Naša gospodarska organizacija. B. MEDVEŠČEK: NAŠ GOSPODARSKI PROGRAM.* Kakor .ie bil se nedavno čisto na tleb moralni prapor nase oreanizaciie ter ?a ie šele novo eribanip nekoliko dvve-nilo iz blata tako ie tudi kaotič-no in preživelo naše organizačno sospodarstvo. Ni ravno naihuiše to. da ie tudi temu blrzu Preobrat. zakan čimprei \p ta mimo. tem nrei bo poenal zdrav začetek v novo smer; naihujše ie, da traia to abnormalno stanie nemoteno dalie in da se ea hoče celo umetno podallišati. Nova smer, ki ie kakor prava kraška buria temeliito razrjihala vso preperelo šaro iz naše,e:a idejnega arsenala. se žal m naimanie dotaknila trohnečee-a prahu. ood katerim se duši večma naših eosoodarskih ustanov. Debata o novi smeri se hvala Boeu. bliža h koncu ako ra^ ne varaio vsi znaki: po po«:rebnem zvonientiu im veselem pritrkavani" bo kotično že enkrat začela maša. Če ne bo treba še druigib potrebnih in nepotrebnih priprav in predpriorav in se 'bo vsa stvar zavlekla v brezkončnost. — Vrednosti časa pač ne znamo še ceniti vo zasluženiu! Izmed vseb naših gospodarskih ustanov ie kritike vreden in io tudi prenese edino-le »Učiteljslki konvikt«. ki ie postal do svoiii nedavni resurekciii res živlienski faktor: y.a vse druee pa ip zaenkrat na mestu le »De profundis«. * »Učiteljski konvikt ** ni samostojna gospodarska ustanova amipak 1p ipanoga gosipodarske strani naše organizacije. Zato sp mora obravinavati lp iz Siplošnih oreanizačnih vidikov. v okrilm oreanizaciip in v nieneim občem interesu Le na tak način bo to res važmo vprašanie tudi pravilno reseno. Učit. konvikt. kakor sedai stoii. pa ni le del eospodarskeea komoleksa naše organizaciie. ampak ie v mem izraženo vse naše organizačno gospodarstvo sploh. In sicer vsled -nieirovih edino pravilnih odlriošajev do organlzacilie. Imamo sicer v zvezi z našo organizacino še celo vrsto drugih Kospodarskih ustanov, ki pa so organizaciii često pre.i v škodo kot v korlst. Ker pa te ustanove obstoiaio in si lastiio celo odloeilen vpliv v oreanizaciii. ie nutino potrebno da si to. kvarno razmerip iasno predočimo 'm ea razčistimo. Potrebno ie to sedai še posebno. ker ie res oreanizačna u s t a n o v a tu. Zato ie treba naiRrej določiti razmerie konviktn do teh ustanov in v zvezi s tem tudi niihovo razmerip, do organizaciie. Iz določitve tega razmeria oa moramo izvaiati konsekvencp. ter postaviti konvikt tudS fakt i č n o na tisto mesto. kamor radli svoie važnosti po vsei oraviai spada. Ravno ista škoda ?a organizaciio za elavno je. ako konvikt Dodceniuiemo. kakor če bi za Precenjevali. Jaz vsaj sem vi'del v začetku v Učit. konv. kost. ki jiam io le v sili vrglo biviše vodstvo naše organizaciip in vodstvo nčit. eosp. koncerna da na niei / vso vnemo Ho.ie- Vso odgovornost za ta spis prevzema pisec. Uredništvo. ** Te misli sem razvil na prvi odborovi seii reorganiziranega Učit. kon.; po" tek prveea občnega zbora 11. pr. m. pa mt ie dal povod. da iih izroam širši maši iavnosti v prepotrebTii pretres. B. JVL mo. a ni<» pri vsem drusrem pustimo lepo na miru. Vse drusrače ie. ako gledamo na konvikt kot na v e i o našega Erospodarstva. kakor pa na d e b 1 o V resmici ie pa s 1 e d n i e in kot tako ea moramo tudi obravnavati To trditev hočem v nasledniem dokazati! Učit. konviikt ni sam sebi namen. ie le s r e d s t v o. Niti vsa oreanizaciia ni prvo. ampak le slednie. Naša orp-anBzaciia — rn v tem nazoru moramo biti vsi edlni! — ie le sredstvo. oziroma vsota sreidstev v doseeo .namena. ki ie nam vsem isti. Naše odlično zvame stavi na nas velike zahteve. ki bi iib poedinec nikakor ne mogel obvladati. Oreanteacija nam PTipomore. da moremo te zahteve, ki so za nas d o .1 ž n o s t i. izoolnievati: nudi nam potrebne pripomočke in sredstva za to usposablia nas kratko. da moremo svoie zvaiue res 'Oovolino vršiti. Res. da ie država tu. ki naše zvanje določa. vzdržuie in vodi in ki ie radi tega tudi dolžna. da nam nudi ponolno usposobliienie za ta naš poklic. tdda ker so pomočki države pomanjkliivi obstoja naloea orsranizaciie ravno v tem. da ^te pomanikliivosti izpolnjuie in nadoTnešča. Iz dolžnosti pa izhaiaio tudi p r a v i c e. Zopet ie naloea oreanizaciip ta. da ma>m te pravice. v kolikor so nam kratene. izvoiava in sčiti Oreanizaciia ie torei tudi ureievalka in pasredovalka mdd državo in nami v zadevi pravic in dolžnosti našeea poklica: sele ipotom njc smo deležni vseh tistih pogovev. ki so potrebni za vršenie visokega zvania. ki ,ie izraženo v nonnu: narodna pros v e t a. To dvoino naloeo mora vršiti organizaciia. ako boče. da odeovaria svojemu namenu. ako hoče imeti oravico do svo.jeea obstoia. :— Ne mislim tu posebei raziskovati. v koliko tudi vrši naša oreanizaciia to svoio dvoino naloeo: dotaknil se bom teea le v toliko kolikor ie neobhodno potrebno. da ipostavim Učit. konvikt v oreatiizaciii na tisto mesto. kamor spada. V doseeo svoieea namena. t. i. biti svoiim članom vsemu stann takorpikoč. vodmica vn pomočnica. ima oreanizaciia dvoie davnih sredstev ideino in mate^ rialno-eospodarsko podla-eo. Druga ie PodrejeTia prvi. a ie ravno iste važnosti, ker od mene sile zavisi iakost Rrve Qospodarska osnova ip temeli na katerem ie zidana dusevna velfčina organizacije. Ce ie pa temeli slab, ie tudi zeradba. ki raste iz nieea. slaba. Uspešna izvedba ide.ineea ^rograma te nemogoča ako visi ta v zraku in ni trdno oslonien n- realna tla. Krasnosloviie in sentimentalnost sta Ie koprena. s katero sj odeva devica svoie od naivnosti sramežMivo lice. ali pa skriva /a niim odvratna mpeera svoi razorani oibraz ... Loeeno torei ta dva dela ne moreta hoditi. ker drue izipolniuie drueeea. Kako vrši naša oreanizaciia svoi ideini proeram to ie poelavie vase. Konstatirati hačemo le. da ea niti zdaleka ne vrši in ea tudi nikdar ni Povoijno vršila. Olavni vzrok za to kardinalno htbo ie še posebno danes * ta. da ne hodi z duhorn časa in da ie radi teea vse rnieno nehanip anahronistično. Ker ie anahroniističen ves nien irstroi: idein'i in eospodarski! Njen lidemi vir ie stari! že davno preživeli liberalni nazor. ki ie radi svoie dekadence skraino šikcndliiv oravemn naRredku in nieeova naivečia ovira. V naši or?anizaciii pa kraiiuje ta »živi mrtvec« še '7. vsem; častmi in straši po niej z vsem svoiim starčevskim RoHsinelstvom: s »krasnosloviem«. »delovanjem». »načeli« in ipodobno luknjicavo navlako. V ipreteklosti se pozibava naša oreanizaciia. medtem ko se tok časa neusmiiliemo Doigrava z. rao in io stresa da škripilje v vseb temeliih. Pa ne le nien ideimidel. tudi nien eospodarski temeli ie skoziinskoz anahronističen. Pravi manchestrski liberalizem z vsemi svoilmi kvarntm1! izrastk1!! Racionalneea eospodarstva or?anizaciiia splob ne oazna. Posadila ie siicer več gasoodarskib sadik. toda prepustila ie njib rast irsodi /in sp. ni brieala več zanie. In takn imamo sedai eosnoHarske nstanove. ki so sicer izšlp fz oreamizaciip a so radi zerešene^a roistva kmalu deeenerirale iin živi.io svoip lastno živlienip preko oreanizaciie Kakor eobe po dežiu- so se razoasle. da b; iim np znali več imena če bii se iib ne bil nedoileo tee« nekdo uiSTnilil in b: iib ne bil postavtil lepo v vrsto drueo zraven druee. iin iih lepo definjiral no zasluženju (Dalie prihodSnjič.) * Prva odborova se.ia UčTit. konvikta ip bila v ieseni lanskega leta!