Tole nieji že na neresnost: po cele dneve stoji pred črpalko na Celovškl znak, na katerem piše Polnjenje podzemnih rezervoarjev. Ko človek gleda ta napis, si misli, da ima Petrol pod Celovško pravcato Postojnsko jamo — ali pa preprosto »zeza« mimovozete avtomobillste. Kaj ne bi bilo bolj vljudno, 6e bi čez vikend, ko je črpalka zaprta, tam postavili tablo, kjer bi pisalo, KATERA ČRPALKA JE ODPRTA in kako se do nje pride? Turizem smo Ijudje, pravi geslo reklamne akcije. Kaj za Petrol to ne velja?
FOTO KRONIKA
Pri Stavbenlku Koper so zanesljivo v službi Ijudje z neznansko debelo kožo. O njihovi betonami sredi stanovanjskega naselja v KS Bratov Babnik pišejo časopisi — pa nič. Potem jih obiščejo inšpektorji, izdajo odločbo o ukinitvi obratovanja — pa nič. Kaže, da bodo morali občani zbrati nekaj av-toprevoznikov, kakšen buldožer in zadevo lastnoročno preseliti ali vsaj »ukiniti«. Bi videli, kdo bi itnel potem debelo kožo...
Na medvoški avtobusni postaji imajoganljivo spominsko ploščo nekdaj silno aktivnemu turi-stičnemu društvu. Glede na to, da je tabla tam že od leta 1962, si lahko mislimo, kako aktivno je to društvo danes — oziroma nam je bolj jasno, zakaj table ni še nihče popravil ter obrisal prahu z nje...
Ob hotelu llirija so nenavadni podstavki z neko zelenjavo, ki hudo spominja na plevel. Ker v hotelu velikokrat domujejo sovjetski turisti, ni vrag, da ne bi bilo to dvoje povezano. Morda so imenitni sovjetski znanstveniki ugotovili, da se Dlevela černobilska radioaktivnost ne prime in so ga zdaj ob lliriji nemudoma začeli rediti — namesto solate pač...
Iznajdljivost je sicer mati stabilizacije, toda kar je preveč, je pa vseeno preveč. Vrli vrtičkar ob Plešičevi ulici je krvavo potreboval letev tolikokrat toliko centimetrov. Ker takšne ni našel, si je izpulil kar tablo, ki je označe-vala Zoletovo ulico ter jo vsadil v svoj vrt. Iznajdljivemu zelenjadarju pred-lagamo, da škodo nemudoma poravna pri komunalni skupnosti, sicer ga bomo naslikali v prihodnji številki na istem mestu. Žal ne v barvah — da bi se videl zardeli obraz...
še ena iz Medvod (bencin je drag, zaradi ene same slike se nam pač ne splača voziti tako daleč...): na klancu so nekoč zarisali križišče. Zamisel so zaradi nove avtoceste opustili, toda križišče je vseeno nastalo. Samorast-niško sicer, brez asfalta in označb, kar čez njive — zato pa tolikanj bolj ne-varno. Predlagamo ukrepanje. (Ukrepov na srečo ne bo, to vemo. Na srečo pa pravimo zato, ker bi nam sicer kmalu zmanjkalo motivov, če bi prav vsaka slika v fotokroniki zalegla že koj pri prvi objavi...)
Glasilo »Javna tribuna« izhaja od leta 1964 namesto Občinskih razgledov, ki jih je leta 1961 začel izdajati občinski odbor S2DL Ljubljana-Šiška. Glasilo ureja izdajateljski svet (predsednik Vukašin Lutovac) in uredniški odbor: France Kmetič, Brane Praznik, Blanka Jelen, Franc Rozman (odgovorni urednik), Zlatko šetinc (glavni urednik), Mario L. Vilhar (tehnični urednik — oblikovalec), Bojan Košmrlj. Naslov: Javna tribuna, 61000 Ljubljana, Trg prekomorskih brigad 1, soba 411, telefon 555-021, int. 282. Tisk: Ti-skarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Fotografije: Franc Rozman.