dosti za napisati. Marija Tegel Pa vendar se v društvu zbirajo prijave za pustovanje. Upam, da se bomo zbrali v zadostnem številu, da bomo z dobro voljo obeležili norčavi pust. Po pustovanju se bodo začele priprave na občni zbor, ki bo 12. 3. 2017 ob 15. uri v prostorih društva. Na prvi seji so se poverjeniki odločili, da vas pov- prašajo, ali se boste občnega zbora udeležili ali ne. Lahko pa tudi sami pokličete, številke poverjenikov so v zgibanki, ki ste jo prejeli ob pobiranju članarine. Okvirno številko prisotnih potrebujemo zaradi lažje organizacije prehrane. Lepo pozdravljeni in upam, da se vidimo za pusta, če pa ne, pa na občnem zboru. ■ 41 Naš kraj ■ februar 2017 Občni zbor Župnijske karitas Dobrepolje V sredo, 15. februarja 2017, smo se sodelavci Župnijske karitas Dobrepolje (ŽK) zbrali na rednem letnem občnem zboru. Na začetku srečanja smo na kratko zmolili v kapeli župnišča, da smo se najprej zahvalili Bogu za preteklo leto in prosili za Božji blagoslov za naprej. Resnično, povem vam: »Kar ste storili kateremu izmed teh mojih najmanjših bratov, ste meni storili« (Mt 25, 40). Marta Šuštar, tajnica ŽK Dobrepolje Zavedamo se, da brez Božje pomoči ne moremo ničesar storiti. Bog nam je dal različne darove, On nam daje tudi zdravje in moč ter krepi našo voljo, da zmoremo narediti kaj dobrega za druge. Karitas pomeni prostovoljno delati dobro. Tu ni nobene prisile. Naše pravilo je: Vsak naj naredi, kar more oz. kolikor zmore. Večkrat je dobro delo že to, da nekoga poslušaš, ko ti pove svoje težave, ali mu podariš vsaj prijazen nasmeh. Na ta način pa smo lahko prostovoljci Karitas prav vsi. Zbrali smo se skoraj vsi redni sodelavci župnijske Karitas. Z nami sta bila tudi naša duhovnika, g. župnik Franc Škulj, ki je predsednik ZK, in g. Marinko Bi-landžic. Povabili smo tudi predstavnike organizacij in društev, s katerimi več sodelujemo. Tako so se občnega zbora udeležile tudi predstavnica občinske uprave ga. Andreja Babič, direktorica Zavoda sv. Terezije ga. Sabina Lenarčič, predstavnica KORK Dobrepolje ga. Jožica Omahen se je opravičila zaradi bolezni, članice društva upokojencev pa so tudi mnoge sodelavke Karitas, ki so bile prisotne. Poudarili smo pomen dobrega sodelovanja in iskali nove možnosti za delo v blaginjo vseh občanov, še posebno ljudi v stiski. Rednih sodelavcev ZK je bilo lani 23, občasno pa nam pomagajo še drugi prostovoljci, predvsem pri prevozu in raz-tovarjanju hrane, pri sortiranju zbranih oblačil, pri pripravi srečanja za starejše in bolne, pri obdaritvi starejših in bolnih ob Miklavžu. Skušamo vključevati tudi mlade. Zelo smo jim hvaležni za njihovo pomoč, še posebno pri težjih fizičnih opravilih. Zelo dobro sodelujemo z Zu-pnijo Struge. Skupno smo v Dobrepolju in v Strugah opravili več kot 4000 ur prostovoljnega dela. Sodelavci ZK po svojih zmožnostih skozi vse leto obiskujemo starejše in bolne, bodisi doma bodisi v domovih, in delimo hrano socialno šibkim. Letos smo hrano dobili iz rezerv EU (2x in 1x mleko). Dvakrat smo prejeli in razdelili tudi jabolka. Za veliko noč pa smo iz sredstev ZK kupili nekaj hrane in higienskih potrebščin za družine in posameznike z najnižjimi dohodki. Nekaterim družinam in posameznikom v stiski smo pomagali tudi s plačilom položnic. Eni osebi smo kupili nova oblačila. Pomoč delimo na podlagi dokumentov o premoženjskem stanju in v skladu z navodili, ki jih prejmemo od Škofijske karitas Ljubljana oz. od Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. V novembru že nekaj let organiziramo zbiranje oblačil, obutve, modnih dodat- kov in igrač. Najprej smo oblačila ponudili svojim občanom in stanovalcem v domovih, drugo pa smo oddali v center Karitas v Ljubljano in za potrebe v tretjem svetu oz. za predelavo. Lepo sodelujemo z Zavodom sv. Terezije in Zavodom Prizma Ponikve. V letu 2016 smo v dogovoru z delovno terapevtko go. Marinko Merzel v ZST-ju organizirali druženje s stanovalci doma ob kmečkih opravilih (luščenje fižola, ličkanje koruze). To jim je bilo zelo všeč. V sodelovanju s krajevno organizacijo Rdečega križa in društvom upokojencev smo obiskali 90-letnike ob njihovem jubileju in gospo, ki je praznovala 100 let, skupno smo pripravili darilca za starejše od 80 let ob Miklavžu. Obiskali in obdarili smo tudi vse stanovalce v obeh domovih ter težko bolne in invalidne osebe. To je skupno več kot 400 oseb. Sodelavci Karitas delamo prostovoljno in seveda brezplačno, izključno za blaginjo občanov, in pogosto tudi sami prispevamo denarna sredstva za ZK. Ne pobiramo članarine, ne prirejamo zabav in izletov. Udeležujemo pa se srečanj in izobraževalnih seminarjev, ki jih organizirata Škofijska karitas Ljubljana in Slovenska karitas. Zupnijska Karitas nima lastnih sredstev. Odvisni smo od darov dobrih ljudi. Zato se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujemo vsem, ki imate sočutno srce in radi prispevate kakšen dar za potrebe župnijske Karitas. Naj vam Bog bogato povrne. ■ 42 Naš kraj ■ februar 2017 Srečanje krvodajalcev - jubilantov Krajevna organizacija Rdečega križa (KORK) Dobrepolje ima med nalogami tudi pomoč pri organizaciji krvodajalskih akcij, povezovanje, obveščanje krvodajalcev in podobno. RDEČI KRIZ SLOVENIJE OBMOČNO ZDRUŽENJE GROSUPLJE KRAJEVNA ORGANIZACIJA DOBREPOLJE Preglednica: Seznam krvodajalcev - jubilantov za priznanja RK v letih 2014, 2015 in 2016, KORK Dobrepolje, OZ RKS Grosuplje Zora Korošec-Koruza, tajnica KORK Dobrepolje Krvodajalstvo je gotovo ena od najbolj človekoljubnih dejavnosti, ki ima v Sloveniji tradicijo in velik pomen, tako po številu krvodajalcev kot po njihovem prispevku. Nikoli se krvodajalcem ne moremo dovolj zahvaliti in jim v družbi dati pravega priznanja, ki bi bilo vredno njihovih dejanj. Darovati je že samo PONOSEN, DA Darujem z veseljem. po sebi lepo dejanje, darovati kri pa je neprecenljivo. Pridejo prostovoljno in dobrovoljno, nesebično in mnogi med njimi tudi redno, mnogokrat zapored. Zato se pri Rdečem križu trudimo, da bi jim s skromnim pisnim priznanjem, z značko in z besedo zahvale vsakih nekaj let povedali, da se zavedamo njihovega dobrega dela. Priznanja se delijo za 10, 20, 25, 30, 40, 60 ali celo večkratno udeležbo na ZE OD R Darujem zavese Priimek Ime Priznanje za št. krvodajalskih akcij 1 BABIČ DAVORIN 10 2 GAČNIK JOŽICA MARTINA 10 3 GRANDOVEC PETRA 10 4 HROVAT BOŠTJAN 10 5 JERŠIN ALENKA 10 6 KASTELEC BORUT 10 7 KLINC MATIJA 10 8 LOHKAR MATEJA 10 9 ŠTREKELJ JANEZ 10 10 TOMŠIČ SIMON 10 11 ŽNIDARŠIČ VIDA 10 12 ŽNIDARŠIČ MARIJA 10 13 BABIČ MILENA 20 14 GRM IVAN 20 15 HREN JOŽE 20 16 NOSE JANEZ 20 17 PETRUŠEN MARGARETA 20 18 ŠKANTELJ JANEZ 20 19 ZABUKOVEC ANTON 20 20 AŠIČ JANEZ 25 21 GRABARAC IVAN 25 22 HEKIČ ROMAN 25 23 JERŠIN JOŽEF 25 24 KASTELIC ANTON 25 25 KASTELIC JANKO 25 26 STRAH MATEJ 25 27 VODIČAR FRANC 25 28 CIMERMAN ROBERT 30 29 KRIŽMAN MATJAŽ 30 30 MIKLJIČ FRANC 30 31 TAVŽELJ ZORAN 30 32 TURK MONIKA 30 33 CIMERMAN ANTON 40 34 ŠKANTELJ ANDREJ 40 35 AHČIN MATJAŽ 50 36 KORITNIK PETER 60 43 Naš kraj ■ februar 2017 krvodajalskih akcijah. Evidence in priznanja za naše krvodajalce so v domeni Območnega združenja RKS Grosuplje. Tako smo se v KORK Dobrepolje odločili, da na začetku leta organiziramo srečanje krvodajalcev jubilantov, na katerem jim bomo podelili priznanja. Ker v letih 2014 in 2015 takih srečanj nismo imeli, se nam je tokrat nabralo kar nekaj več priznanj. 36 krvodajalcev je dobilo priznanje, dva celo za 60-kratno darovanje krvi. Srečanje smo imeli 3. februarja na Vidmu, prišlo je 16 jubilantov, na žalost so se drugi opravičili zaradi službe, družinskih obveznosti ali bolezni, poverjeniki KORK jim bomo priznanja prinesli domov. Priznanja je podelil predsednik OZ RK Grosuplje g. Franc Horvat. Preživeli smo nekaj prijetnih uric pogovora in smeha. Prav je, da vemo, kdo so in kdo smo mi, da vi veste, da vaš sosed ali neznanec, ki ga srečate na cesti, v trgovini ali na pošti, nesebično in anonimno morda nekega dne s svojo krvjo reši tudi vaše življenje. V imenu vseh: KRVODAJALCI, HVALA! ■ Delo Rdečega križa Struge leta 2016 Članice krajevne organizacije Rdečega križa Struge smo tudi v letu 2016 svoj prosti čas namenile za blaginjo svojih krajanov. V letu 2016 smo razdelile več kot tono hrane socialno šibkejšim družinam in posameznikom, pomagale pri obdaritvi in obisku starostnikov in invalidov. Članice KORK Struge Decembra 2016 smo sodelovale v akciji BOŽIČEK ZA EN DAN. S to akcijo je dobilo pakete presenečenj od Božička kar nekaj struških otrok in lepo je bilo videti zadovoljstvo v njihovih očeh. Na začetku leta 2017 smo organizirale pogostitev krvodajalcev jubilantov. To sta bila Gregor Pugelj (kri daroval 10-krat) in Štefan Papež (kri daroval 40-krat). Dobila sta plaketo za njuno humano dejanje. Želimo jima, da se še naprej udeležujeta te akcije. Ob tej priložnosti izrekamo povabilo še kakšnemu posamezniku, da bi postal krvodajalec. Pobrale smo tudi članarino za leto 2016 ter humanitarne prispevke. Vsem darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Na začetku februarja 2017 smo poskrbele za meritve krvnega sladkorja in tlaka. Meritve so potekale v ZD Struge. Doktorju Zdravku Maricu se zahvaljujemo za odstop prostorov, kjer smo te meritve lahko izpeljale. Vesele smo, da ste se kar v velikem številu teh meritev tudi udeležili. Leto je minilo in tudi v prihodnje se bomo trudile, da bomo s svojim prostovoljnim delom lajšale stiske družinam in posameznikom, da nekoliko lažje preživijo težke čase. ■ 44 Naš kraj ■ februar 2017 V pričakovanju pomladi V prejšnji številki Našega kraja smo vam predstavili, kako čebelar in čebele preživljajo zimski čas. Čebelice se v panjih stisnejo v gručo in tako ohranjajo temperaturo, ki v jedru takšne gruče ves čas ostaja najmanj 18 stopinj Celzija. Na sredini gruče je matica, ki jo čebele hranijo in skrbijo za njeno blaginjo. Čebelar v zimskem času v panje ne posega, čebele potrebujejo mir. Ana Kaplan Novak Nemir namreč povzroča, da čebele porabijo več hrane, zaloga hrane pa je omejena. Mraz čebelam ne škodi, če je družina zdrava in močna ter so čebele v poletnem času v panj prinesle dovolj cvetnega prahu. Edina stvar, za katero mora čebelar poskrbeti v tem času, je, da odmeče sneg izpred čebelnjaka oziroma panjev, če bi bila snežna odeja tako debela, da bi prekrila žrela (izletne odprtine). Sicer pa sneg deluje kot izolator, ki panje ščiti pred mrazom in vetrom. [Slika 1] Panjev torej zaradi mraza in vnašanja nemira ne odpiramo, lahko pa čebelarji preverimo stanje v družini zgolj s poslušanjem zvokov iz panja (potreben je dober sluh, pomagamo si lahko s plastičnimi cevkami, ki jih potisnemo skozi žrelo). Različni zvoki nam sporočajo naslednje: - tih in enakomeren šum je znak normalnega prezimovanja; - če slišimo posamezne otožne glasove, je to znak, da nekaj ni v redu z matico ali da je umrla - družina je brezmatič-na in čebele zato žalujejo; - šum, ki je podoben šelestenju listja, je znak, da čebelam zmanjkuje hrane ali pa trpijo zaradi kristalizacije medu ali sladkorja, ki ga v pozni jeseni zaradi velikih količin niso mogle predelati v grozdni in sadni sladkor; - če pred panjem najdemo razgrizeno satje, mrtve čebele z odgriznjenimi glavami in drobne voščine, lahko brez poslušanja ugotovimo, da imamo v panjih obiske miši ali rovk; - tišina v panju, brez vsakega šuma, je znak, da je čebelja družina umrla; - panji so lahko tudi glasni, kar pomeni, da so se v panju čezmerno razmnožile varoje. V tem primeru čebele odidejo umret ven iz panja. Čebelar bo spomladi našel prazne panje brez mrtvic ob obilici hrane v satju. To je prvi kazalnik, da smo v prejšnjem letu prepozno ali nepravilno zdravili čebele proti varojam. Pomen sajenja medovitih rastlin Mesec februar je vremensko zelo nepredvidljiv. Zima lahko še vedno kaže zobe, lahko pa dočakamo že prve otoplitve in cvetenje prvih spomladanskih cvetlic. V toplih dneh bodo čebele začele letati iz panjev in nabirati prvi cvetni prah. Vnos cvetnega prahu spodbudi matico, da začne zaleganje prvih jajčec. Čebelarji po navadi nestrpno čakamo prvi izletni dan, ko ponovno vidimo svoje čebele v letu. Prebujanje pomladi je tako rekoč že čutiti v zraku. Vse daljši dnevi nas vabijo v naravo in prebujajo življenjsko energijo, ki je v zimskem času nekoliko zastala in počivala v pričakovanju pomladi. Tudi narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele se bodo letošnjo zimo dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Kmalu pa jim bodo hrano ponudile prve znanilke pomladi, med katere sodijo: vrba, resa, zvončki, telohi, trobentice, leska ... To so rastline, ki jih imenujemo medovite rastline in ki s svojimi sladkimi izločki v obliki medičine in cvetnega prahu dajejo čebelam hrano in omogočajo njihov razvoj. Me-dovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, to so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice ... Tudi gozdovi so bogati s temi rastlinami. Najdemo jih tudi na travnikih in na manjših površinah, kjer jih sadimo z namenom, da krasijo našo okolico, pa naj bodo to okrasni vrtovi, zasaditve poti, skalnjakov, čebelnjakov, okrasno balkonsko korito, zeliščni nasadi, parki, javne površine ... [Slika 2] Čebelarska zveza Slovenije s svojimi dejavnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije in tudi na svoji mikrolokaciji poskrbeli za Slika 1, foto: Franc Šivic 45 Naš kraj ■ februar 2017 Slika 2, kranjska sivka na cvetu ajde, vir: urbanicebelar.si saditev medovitih rastlin, in tako naredili nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja, v katerem živimo. Čebele pa bodo še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin, in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna. Kaj lahko sami naredimo za čebele? Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako pomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti, ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je, da z njimi ni večjega dela, in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh (Helleborus niger), spomladanska resa (Erica herbacea), zlata rozga (Solidago species), žepek (Saturea montana), razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa poprova meta (Mentha pulegium), timijan (Thymus vulgare), žajbelj (Salvia officinalis) in druge. Ob robovih gred ali parcel lahko posadimo manjše medeče grmičevje. Sem spadajo navadna leska (Corylus avellana) in večina vrst vrb oziroma mačic (Salix sp.). Od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster (Ligustrum vulgare), bradavec (Cariopteris incana), hibiskus (Hibiscus syracus), vse vrste drenov (Cornus sp.), vse vrste kovačni-kov ali lonicer in mnoge druge. Na večjem prostoru pa zasadimo me-dečo drevnino. Tu pazimo, da ima drevo zares dovolj prostora, da lahko nemoteno raste. Sadimo v glavnem lipe (Tilia platiphylos), vse vrste javorjev (Acer sp.), divje češnje (Prunus avium), divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa paulovni-jo (Paulownia tomentosa), trnato gledi-čevko (Gleditsia triacanthos L.), cigarar ali katalpo (Catalpa ovata), tulipanovec (Liriodendron tulipifera L.), grmasto amorfo (Amorpha fruticosa L.), mehur-nik (Koelreuteria paniculata Laxm.), japonsko soforo (Sophora japonica L.), evodijo (Tetradium daniellii) in še nekatere druge. Naštete rastline so zelo dobre medo-nosne rastline in jih je možno kupiti v naših vrtnarijah, večina naštetih vzorčno raste tudi v okolici sedeža Čebelarske zveze Slovenije. Pri sajenju dreves in grmov bodimo pozorni na velikost sadilne jame, ki mora biti dovolj široka in dovolj globoka. Korenin nikoli ne upogibamo ali zvijamo, vedno izkopljemo jamo, da lahko rastlino brez težav posadimo vanjo. Na dno jame lahko dodamo plast preperelega hle- vskega gnoja ali komposta, ki ga prekrijemo z dva do tri centimetre žive prsti. Če sadika potrebuje oporo, jo v tej fazi tudi postavimo, kamor jo lahko privežemo, če to počnemo kasneje, lahko poškodujemo korenine. Rastlino vložimo v jamo in zagrnemo korenine do polovice, nato rahlo potlačimo in zasujemo do vrha. Na koncu vedno obilno zalijemo s približno deset litrov vode. Pri sajenju trajnic pazimo, da so zdrave in imajo lepo razvite korenine. Upoštevamo tudi njihovo končno razrast, da jih ne posadimo preblizu skupaj. Na koncu vedno obilno zalijemo. V Sloveniji je približno tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo. Približno tisoč je takih, na katerih lahko čebele najdejo nektar ali cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čebelarji pravimo, da v času, ko v naravi vlada brezpašno obdobje. V tem času je vsaka sveža kapljica nektarja ali košek obnožine v panju še kako dobrodošel. Naše čebele nam bodo hvaležne. ■ 46 Naš kraj ■ februar 2017 Evropsko prvenstvo v futsalu leta 2018 Naslednje leto (2018) od 30. januarja do 11. februarja 2018 bo v ljubljanskih Stožicah evropsko prvenstvo v futsalu, kar bo velik dogodek za vse ljubitelje dvoranskega nogometa. Franci Žnidaršič, predsednik Futsal kluba Dobrepolje Futsal je v svetu in tudi pri nas v Sloveniji ena od športnih panog, ki se zelo hitro uveljavlja. V zvezi s futsalom pa je eden največjih zvezdnikov velikega nogometa z območja nekdanje Jugoslavije Dejan Stankovic (nogometaš Crvene zvezde, Lazia in Interja, s katerim je leta 2010 zmagal v Ligi prvakov) za časopis Večer izjavil: »Da, začutim razliko, to sta povsem različna športa (glede na veliki nogomet - op. a.). Igralci futsala so izjemni. Na majhnem prostoru morajo bliskovito najti rešitve. Uigrani so, veliko je taktike, shem za izvedbo kota, avta ... Imate (Slovenija - op. a.) fenomenalne pogoje, odlično dvorano. Ko bo polna, bo zagotovo zapihal veter v jadra slovenski reprezentanci. Kakovost imate, s šestim igralcem na tribuni se lahko nadejate dobrega rezultata.« Na vprašanje novinarja Zorana Mijatovica, da ta šport v Sloveniji ni med najpopularnejšimi, vsaj komercialno ne, in kako to popraviti, je g. Stankovic odgovoril: »Enako je bilo v Srbiji pred dvema letoma. Številni, ki so prišli v beograjsko Areno, so prvič gledali futsal. A ko so dnevi tekli, je vse več ljudi hodilo v dvorano. Tu smo, da posodimo svoje ime in dvignemo futsal na višjo raven. Na Balkanu smo vsi igrali mali nogomet na betonu, zdaj moramo le prebuditi te spomine.« V Futsal klubu Dobrepolje se veselimo tega velikega dogodka tudi v pričakovanju dobrih rezultatov slovenske reprezentance. ■ FUTSALEURO ^^ 5LOVENIA 201B ru LJUBLJANA 30, JAN - 10. FEB 201B 47 Naš kraj ■ februar 2017 FIZIOTERAPIJA KRAJNC VABILO Fizioterapija Krajnc vabi na dan odprtih vrat ob 1. obletnici delovala fizioterapije v občini Dobrepo^e. Vrata vam bodo na široko odprta v četrtek, 2. marca 2017, od 16.30 daje. Ob 17. uri bo blagoslov poslovnih prostorov. Vljudno vabljeni. Ana Krajnc Slovenski pregovori o vremenu FEBRUAR - SVEČAN Če je februarja pretoplo, bomo v aprilu za pečjo. Če je svečnica (2. 2.) preveč moče dobila, bo zemlja med letom malo pila. Se Polona (9. 2.) v soncu odtaja, v mokrem poletju gob preostaja. Če svečana (februarja) mačka na soncu leži, v sušcu (marcu) spet rada na peč pribeži. Če je svečana (februarja) pretoplo, bomo malega travna (aprila) radi za pecjo. 48 Naš kraj ■ februar 2017 Fenomen Bruno Groening Bruno Groening je svetovno znan postal spomladi 1949, kot "čudodelni zdravnik" iz Herforda. Množice desettisočih ljudi so se zgrinjale v kraje, kjer je deloval. Dogajale so se neverjetne ozdravitve, o katerih so poročali vsi mediji - časopisi, revije, radio in televizija. Snemali so tudi dokumentarni film. Vrhunec je predstavljalo dogajanje na Traberhofu pri Rosenheimu. Tu se je jeseni 1949 dnevno zbralo več deset tisoč ljudi. Sonja Mihevc, Krog prijateljev Bruna Groeninga Odigrali so se biblijski prizori. Hromi so lahko spet hodili, slepi in gluhi ozdraveli. Oblasti so se na to odzvale skeptično. Groening je večkrat dobil prepoved zdravljenja. Proti njemu so vodili sodne procese. Nenehno so mu očitali kršenje zakona o zdravilstvu. Dokončna sodba ni bila nikoli izrečena. Bruno Groening je umrl 26. januarja 1959 v Parizu. NJEGOVO UČENJE Bistvo učenja Bruna Groeninga predstavlja znanje o "Heilstromu", tj. božji moči. Groening je poučeval ljudi, kako lahko zavestno ponovno sprejmejo to božansko moč in jo tudi sami uporabijo. S sprejemanjem te moči se dogajajo ozdravitve po duhovni poti. Bruno je govoril: "Zaupaj in verjemi. Pomaga in zdravi božja moč. Neozdravljivo ne obstaja. Bog je največji zdravnik." Bruno Groening je pozival ljudi k velikemu preobratu, k veri v dobro v človeku in k veri v Boga. Dejal je: "Ne bodite sovražni, neiskreni, ne naredite nikomur ničesar slabega. Bodite vsi dobri, dobri med seboj! Morate vedeti, da spadate skupaj, ni pomembno, ali ste revni ali bo- gati. Svojega bližnjega morate ljubiti kot samega sebe. To je moja želja, to je moja volja, da se to zgodi. In tako kot se zgodi, da se ljudje ponovno povežejo, tako bo vsem ljudem dana možnost, da bodo doživeli pomoči. Ljubite življenje - Boga! Bog je vsepovsod." KROG PRIJATELJEV BRUNA GROENINGA Krog prijateljev Bruna Groeninga nadaljuje njegovo delo. Ustanoviteljica je Grete Hausler. Bruna Groeninga je spoznala leta 1950 in že ob prvem srečanju z njim doživela ozdravitev treh neozdravljivih bolezni. V obdobju, ki je sledilo, je Dokumentarni film FENOMEN BRUNO t GRdNING ScnzAdjd i z let* 1949 danes ponovno zelo aktualna, M HOTEL dvorana H ali J Derčeva ulica 4, Ljubljana Nedelja: 15-01,, 19,02,, 19.03,, 16,04,, 21.05., 18.06., 17.09., 15.10., 19.11., 17.12.2017 14:00 -19:30 une (dva odmora) Vstop prosi, pitisimo za prostovoljne prispevke Organizator; Krog za naravno življensko oomač e.V. Rezervaciji: te(.: 04i / i 59 ■ 900 vwvw bruno-groemng-nim.ofg m Fennmon Bruno Gnoning Lela sejo na nss^nitah pojavilo ime Brunu Groning. Časopisi tisfc^jo posabna izdaja, radio in mlavizija dnevno porciets Snemajo kino dim Kje "koli se pojavi, so ¿gnrja na buče l|iudi o(l vsepovsod. Grčnlng postane svetovni dogodek. Neozdravljive ne obstala Tisi. ki prihajajo k nje.nu, ntso i; egovi otioievalcl nlli pflvriana. To so bolni ijud;e Od vojne uničeni, cd zdravnikov odpisani imajo u ljudje «no &amo irijo Oidrsvili. osvobodili se smske inboleim Bruno 3run ng na; bi jim pomagal In on pomaga, nifeozdfftvljivo ne obstaio - Bog je največji zdravnik!*. so njegove besude. in do^iju so iwvorjolno -oešleli bolniki ozdravijo, hromi lahko hodijo, slapi vidijo. Po Sledah čudodelnega izcelrlelja Dokunienlarni lifn* »Fanemin Bruno Gnoning, po sledeh čudodelnega i£Mlile}ja« opisuje dramatična dogajanja takratnega Časa. Originalni rimski in tonski dokumanii, arhivsko gradivo, prsio 50 imsivjujev s pniaml takratnega časa lar številni igrani filmski pftiori vplivajo na globoko (usiveno doji^tje nima. FIlm i posebno moijo Mnogi gledeid poročajo, kakci so mad gledanjem lama nenadoma zaznali moč. mravljince, lok pO talefiu. Za večino popolnoma nova izkušnja. Nekateri poročajo celo o izginOlju bolečin, omejenosti m dmgti cu ne meritev ozdravitve tudi danes Gnoning |P igjg umn Vseer>0 se ludi dandanes dogajajo nenavadne ozdravtlva Kako jo to mogoče? Moč, ki je v takratnem ¿asu delovala skozi Bruna Gndninga, ie vedno deluje. Uejstva to polrjujejot ozdravilvood raka, angine pektoris, nevmo, osteoporaze kol tudi odvisnosti od drog In drugih botezni odvisnosti. Zdravnrti te uspohe potrjujejo- Oglejle si la tlim m se sami prepričajle o Fenomenu S'uno Gfoming. Dokumentarni lilfn v 3 delih (vsak dat Inajs približno 95 min.) Vstop na osnovi prostovoljnih prgpsvKov ku-ijj |Wi|,Hrl|:-,- fourni I ilftwHjW^ Oberbruohbausen 3 DE-538M Mudil inloifbrinogioeninglilm org Nadaljnje informacija na Spodnjih fnlirnatnlh naslovih: www.bruno- 9rocnm9.org www.bruno-groening-film.org 49 Naš kraj ■ februar 2017 postala njegova tesna sodelavka in je ustanavljala skupnosti v Avstriji. Leta 1957 je prišla v Nemčijo. Po smrti Bruna Gro-eninga je ugotovila, da se ozdravitve dogajajo še naprej, tako kot je to napovedal Bruno Groening. Zato je ustanovila Krog prijateljev Bruna Groeninga. Danes je tu povezanih več deset tisoč ljudi po vsem svetu. Mnogi, ki so njegovo učenje vnesli v svoje življenje, so sami doživeli ozdravitve. MEDICINSKO-ZNANSTVENA STROKOVNA SKUPINA (MWF) Skupina je bila ustanovljena leta 1992. V njej sodelujejo številni strokovnjaki z medicinskega področja. Zdravniki preverjajo in dokumentirajo ozdravitve, pregledujejo predhodne ugotovitve in naknadne preiskave s strani neodvisnih zdravnikov. Nastal je obsežen arhiv, ki zajema več tisoč strani. V njem so poročila o ozdravitvah raka, parkinsonove bolezni, angine pektoris, revme, migren, atrofije kosti, depresije pa tudi odvisnosti od drog, alkohola in še mnogo drugih. Krog prijateljev ne pripada nobeni cerkvi ali drugim verskim skupinam. Ne postavlja diagnoz, ne izvaja terapij, ne opravlja preiskav in se ne zdravi. Prav tako ne priporoča ali predpisuje zdravljenja oz. ne odsvetuje obiska pri zdravniku, jemanja zdravil, izvajanja terapij ali operativnega posega. Po izjavi Bruna Groeninga je vsaka ozdravitev dar in Božja milost. Zato se v Krogu prijateljev Bruna Groeninga ne daje obljub glede ozdravitev. DOKUMENTARNI FILM - FENOMEN BRUNO GROENING Že v letu 1984 so se začele priprave na obsežen filmski projekt, tj. kinematografski film o življenju Bruna Groeninga. Raziskave in priprave na film so trajale celo leto. Pregledan je bil arhivski material, preverjena poročila prič takratnega časa, zbranih je bilo vedno več podatkov in dejstev. Začelo se je večletno popotovanje po sledeh fenomena Bruna Gro-eninga. Izpeljanih je bilo več kot 80 intervjujev s pričami iz tistega časa. Obiskanih je bilo več prizorišč dogajanj - od Gdanska do Pariza. Posnetih je bilo na stotine fotografij, diapozitivov in napisanih dokumentov. Zadnji intervjuji so bili posneti na začetku leta 2000, zadnji dokumenti napisani še v letu 2002. Oktobra 2003 je sledila premiera filma. Od takrat tečejo predvajanja filma v kinematografih po vsem svetu. Od leta 2012 je film mogoče dobiti tudi kot DVD, s prevodom v 30 jezikov. rv I Po dolgi in težko prehojeni poti zastalo je tvoje zlato srce, ugasnile so tvoje misli in želje; ugasnila sta tvoj nasmeh in lesk v očeh. Delila si samo ljubezen in dobroto ter tiho prenašala hudo človeško zmoto, še tako trdna volja in moč molitve nista mogli prinesti srca odrešitve. Vem, mama, zadnji bolečini prehudi sta bili, preveč sta te ranili. Zato se zdaj odpočij in sladko spi. Sladko, mirno spi, tam daleč nad zvezdami, kjer moj dom stoji, kjer moji ste vsi, kjer nekoč se bomo zopet srečali in veseli bili. ZAHVALA Ob odhodu naše drage mama MARIJE PETRIČ (10. 12. 1923-28. 10. 2016) iz Hočevja se iskreno zahvaljujemo domačim, sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, besede tolažbe, za podarjene sveče, cvetje in za darovane maše. Zahvaljujemo se še posebej gospe Andreji, ki jo je vsak dan razveseljevala, ji vlivala upanje in jo bodrila; sorodnikom, ki so jo pogosto obiskovali, še posebej bratom; Lazarjevi Tončki, ki ji je mnogokrat polepšala konce tedna s toplo besedo in obiski; Vičevi Tončki za molitve v domači cerkvi; gospodu župniku in gospodu Kastelicu za opravljen obred in besede slovesa; kolegicam ZD Ljubljana - Center; vsem, ki ste jo imeli radi in se je boste spominjali v molitvi ter ste jo v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala mami za ljubezen, dobroto in skrbi. V naših srcih vedno ostala boš ti, večno naj ti lučka gori! Vsi njeni VSEBINA FILMA Zgodba se poda po sledeh Bruna Groeninga. Posamezne postaje njegovega življenja in delovanja osvetli odprto, objektivno in tankočutno. Film je predvajan v treh delih. UČINEK FILMA Mnogo gledalcev poroča, kako so med gledanjem filma nenadoma začutili moč, gomazenje, mravljince, pretok v telesu. To je za večino popolnoma nova izkušnja. Nekateri poročajo o prenehanju bolečin, tegob in drugih obremenitev. Obstajajo že prva poročila o uspehih, ki so bila preverjena s strani zdravnikov, ki so člani MWF in poročajo o ozdravitvah pri ljudeh med gledanjem filma. Bruno Groening nam sporoča: "Denar je moč, zdravje je vsemoč. Prepričajte se sami." V tišini večera, nežni svetlobi luči, v samoti in lepoti trenutka in pogleda se je v mojem srcu rodila zahvala, zahvala Bogu za vse te neštete krasote in dobrote, ki nam jih daje. Zahvala se je prelila v darovanje in prošnjo. Prošnjo zate in zame, da bi se znala prav odločati in biti orodje v Božjih rokah. In ta molitev se je zaključila s povabilom: »Pridi Bog, greva skupaj naprej. Amen.« Mateja Debeljak, MISLI ZA LEPŠI DAN PAN JAN IVANČNAGORICA 01/32 04 707 i,-/ Najvišje ocene servisnih storitev Škoda PAN-JAN TEHNIČNI PREGLEDI NOVA VOZILA (Škoda) RABLJENA VOZILA ZAVAROVANJA SERVIS www.panjan.si >• POPRAVILO IN CENITEV VOZIL ZA VSE SLOVENSKE ZAVAROVALNICE • BREZPLAČNO NADOMESTNO VOZILO • VULKANIZERSTVO • POPRAVILO VOZIL NA RAVNALNI MIZI • SERVIS VOZIL • PRIPRAVA VOZILA NA TEHNIČNI PREGLED • POLNJENJE IN POPRAVILO KLIMATSKIH NAPRAV » • IZPUŠNI SISTEMI 4 • AVTO DIAGNOSTIKA • AVTOVLEKA • POMOČNA CESTI POGODBENI SERVIS ZA ZAVAROVALNICO S WWW.BLESK2.SI KONTAKT: T://051-334-826 T://01-836-99-33 E://lNFO@BLESK2.SI Sebastjan Pogorelec, Bukovica 2, 1310 Ribnica STEI tSTVO HREN Peter Hren s.p., Gradež 14, 1311 Turjak, GSM: 031/356 668 Storitve: • Brušenje stekla • Fazetiranje stekla In ogledal • Peskanje stekla • Izdelava Izolacijskega termopan stekla • Kaljeno steklo t Tuš kabine (po meri, s tesnili) • Ogledala • Kopellt steklo za delavnice • Izdelava taljenega stekla z vzorci (fuslng tehnika) • Montaža vsega navedenega • Ostale steklarske storitve • Intervencija 24 ur na dan •Toplotno izolacijske fasade • Z nami do subvencije ekosklada (do 2.400 €) • Celotna izolacija ovoja stavbe: -fasada - Izolacija podstrešja (volna, celuloza) - dobava In montaža oken (RAL montaža) - hidroizolacija in izolacija sten v zemlji -sanacija kapllarne vlage (vdorvlage iz tal) • Z nami do subvencije ekosklada (do 7.000 €) • Brezplačna 3d vlzuallzacija vašega objekta • Adaptacije, prenove (stanovanjski, poslovni objekti) - slikopleskarska dela - polaganje talnih oblog (parket, PVC, epoksi) - keramičarska dela (prenova kopalnic) • Gradbena in zaključna dela - manjša zidarska dela - ureditevokolice (tlakovci, škarpnlki) - čistilni servis (redna In generalna čiščenja) EKOSKLAD SUBVENCIJE 2015 - brezplačna priprava dokumentacije - krediti + subvencije ZAGOTAVLJAMO - visoka kakovost storitev - konkurenčnecene -100% zadovoljstvo strank BRATA TOMŠIČ Matej 031 461 933 Stane 7" 041 929 388 Krovstvo - strešno kleparstvo, suhomontažna gradnja - knauf, slikopleskarske storitve, polaganje izolacije, barvanje opaža, ... info@brata-tomsic.si www.brata-tomsic.si ^ANITAR, Vojkova 58, Ljubljana TEL: 01/568 27 29 gsm: 031/622 542 041/622 542 e-mail: info@sanitar.si Izdelava vseh vrst ogrevalnih sistemov na ključ (solarni sistemi, toplotne črpalke, peleti, drva, plin, olje) Izdelava vseh vrst strojnih instalacij (vodovod, plin, ogrevanje) Adaptacije celotne kopalnice z vsemi obrtniškimi deli ZA BREZPLAČEN OGLED IN SVETOVANJE pokličite 041/622-542 (Borut) ali 031/622-542 (Vojko). PROIZVODNJA PVC IN ALU STAVBNEGA POHIŠTVA PVC okna in vrata • rolete, žaluzije, senčila, komarniki • ALU okna in vrata • notranje in zunanje police • garažna vrata • adaptacije stanovanj, hiš in poslovnih prostorov ALU VHODNA VRATA -PRIBA BASIC 0 debelina 67 mm 0 nerjavni ročaj 80 cm/ner-javna kljuka HOPPE E5726 0 toplotna prevodnost UD = 0,9 W/m2K 0 cilindrični vložek + 3 kosi ključev 0 pokrivno krilo zunaj in vstavljeno znotraj 0 3-točkovno zaklepanje 0 DOSTAVA IN MONTAŽA 0 elektrozapirnik ENOKRILNA VRATA 1.899 EUR (z DDV) SUPER CENA! OKNA jJjim priba@amis.net»www.priba-okna.si CENA VELJA ZA: • enokrilna vrata brez stranske svetlobe, dimenzije do 1000 x 2100 mm (narejeno po meri) • standardne barve RAL TIGER: 9010, 9016, 9003, 9006, 9007, 7016, 8017, 6005, F29/80077, Grigio ANTICO, PUNTO Grigio • cena vsebuje dostavo, montažo in 9,5 % DDV • steklo standard: SATINATO, ČINČILA, PESEK • cena ne vsebuje demontaže starih vrat, odvoza na deponijo in obdelave špalet z ALU letvicami ali mavčno-kartonskimi ploščami • aplikacije so samo na zunanji strani Sedež podjetja: Kompolje 68, 1312 Videm - Dobrepolje Razstavni salon in proizvodnja: Javorškova 3, 1315 Velike Lašče Kontaktni podatki: telefon: 01 510 55 30; faks: 01 510 55 31; gsm: 041 402 780, 041 449 334, 051 402 780 e-pošta: priba@amis.net www.priba-okna.si Ogled obstoječega stanja in svetovanje brezplačno! Prodaja, servis in vzdrževanje računalniške opreme za podjetja in fizične osebe. JUNITEH RAČUNALNIŠKE REŠITVE Boris Kaplan s.p. Predstruge 95 1312 Videm-Dobrepolje Informacije 051/417-022 boriš. kaplan@juniteh.si