f LETO XXIV. — številka 9 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Sk. Loka ta Tržič — Izdaja ČP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčlč Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KRANJ, sreda, 3. 2. 1971 Cena 50 par List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. Od L januarja 1958 kot poltcdnik. Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko* Od 1. januarja 1964 kot poltcdnlk. In sicer ob sredah In sobotah ZAGORENJSKO Letošnji gorenjski Prešernovi nagrajenci Nagrade jim bodo podelili v petek [ v Radovljici Gorenjske občinske skupščine vsako leto podeljujejo Prešernove nagrade. Letos je žirija za podeljevanje Prešernovih nagrad predlagala občinskim skupščinam, da le-te ob letošnjem slovenskem kulturnem prazniku Podelijo na Gorenjskem sedem nagrad. Občinske skupščine, ki so o predlogu žirije povečini razpravljale na zadnjih sejah minuti teden, so sklenile, da letos prejmejo na Gorenjskem Prešernove nagrade naslednji posamezniki in skupina: JESENICE — Jaka Torkar z Jesenic za relief v sejni dvorani jeseniške občinske skupščine; KRANJ — Janez Marenčič iz Kranja za 35-letno Umetniško, vzgojnomentorsko, organizacijsko in kultur-noprosvetno delo v fotografskih organizacijah in dr. Anton Polenc iz Kranja za delo na kulturno- prosvetnem in strokovno znanstvenem področju; RADOVLJICA — Moški komorni pevski zbor Stane Žagar Kropa za kvalitetno kulturnoumetniško delovanje na področju zborovske glasbe in Ivan Ribič z Bleda za filmsko in televizijsko scenari-stično delovanje in drugo literarno delo; SKOFJA LOKA — Janez Sedej za življenjsko delo oziroma razstavo ob slikarjevi 60-letnici; TRŽIČ — Kamilo Legat iz Tržiča za likovno ustvarjanje v letu 1970 in za likovno pedagoško delovanje. Slovesna podelitev Prešernovih nagrad gorenjskih občin za leto 1970 bo v petek, 5. februarja, ob 17. uri v Radovljici. A. 2. Z razgovora članov predsedstev gorenjskih občinskih sindikalnih svetov * sekretarjem cen> tralncga sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijanom Rožičem v Kranju — loto: F. Perdan 6, stran S Cankarjevimi Hlapci v Smederevski Palanki Pod pokroviteljstvom tovarne Alplna ŽIrl — njen simbol, 3 metrski smučarski čevelj, vidite na sliki — so člani turističnega društva Hotavlje minulo nedeljo organizirali zanimivo pustno-fo»klorno prireditev Smojkarsko tekmovanje, ki je kljub dežju v Poljansko dolino privabila okrog 3 tisoč obiskovalcev. Gostje so z velikim zanimanjem ogledovali novo avtomatsko vozllščno telefonsko centralo na Jesenicah, ki Jo je ob pri. stojnosti generalnega direktorja PTT podjetja iz Ljubljane Franca Grbca predal namenu predsednik jeseniške občlnsk« skupščine Franc Zvan. — Foto: F. Perdan VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE 17. FEBRUARJA 1971 Anton Miklavčič — glavni urednik Glasa Gorenjske občinske konference socialistične zveze so konec minulega meseca imenovale za glavnega urednika časnika Glas Antona IVI i k lav čiča. Miklavčič se je rodil v Gorenji vasi, gimnazijo je obiskoval v škofji Loki in v Kranju, univerzo pa v Ljubljani. Na filozofski fakulteti Je diplomiral za profesorja angleščine in francoščine. Najprej je delal v zavodu SRS za statistiko, nato v TekstiliivJu.su kot vodja statistične službe; od 1965. do 1969. leta Je bil organizacijski sekretar na občinskem komiteju ZK v Kranju. Pred zaposlitvijo na centralnem komiteju zveze komunistov Slovenije, kjer je bil tajnik komisije za idejnopolitična vprašanja prosvete^ znanosti in idejnopolitično usposabljanje komunistov, je bil nekaj Časa sekretar na Višji šoli za organizacijo dela v Kranju. Anton Miklavčič je ves čas (le od gimnazje naprej) delal tudi v različnih družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih. Je predsednik sveta za kulturo tn telesno kulturo skupščine občine Kranj in član komiteja občinske konference ZK Kranj. Albin Učakar — odgovorni urednik Glasa Albin Učakar je bil rojen v Kaanju. Gimnazijo in grafično iolo je končal v Ljubljani. Diplomiral je na prvi stopili filozofske fakultete ▼ fjubljani. Od julija 1967. do t januarja 1969. je bil v. d. glavnega in odgovornega ured. nika. Takrat je bil imenovan m odgovornega urednika in to delo opravlja tudi sedaj. JESENICE V ponedeljek je bil v hotelu Prisank v Kranjski gori razgovor o nadaljnjem razvoju zgornjesavske doline, posebno pa njenega središča Kranjske gore. Razen predstavnikov organizacij, ki že delujejo na tem področju ali svoje turistične in gostinske objekte šele gradijo, so v razgovoru sodelovali tudi predsednik jeseniške občinske skupščine Franc Zvan, predsednik slovenske Turistične zveze dr. Danilo Dougan, član izvršnega sveta ing. Franc Razdevšek, pomočnik republiškega sekretarja za gospodarstvo Rado Lipičar, predstavnik republiškega zavoda za urbanizem ing. Jerneje itd. Ugotovili so, da ima dolina, posebno pa Kranjska gora, lepe možnosti za razvoj zimskega in letnega turizma, da pa je pomanjkljiva infrastruktura, posebno objekti za rekreacijo, smučišča in žičnice. Več o tem bomo še pisali. -jk V petek je bila na Jesenicah seja občinske skupščine. Najpomembnejša točka dnevnega reda je bila obravnava poročila o prometu in prometni varnosti v občini. Strokovne službe pri občinski skupščini so izdelale izredno skrbno poročilo, ki so ga odborniki brez večjih pripomb sprejeli. Poudarili pa so, da je prometnega znanja sicer dovolj, premalo pa je prometne kulture, zato toliko nesreč in je nevarnost, da jih bo prihodnje leto ob povečanem prometu še več. Proces mo-torizacije se je pri nas resnično šele začel. -jk KRANJ Podjetje Aerodrom Ljubljana-Pula bo pri brunarici na Krvavcu odprlo snack bar. Otvoritev novega gostinskega objekta na Krvavcu bo v petek popoldne. Jutri ustanovitev društva prijateljev Oldhama RADOVLJICA Včeraj popoldne so se sestali predsedniki krajevnih skupnosti iz radovljiške občine. Na posvetu so obravnavali predlog proračuna občine za letos in predlog smernic gospodarskega in družbenega razvoja občine. O istih vprašanjih pa bodo danes popoldne razpravljali tudi odborniki, ki so odgovorni za tolmačenje na zborih volivcev. Za jutri popoldne je napovedana seja predsedstva občinskega sindikalnega sveta. Na dnevnem redu je med drugim predvidena razprava o predlogu za sklenitev družbenega dogovora o štipendijah in kreditiranju učencev ter študentov, določitev kandidatov za skupščino kulturne skupnosti in razpravo o stališčih predstavnikov družbenopolitičnih organizacij o problemih zobozdravstvene službe. V soboto popoldne pa bo občinski sindikalni svet v dvorani Gozdnega gospodarstva na Bledu pripravil razgovor o zgodovini in političnem boju Beneških Slovencev za osnovne narodnostne in življenjske pravice. Razgovora se bodo udeležili prosvetni delavci iz radovljiške občine. Razgovor bo vodil predsednik kulturnoumetniškcga društva iz Čedada Izidor Predan. A. ž. Pisali smo že, da je komisija za medobčinsko sodelovanje pri kranjski občinski skupščini na lanski predlog uradnih delegacij Kranja in Oldhama v začetku januarja letos imenovala poseben iniciativni odbor za ustanovitev društva prijateljev Oldhama. Da bi v Kranju in Oldhainu ustanovili takšno društvo, sta delegaciji predlagali zato, ker obe mesti že dvanajsto leto uspešno sodelujeta in poglabljata sodelovanje na kulturnem, turističnem in drugih področjih. Menili so, da bi društvi prijateljsko sodelovanje še bolj razširili in poglobili. V predlogu pravil društva prijateljev Oklhama je zapisano, da bo društvo pospeševalo sodelovanje med prebivalci obeh mest in občin na področju kulture, športa, turizma in drugih oblik druž benega delovanja. Skrbelo bo za medsebojno spoznavanje in prijateljsko povezovanje med prebivalci in še posebej med mladino obeh mest. Poskrbelo bo, da se bodo prebivalci Oldhama seznanili s kranjsko, slovensko in jugoslovansko zgodovino, kulturo, družbeno ureditvijo ter drugimi pridobitvami socialističnega razvoja pri nas. Obe društvi bosta pospeševali učenje angleščine med prebivalci kranjske občine in učenje slovenščine in srbohrvaščine med prebivalci Oldhama. Kranjsko društvo bo organiziralo in pospeševalo tudi izmenjavo obiskov, kolonij, izletov, dopustov, študentsko prakso, dopisovanje itd. Ko je iniciativni odbor konec januarja razpravljal o pripravah na ustanovitev društva, je sklenil, da bo ustanovni zbor društva prijateljev Oldhama jufei, 4. februarja, ob 16. uri v dvorani kranjske občinske skupščine. Zato odbor vabi na zbor vse prebivalce Kranja oziroma kranjske občine, ki so v zadnjih dvanajstih letih navezali različne stike z Oidhamom. Povabljeni pa so tudi drugi občani, ki želijo, da se prijateljsko sodelovanje med obema mestoma v prihodnje še bolj razvija, član društva bo lahko postal vsak občan Kranja oziroma kranjske občine, ki bo izpolnil hi podpisal pristopno izjavo. A. Ž. Izpiti za rezervne starešine V soboto so se v osnovni šoli Stane Žagar na Planini končali izpiti za rezervne oficirje in podoficirje iz Kranja oziroma kranjske občine, ki jih je organizirala občinska zveza rezervnih vojaških sta- V soboto so rezervni oficirji in podoficirji Iz kranjske občine opravili izpite — Foto: F. Perdan rešin. Na teh izpitih so posebne komisije preverile znanje iz snovi, ki je bila lani objavljena v reviji Naša obramba. Zaključnih izpitov se je v kranjski občini v sedanjem izpitnem roku udeležilo okrog 90 odstotkov vseh vojaških starešin iz občine. Za zamudnike oziroma za vse tiste, ki pred dnevi še niso opravili izpitov, pa so na občinski zvezi rezervnih vojaških starešin sklenili, da jih bodo lahko opravili 12. februarja v domu JLA v Kra» n ju. Razveseljiv je tudi podatek, da je za zdaj kar 40 odstotkov vojaških starešin opravilo izpite z odlično oceno. Z dobrim poznavanjem zahtevane snovi pa so se še posebno izkazali rezervni oficirji in podoficirji iz združenja rezervnih vojaških starešin v krajevni skupnosti Vodovodni stolp in Planina. Razen tega pa je k nasploh dobrim rezultatom oziroma znanju precej pripomogla tudi občin-slka zveza, ki je pred izpiti za vse pripravila tudi poseben seminar. Vsem rezervnim oficirjem in podoficirjem, ki so uspešno opravili izpit, so priznali tudi šest dni uspešno oprav-Ijan&kiih vojaških vaj.. A. 2. Ocena preteklega leta in novo načrtovanje Na petkovi 20. skupni seji obeh zborov skupščine občine Tržič je bila osrednja točka dnevnega reda analiza gospodarskega razvoja v letu 1970 in ugotovitev možnosti v letošnjem letu, razpravljali Pa so že tudi o predlogu pro- računa občine za leto 1971. Odborniki so se strinjali s prodilogom, ki ga je pripravila skupščinska komisija za proračun. Zaradi stabilizacijskih ukrepov, katerih posledice morajo seveda delno nositi tudi občine, proračun TERMIKA Industrijsko in montažno podjetje za izolacije Ljubljana, Kamniška ulica 25 razglaša prosta delovna mesta: 2 K V električar j ev 2 KV strojnih ključavničarjev za proizvodnjo v obratu Trata in Bodovlje pri Skofji Loki Poskusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov Termika, obrat Trata pri Skofji Loki, v roku 15 dni od dneva objave. Žrebanje bo v Radovljici 17. februarja 1971 Veliko nagradno žrebanje GORENJSKE KREDITNE BANKE Za vlagatelje, ki do 31.1.1971 vlože na hranilno knjižico ali devizni račun — 2000 din — vezano na eno leto — 1000 din — vezano na dve leti — obnovijo v navedenem času rok vezave Za vsak navedeni polog en žrebni listek Za večji polog več žrebnih listkov Prva nagrada A0STIfi13Q0 5 denarnih nagrcd ~o 2000 din 5 denarnih nagrad po 1500 din 10 denarnih nagrad po 1000 din 10 denarnih nagrad po 800 din 10 denarnih nagrad po 600 din 10 denarnih nagrad po 400 din 49 denarnih nagrad po 100 din Poleg tega bo pri žrebanju izžrebanih tudi 20 denarnih nagrad po 300 din varčevalcem za stanovanja. V poštev za žrebanje pridejo le novi varčevalci za stanovanje, ki so v času od 1.1.1970 do 31.12.1970 sklenili pogodbo o varčevanju za stanovanje za dobo dveh let. v letošnjem letu ne bo mogel zadovoljiti vseh potreb in bodo zaradi tega prizadete predvsem nekatere sicer nujne negospodarske investicije. Največje povečanje proračunskih postavk je pri socialnem varstvu (večje socialne podpore in višji oskrbni stroški v domovih za odrasle in mladoletne), zvišujejo pa se tudi postavke za delo državnih organov. Prav tako je v predlogu povečanje stopnje iz postavke prispevka iz osebnega dohodka za 0,15% v korist TIS, ker je doslej manjkajoča sredstva za izobraževanje občinska skupščina izločala iz proračuna kot dotacijo. Pri krajevnih skupnostih je komisija predlagala, naj le-te poleg sredstev za redno vzdrževanje cest, kanalizacij in javne razsvetljave dobe še dodatna namenska sredstva, in sicer krajevna skupnost Pristava za kanalizacijo Pod-vasce, KS Kovor za dokončanje kanalizacije, KS Lese za most, KS Brezje za dograditev kulturnega doma, za televizijski pretvornik pa krajevni skupnosti- Lom in Je-lendol. Največja negospodarska investicija pa bo letos za cesto Križe—Senično, kjer računajo na soudeležbo cestnega sklada Slovenije. O proračunu bodo spregovorili občani na zborih volivcev. Ti zbori se bodo zvrstili na območju občine konec tega meseca, nakar bo skupščina ponovno razpravljala in proračun dokočno sprejela. Na predlog žirije za podeljevanje Prešernovih nagrad in sveta za prosveto in kulturo, je občinska skupščina imenovala za letošnjega nagrajenca akademskega slikarja Kamila Legata. —ok Po sklepa delavskega sveta podjetja Kovinoobrt Bohinjska Bistrica razpisuje pet prostih delovnih mest ključavničarske ali kleparske stroke. Osebni dohodki po pravilniku. Praksa zaželena. Stanovanja ni. Kandidati naj vlože prošnje z dokazili o kvalifikaciji in praksi tajništvu Kovinoobiti. Zaposlitev je možna takoj. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Študijo uskladiti z načrti V občini smo vedno dovolj skrbno čuvali to območje, zato ni vzroka, da tega ne bi zmogli tudi v prihodnje. Prav zato se ne moremo strinjati, da se nam odvzema pristojnost, ki jo imamo. Takšno je bilo stališče odbornikov radovljiške občinske skupščine, ko je bila na zadnji seji podana informacija o predlogu komisije za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja za določitev Julijskih Alp kot območja za posebne namene. Na seji so namreč pojasnili, da izdelovalec študije oziro- ma komisija republiškega izvršnega sveta za vprašanja regionalnega prostorskega planiranja ni upoštevala že sprejetih načrtov za območje Bohinja oziroma Julijskih Alp. Prav tako se pri razpravi o študiji niso posvetovali z izdelovalci za zdaj sprejetih načrtov. Zato so zahtevali, da sestavljalci predloga oziroma študije uskladijo svoje predloge z načrti oziroma sestavljavci v občini, šele potem pa naj a študiji dokončno razpravlja tudi republiška skupščina. A. Z. Odgovor na članek »Kaj bo z javno razsvetljavo« Podjetje Elektro Kranj ni prevzelo v osnovna sredstva naprav javne razsvetljave na področju krajevne skupnosti Sv. Duh, niti nima sklenjene s krajevno skupnostjo ali s kom drugim pogodbe o vzdrževanju teh naprav. V članku navedeni znesek 260 din plačuje krajevna skupnost pavšalno za porabljeno električno energijo in ne za vzdrževanje. Kor iz navedenega Elektro Kranj nima nobenih obveznosti za vzdrževanje javne razsvetljave na področju krajevne skupnosti Sv. Duh, je trditev v članku, da Elektro Kranj ne vzdržuje naprav, netočna in nepreverjena. Pripominjamo, da smo pripravljeni vzdrževalna dela ob vsakem času takoj opraviti, če zato prejmemo ustrezno naročilo. Elektro Kranj Distributivna enota Kranj Program dela občinske skupščine Na januarski seji so odborniki škofjeloške občinske skupščine sprejeli tudi razpored dela za tekoče leto. Ze ob predložitvi programa je bilo obrazloženo, da načrt predvideva samo en del dejavnosti občinske skupščine, saj se dnevni red posameznih sej sproti dopolnjuje s trenutno perečimi problemi, ki jih ni mogoče vnaprej predvideti. Kljub uvodni opombi pa so udeleženci seje imeli nekaj pripomb na predloženi program. Tako je republiški poslanec Ivan Franko opozoril skupščino, da bi bil že čas, da bi ji poslanci poročali o svojem dosedanjem delu ia dedu zbora, katerega člani so. Skupno poročilo o delu poslancev naj bi predložila Socialistična zveza. Član gospodarskega zbor republiške skupščine Tone Polajnar pa je predlagal, da bi se zlasti zbor delovnih skupnosti lahko večkrat zbral na samostojnih sejah, kjer bi obravnaval dogajanja na področju gospodarstva. Bolj pogostokrat naj bi se problematika, ki se obravnava v republiški skupščini, prenašala tudi na seje občinske skupščine. Kasneje je bil sprejet sklep, da se ta predlog uresniči v okviru kluba odbornikov. Nekaj pomembnih zadsv iz delovnega načrta bo občin- 1 ska skupščina obravanavala že v letošnjem prvem trome-sečju. V februarju se bodo odborniki seznanili s stanjem lova ter ribolova o občini in s predlogom sistemizacije delovnih mest v upravnih organih. Marec je rezerviran za sprejetje občinskega proračuna za loto 1971, v istem mesecu bo tekla razprava o predlogu družbenega plana, osnutka novega občinskega statuta, poslovnika skupščine ter svetov. Prav tako predvideva dnevni red marčevske seje obravnavanje spremembe urbanističnega programa za področje Puštala. A. Igličar Skrb za družbeni standard delavcev v tovarni »Sava« Podjetje »Sava« praznuje letos 50-letnico obstoja in je med gumarskimi podjetji v Jugoslaviji najstarejše pod-jetje. V zadnjih letih je bil storjen velik napredek na področju tehnologije in organizacije proizvodnje ter produktivnosti. Proizvodni uspehi, kj jih »Sava« že. vrsto let dosega, so v veliki meri tudi rezultat skrbi za družbeni standard delavcev. Podjetje vsako leto nameni znatna sredstva za reševanje stanovanjskih problemov delavcev, regresiranje dopustov, organizacijo dnevne in tedenske rekreacije, organizacijo letovanj za člane kolektiva in njihove svojce, prehrano de lavcev in prevoze na delo ter z dela. Za omenjene dejavnosti skrbi v okviru kadrovske službe oddelek za družbeni standard. Za letošnje leto je z gospodarskim načrtom podjetja določeno, da se dodeli za potrebe družbenega standarda delavcev 8,000.009 N dinarjev. Za reševanje stanovanjske problematike delavcev bo porabljeno 3.500.000 N dinarjev, za regrese delavcev, njihovih otrok in upokojencev »Save« 1,800.000 N din, za regresiranje prehrane v podjetju 2,000.000 N din, za šport in rekreacijo 100.000 N dinarjev in za prevoze delavcev prek 600.000 N din. V zgoraj navedeno vsoto pa niso zajeta sredstva za socialno dejavnost, izobraževan je in dejavnost političnih organizacij, ki se tudi financirajo iz sredstev sklada skupne porabe Čeprav so navedena finančna sredstva za 2800-članski kak-ktiv kar precejšnja, ima podjetje posebno na stanovanj skem področju še precej nerešenih stanovanjskih problemov. Trenutno ima vložene prošnje za dodelitev stanovanj in posojila za individualno gradnjo 250 delavcev, to je skoraj 10% vseh zaposlenih savčanov. Kadrovska služba je v letu 1970 izdelala analizo stanovanjskih razmer delavcev, ki imajo vložene prošnje za stanovanja. Analiza je pokazala, da se vedno precej delavcev živi v nemogočih stanovanjskih razmerah. Na osnovi rezultatov analize so se samoupravni organi odločili, da se v prihodnje več sredstev nameni za individualno gradnjo in odkup stanovanj. Pri odkupu stanovanj bodo delavci prispevali različne zneske, odvisne od njihovega osdbnega dohodka na družinskega člana. Prav tako bo doba vračanja dodeljenega posojila odvisna od višine posojila in osebnega, dohodka na družinskega člana. S tako obliko dodeljevanja posojil se bo omogočil odkup stanovanj tudi takim delavcem, ki imajo nižje osebne dohodke. Pri financiranju nakupov stanovanj se bo podjetje na osnovi vročenih sredstev posluževalo tudi bančnih posojili. Hitrejše reševanje stanovanjskih problemov delavcev pa v znatni meri zavira prepočasna gradnja stanovanj za trg. Gradbeno podjetje Projekt je z gradnjo stanovanj v zaostanku za več kot leto dni, zato letos v Kranju sploh ne bo možno kupiti stanovanj, čeprav so na voljo finančna sredstva. Pose ben problem pa predstavljajo cene stanovanj, ki so se od leta 1965 povečale za več kot 100%. Omenjena nestabilnost na področju gradnje stanovanj za trg povzroča med delavci nezaupanje, ker ne vedo, kdaj bodo na voljo stanovanja in po kakšni ceni. Posledice tega nezaupanja pa so očitne. Delavci se v velikem številu odločajo za individualno gradnjo, čeprav za tako obliko reševanja svoje ga stanovanjskega problema nimajo osnovnih materialnih pogojev, Ce se v bližnji prihodnosti ne bo uredilo vprašanje organizirane gradnje za trg po zmernih cenah, bo v Kranju še več divjih gradenj, poleg tega pa vrsto socialnih problemov tistih delavcev, ki so začeli graditi lastno hišo, na voljo pa ne bodo imeli dovolj sredstev za ostale najnujnejše življenjske potrebščine. »Sava« posveča posebno skrb tudi letovanju članov kolektiva. Ker podjetje nima svojega počitniškega doma, se v času kolektivnega dopusta rezervirajo pri raznih turističnih agencijah le ždsča v njiihovih hotelih ali počitniških domovih. Lani so člani kolektiva lahko letovali v počitniškem domu »Zavoda za letovanje« Kranj v Novi gradu, v organizaciji turistične agencije Alpe-Adria pa na I Rabu, v Poreču, Selcah pri { Crikvenici, Vodicah prd Sibc-, ni k u in Kaštel Stefiliču pri ; Splitu. Poprečna cena dnev-; nega pensjona v navedenih i krajih je bila 40 N din na \ dan, v Novigradu pa samo [ 33 N din. Ker so dobilj delavci v lanskem letu regres v višini 400 N din, je »Sava« praktično plačala vsakemu delavcu 10 dni dopusta na morju. Podobne dogovore za leto vanje naših delavcev bo pod jetje sklenilo tudi letos. Pravico do regresa v isti višini kot člani kolektiva pa bodo imeli tudi savski upokojenci. Kadrovska služba bo tudi za- Moto četrtkove seje občinske konference SZDL Radovljica je bil: Upoštevati mnenja in pripombe občanov Upoštevati mnenja nje organizirala letovanje v in pripombe občanov Novigradu, kjer bodo po Najnovejši gospodarski ukrepi, ki smo jim bili priča konec zmernih cenah preživeli letni j prejšnjega meseca, verjetno bolj kot karkoli drugega terjajo dopust. Podjetje posveča podobno skrb kot za letovanje tudi dnevni in tedenski rekreaciji delavcev. V okviru sindikalnega odbora podjetja delujeta odbor za šport in rekreacijo in kulturna dejavnost, športne sekcije za nogomet, rokomet, odbojko, smučanje, kegljanje in šah so zelo aktivne, velike uspehe pa dose ga folklorna skupina »Sava« s pevci, saj so nastopili v raznih krajih naše domovine in celo v inozemstvu. Za nemoteno dejavnost navedenih sekcij bo podjetje letos namenilo 100.000 N din. Kadrovska služba ima v načrtu, da bo zaposlila strokovnjaka za področje delavske rekreacije, ki bo strokovno vodil dnevno in tedensko rekreacijo delavcev. Tudi področje prehrane je v podjetju dokaj dobro organizirano. Delavci imajo v restavraciji na voljo topli obrok in kosilo. Za malico prispevajo samo 0,80 N din, za kosilo pa 3 N din, čeprav je ekonomska cena za malico 3,50 N din, za kosilo pa 6,50 dinarjev. Podjetje prispeva k stroškom prehrane letno 2,000.000 N din. Podjetje »Sava« je spoznalo, da mora biti skrb za družbeni standard delavcev se stavni de! poslovne politike podjetja, saj le od zdravih in vsestransko usposobljenih delavcev lahko pričakujemo, da bodo na svojem delovnem mestu dosegali take proizvodne rezultate kot se od njih pričakujejo. Rezultati dola pa se poznajo pri osebnem dohodku in ostalih dobrinah, ki jih podjetje nudi svojim delavcem. F. Dolenc temeljite organizacijske spremembe vseh osnovnih dejavnikov družbenopolitičnega življenja pri nas. Občani, od katerih je odvisen uspeh ali neuspeh stabilizacijskih procesov — oziroma, če hočete, tretje jugoslovanske reforme — imajo pravico spoznati resnico in zvedeti, kaj jih čaka, kakšne bodo neposredne posledice devalvacije. Standard utegne trpeti, kar seveda ni prijetno. Najhuje prizadeti upravičeno pričakujejo zaščito. Toda kam se obrniti, kje sprožiti pomisleke, težave? Vlogo prijatelja človeka, vlogo demokratične tribune, ki sprejema, upošteva in uresničuje mnenja ter kritike državljanov, mora prevzeti SZDL. To zamisel so podprli vsi udeleženci 4. seje občinske konference socialistične zveze Radovljica. V odkritosrčnem nagovoru, posvečenem oceni dosedanje učinkovitosti članov konference in krajevnih organizacij, je predsednik Jošt Rolc poudaril, da trenutno stanje zahteva od SZDL velike napore, premagovanje nekdanje togosti in hitrejše približevanje ljudem. »Rešitev tiči v delegatskem sistemu, ki ga sicer še nismo uveljavili neposredno, ki pa mora zlasti v večjih gospodarskih organizacijah nemudoma postati resničnost. Razprave po kolektivih kažejo, da večina razume in sprejema .zategovanje pasu', vendar moramo tudi kritičnim, odklonilno razpoloženim posameznikom omogočiti, da povedo svoje pomisleke. Sproščanje nejevolje C drugačni obliki, v sumljivih družbah, je namreč praviloma vedno škodljivo.« Tovariš Roic se je nato lotil vprašanja elastičnosti socialistične zveze, ki naj pritegne k sodelovanju čim več interesnih skupin, društev in ustanov. Zlasti bo treba razgibati mladino. Stare oblike delovanja (občasni množični sestanki, zborovanja itd.) bi v današnjih razmerah odpovedale. Edino stalno, sprotno delo in polna zavzetost krajevnih organizacij, ki so spe TRŽIČ Konec preteklega tedna je TIS Tržič razpravljal o merilih za financiranje vzgoje in izobraževanja v letošnjem letu ter o politiki nadaljnjega štipendiranja dijakov in študentov. Čeprav so prispevki iz osebnih dohodkov in prometni davek določeni z'zgornjo mejo 10,8% povečanja na lanska sredstva, vendar predvidevajo, da se bodo dohodki temeljne izobraževalne skupnosti povečale za dobrih 20 %. Ta porast bo omogočil povečanje osebnih dohodkov prosvetnih delavcev sprva za 11% (zvezna omejitev!), materialnih izdatkov pa za 15%. Kolikor bi se osebni dohodki v drugem tromesečju sprostili, upajo pri TIS, da bi lahko zrasli osebni dohodki prosvetnih delavcev tudi za 18 %, s čimer bi se v večji meri približali , prejemkom v ostalih dejavnostih. V letošnjem letu bo TIS I financirala tudi del dodatnih dejavnosti šol, zlasti male šole, varstvo učencev — vozačev in podaljšano oziroma celodnevno bivanje otrok v šoli. Prav tako bo primaknil nekaj denarja za šolske mlečne kuhinje in tako zmanjšal direktne stroške staršev. Sedanje štipendije ne ustrezajo več stroškom šolanja, zato je TIS pripravil nova merila, ki občutno zvišujejo višino štipendij. Dokončen sklep o tem bodo sprejeli na prihodnji seji. sobne same reševali tekoče probleme, omogjčajo neoviran pretok vpliva od baze navzgor in obratno. Pretok vpliva omogoča posamezniku, da uveljavlja določena stališča, da jih posreduje občinski in — če je nujno — tudi republiški konferenci. Naštetim zahtevam bi naj bili prikrojeni programi dela KO, ki ne smejo presegati zmogljivosti skupine, ampak ostati v realnih okvirih. Pod drugo točko dnevnega reda smo poslušali poročilo o delu občinske konference SZDL Radovljica in njenih organov v letu 1970. Iz pove danega je razvidno, da se jc konferenca lani lotila vrste pomembnih akcij. Zlasti važne SO priprave na ustanovitev kulturne skupnosti, podpora sanacijskemu programu nadaljnjega razvoja vzgojnovar-stvenih ustanov in izgradnje osnovnih šol ter analiza dose danje pomoti ostarelim. Potem so navzoče seznanili s spremembami Pravil, osnovnega vodila sleherne občinske konference, ki so ga Radov-ljičan« sprejeli januarja 1970. Republiška konferenca je namreč izdala dokument z naslovom Socialistična zveza danes. Le ta sugerira vrsto dodatnih ukrepov, ki poso-dobljajo delovanje krajevnih forumov in dvigajo njihovo učinkovitost. Po novem bo radovljiška konferenca štela 74 stalnih članov (prej 56) in spreminjajoče se število nestalnih članov. Prve volijo krajevne organizacije (2/3) in samoupravni organi podjetij) ustanov, skupnosti, društev ter ostalih združenj v komuni (1/3), druge pa — glede na obravnavano problematiko — imenuje izvršni odbor občin* ske konference. Poleg gornje spremembe je tu še kopica vzporednih dopolnitev, od katerih velja omeniti zlasti člen o uvedbi podeljevanja priznanj ()F za posebne dosežke na področju družbenopolitič* ne in društvene aktivnosti. Podeljevali jih bodo pnsamcz* nikom in organizacijam, in sicer vsako leto 27. aprila. Člani konference so določili tudi datum 5. seje, ki bo 15. aprila. Do tedaj naj bi se namreč končala serija delovnih konferenc v krajevnih organizacijah, medtem ko naj bi delavski sveti in samo upravni organi izvolili delegate nove občinske konference. h: : * h., is v- i Trgovsko podjetje Murka iz Lesc je odprlo v ponedeljek v osnovni šoli Prežihovega Voranca na Jesenicah vsakoletno razstavo pohištva, ki bo odprta do ponedeljka, 8. februarja. — Foto: F. Perdan Nova vozliščema telefonska centrala na Jesenicah S tem je omrežje vozliščnih telefonskih central na Gorenjskem popolnoma obnovljeno in predstavlja soliden temelj za nadaljnji razvoj PTT omrežja V soboto so na Jesenicah s skromno slovesnostjo predati namenu vozliščno avto matsko telefonsko centralo. Otvoritev pomeni tudi zače tek praznovanj 10. obletnice Samostojnosti podjetja za PTT promet iz Kranja, ki se Je na začetku 1961. leta izlo čilo iz takratne PTT direkcije. Zmogljivost jeseniške voz-liščne centrale dosega 100 medkrajevnih in 1000 (lokalnih priključkov. S tem objektom je omrežje vozliščnih te Jefonskih central na Gorenjskem popolnoma obnovljeno in razširjeno, njegova zmogljivost pa je povečana za petkrat. Ob ustanovitvi kranjskega PTT podjetja so imele gorenjske centrale 200 priključkov, danes pa imata vozliščni centrali na Jeseni-in v Skorji Loki po 1000 jokalnih priključkov, Radovljica 700, Kranj pa 3000. V »jontaži pa je že 4000. priključek kranjske centrale. Jeseniška vozliščna centrala Je pomemben objekt v tele-tonsikem omrežju Gorenjske, saj omogoča razen lokalnega telefonskega prometa v me-stu še povezave z Mojstrano in Kranjsko goro. Prej je imela pomembno vlogo hišna centrala Železarne z 800 priključki. Z novo centralo pa bo železarska razbremenjena in bo rabila le za potrebo tega kolektiva. Prav tako se je izboljšala povezava z ostalimi centralami na Gorenjskem, saj je povsod položen visokofrekvenčni kabel, možne pa so tudi zveze z U K V tehniko, ki še niso popolnoma nared. Tako bo na koncu letošnjega leta med Kranjem in Jesenicami že 48 zvez, zmogljivost kabla pa omogoča % zvez. Da je danes gorenjsko omrežje edino v Jugoslaviji popolnoma avtomatizirano, so bila potrebna precejšnja sredstva. PTT Kranj je za te potrebe v desetih letih porabilo 4,9 milijarde starih dinarjev, samo za objekte v jeseniški občini pa 740 mili- jonov starih dinarjev. Nova jeseniška centrala je veljala 239 milijonov dinarjev. Čeprav je telefonsko omrežje na Gorenjskem že precej razvejano (7,8 telefona na 100 prebivalcev, SRS 5,3, SFRJ 2,7), so prošnje za nove priključke vedno številnejše in jih je na Gorenjskem kar 1,840, samo v jeseniški občini pa 220. Zato bo treba novi centrali dodati še 1000 pri-priključkov, kar bo veljalo 596 milijonov starih dinarjev. Kljub temu je jeseniška občina najbolj »telefonsko« urejena občina na Gorenjskem. Z otvoritvijo nove centrale na Jesenicah je končana 1. faza izgradnje telefonskega omrežja na Gorenjskem, kar je obenem tudi krona desetletnih naporov podjetja za PTT promet iz Kranja. J. Košnjek »Čaka nas najbolj zahtevna naloga:« Ohraniti življenjski standard V soboto dopoldne so se v j Kranju sestali člani predsed- j stev gorenjskih občinskih \ sindikalnih svetov, kjer so se | s sekretarjem centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavije Marijanom Rožičem pogovarjali o položaju, nastalem po devalvaciji, nadaljnjih stabilizacijskih ukrepih in nalogah, ki v zvezi s tem čakajo sindikate. Čeprav po razgovoru niso sprejeli konkretnih sklepov (to niti ni bil namen) so udeleženci med vrsto vprašanj izrazili tudi stališča o nekaterih aktualnih vprašanjih. Tovariš Rožič je uvodoma pojasnil da se je zveza sindikatov v zadnjem času močno zavzemala, da se v cilje letošnjega ekonomskega razvoja vgradi tudi socialna gotovost, to pa še posebej zato, ker se udeležba življenjskega standarda v nacionalnem dohodku zmanjšuje. Poudaril je, da sindikate in tudi vse druge, ki bodo v prihodnje delovali za stabilizacijo in uresničitev reforme, čaka zelo zahtevna naloga: ohraniti življenjski standard. Skupščina je takšen sklep sprejela. Deja'1 je, da v javnosti vsak dan lahko zasledimo napovedi o velikih investicijskih programih in menil, da so ti ena največjih nevarnosti za stabilizacijo. Trenutno najbolj kočljivo vprašanje po novem tečaju dinarja pa so cene. Za zdaj je predvideno, da se zvišajo cene za elektriko, prevoz (železnica), po štne storitve in za nafto oziroma njene derivate. Zvezni izvršni svet je prav na zahtevo sindikatov imenoval posebno skupino, ki bo v prihodnje preučevala politiko cen, delitev dohodka in osebnega dohodka. Omenil je, da PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Cesta JLA 6/1 (nebotičnik) IZDELUJE NACRTE ZA VSE VRSTE GRADENJ Trgovsko podjetje Chemo iz Ljubljane je odprlo v ponedeljek na Jesenicah (Javornik) svojo peto poslovalnico, združeno s skladišči, zato bodo razen gospodinjskih pripomočkov (čistilnih sredstev, barv in lakov) prodajali tudi reprodukcijski material. Nova trgovina je povsem specializirana, kar je prvi primer v tem delu Gorenjske. Prvi kupec je bila Helena Mavric z Javomika, ki so jo nagradili z zavojem mixala. (jk) — Foto: F. Perdan bo zveza sindikatov še naprej vztrajala, da cene ostanejo določen čas pod kontrolo m da se pred posameznimi spremembami iz ekonomskih in vseh drugih vidikov preuči, kakšne posledice bi nastale ob posameznih sprostitvah. Ob tej priliki so udeleženci nekajkrat opozorili, da bi podražitev elektrike takoj spro-žiJa verižno reakcijo za nove podražitve. Ob tem je tovariš Rožič poudaril, da moramo računati, da se bomo v prihodnje sploh srečavali z dvema vrstama pritiskov. Na eni strani se bodp mnogi v imenu samoupravljanja bo-ruli za višje cene, hkrati pa po drugi strani za stabilizacijo. Prav zato, so opozorili v razpravi, je v prihodnje pri sprejetju slehernega ukrepa treba preučiti vse razloge ter predvideti in napovedati, kaj se bo zgodilo po njem. Na to mnenje so tovariša Rožiča še posebej opozorili, ko bodo v zveznih organ h potekale razprave o novih ukrepih. Sekretar centralnega sveta zveze sindikatov Jugoslavijo je uvodoma pojasnili tudi naloge, ki v prihodnje čakajo sindikate. Rekel je, da morajo sindikati nenehno spremljati gibanje osebnih dohodkov, skrbeti za družbeni vpliv pri gibanju življenjskih stroškov, računati na nove probleme v zvezi z zaposlovanjem, odstranjevati pogoje, da bi ljudje odhajali na delo v tujino, prizadevati si, da se ohrani življenjski standard v industrijskih centrih, izdelati predloge za razbremenitev gospodarstva na posameznih področjih in še posebej spremljati položaj v kolektivih, ki dobro gospodarijo in se bodo znašli v težkem položaju zaradi precejšnjega uvoza. Kratka in zgoščena ocena uspešnega sobotnega razgovora bi torej bila: Določitev novega tečaja dinarja je bila nujna. V prihodnje pa je treba vsestransko preučiti vsak ukrep, ne popuščati različnim pritiskom, zagotoviti pogoje, da se socialne razliko ne bodo še bolj povečale, ohraniti življenjski standard, razbremeniti gospodarstvo itd. Ali z drugimi besedami zagotoviti in postaviti takšne pogoje za uresničitev stabilizacije, da ne bo čez čas obstajala nevarnost, da Se ponovno znajdemo v težkem položaju. To pa je seveda naloga, ki je ne moremo zahtevati samo od zveze, marveč tudi od drugih družbenopolitičnih skupnosti, delovnih organizacij oziroma od vseh, ki smo se znašli v današnjem položaju. A. žalar KAJ JE PISAL Qmmiec PRED SEDEMDESETIMI LETI Bralčcvo pozornost gotovo ebude drobne vesli v »Gorenjcu«, ki skoro v vsaki od januarskih številk letnika 1901 poroča o občnih zborih Gorenjskega Sokola v raznih večjih gorenjskih krajih. Eno od takih vesti v izvlečku ponati-skujemo: GORENJSKEGA SOKOLA Sesti redni občni zbor se je vršil v soboto, 19. t. m. v Kranju. Izvanredna mnogobrojna udeležba je pričala, kako se Sokoli iivo zanimajo za svoje društvo. Starosta brat Ciril Pire je poudaril, da društvo še nikoli ni imelo toliko članov, toliko nastopilo ter da je sedaj v zelo ugodnem gmotnem položaju. Poleg resne redne telovadbe in nastopov, je društvo priredilo tudi več izletov. Članov šteje Gorenjski Sokol v Kranju nad sto. Ob čitanju te vesti izpred dolgih sedemdesetih let se bo marsikdo od starejših in srednjeletnih Kranjčanov spomnil živahne telovadne dejavnosti v Kranju, posebno ▼ letih med obema vojnama. Resda ni bilo med sokoli in Orli kake posebne prisrčnosti, toda delo obeh telovadnih organizacij je pa le bilo koristno za zdravje kranjske mladine. Posebno Sokoli so imeli ugodne pogoje za delo, ker so imeli lepo in prostorno telovadnico (današnji delavski dom). Potem je prišel okupator, razgnal obe telovadni društvi in zasedel njihove dvorane. Sokolsko telovadnico jc preuredil kot kinematograf za tvojo soldatesko lep in funkcionalen balkon je grobo za-zazidal, da je tako dobil opc-ratersko kabino. Ko pa se je okupator kot poražence moral umakniti, smo vsi stari Kranjčani in bivši Sokoli pričakovali, da bo Narodni dom s svojo telovadnico spet služil svojemu prvotnemu namenu — da se bo v p:~--i krepilo zdravje miadega rodu. Doživeli pa smo razočaranje. M^-da zato, da ne bi okupatorja in njegovih posegov v naše društveno življenje pozabili, smo v bivši telovadnici kino obdržali. In s filmi take ali drugačne baže »krepili« mlado generacijo. Mali Kranj (štel je pred 70. leti le 2473 prebivalcev, v obdobju med obema vojnama pa le nekoliko več) jc imel telovadnico — zdaj mora telovadno društvo »Partizan« gostovati po šolah... In tako smo vzgojili rod zgrbljenih, ozkoprsih dolgo-lascev, ki tavajo podnevi in ponoči po mestu, od kina do kina, od lokala do lokala. Ali bo ta mladina zmožna — če bo potrebno — braniti domovino? Srečen bom, če se bo moja bojazen izkazala za neupravičeno in črnogledo. No, sedaj pa nadaljujmo paberkovanje po starem »Gorenjcu«. Pred seboj imam številko z dne 9. februarja 1901. Skrbno sem pregledal vse članke, vesti in novice — a nikjer nisem zasledil besedice o obletnici Prešernove smrti ... Naši brumni predniki so spričo strankarskih razprtij in raznih čenč, na pesnika kar lepo pozabili. Pač pa preberemo v »Gorenjcu« takole dušno pašo: VOLKOVI so razmesarili pet vojakov na Bolgarskem. Vračali so se z dopusta in Sli skozi gozd. Našli so ljudje za njimi le še orožje in nekaj kovinskih stvari, ki so ležale naokrog in celo tropo mrtvih volkov, kar je dokaz, da so se morali nesrečniki hrabro boriti za svoje življenje. BLAZEN ČIN MATERE. Slikarjeva žena Leskovic je v neki vasi na Koroškem te dni zagrabila svoja še speča otroka in ju iz tretjega nadstropja vrgla na cesto, potem pa še sama skočila za njima. Vsi so se ubili, '/.ena je storila ta blazen Čin, ker so ji zaprli moža. SREDSTVO ZOPER RAKA je menda iznašel neki italijanski zdravnik. Dosegel je Z njim ie več uspehov. ZABAVNI VEČER Narodne čitalnice je preteklo soboto lepo uspel. — Navse je presenetila plesaicljno mladino praktično napravljena ventilacija. Sedaj ni več nevarnosti, da bi se kdo zadušil med plesom. V DOBRIČAH NA KOROŠKEM se je zidarski delavec Dominik ponoči baje preveč odel čez glavo in umrl vsled zadušen ja. BLEJSKO JEZERO je čez in čez zamrznjeno, da drži voz in vprego. Domačini polnijo z ledom ledenice, tuji drsalci pa brze po zrcalno gladki ledeni ploskvi. C. Z. S Cankarjevimi Hlapci v Smederevski Palanki Od 15. do 17. februarja je bila Dramska družina pri Prešernovem gledališču v Kranju gost mesta Palanke v Srbiji, v osrčju Šumadije. Z nami je bil na gostovanju tudi predstavnik kranjske občinske skupščine Anton Miklavčič, ki je predsedniku občine Palanka prenesel naše skupne želje za vsestransko sodelovanje med obema mestoma. Naše gostovanje je bilo ponovna potrditev tistega prijateljstva, ki se je izkazalo v težkih dneh druge svetovne vojne, ko so bile družine iz Kranja, Škofje Loke in Poljanske doline pregnane in so našle svoj drugi dom v Palanki in v bližnjih krajih njene okolice. To prisrčno in pristno prijateljstvo smo čutili ob vsakem koraku; gostoljubnost in naklonjenost naših gostiteljev nas je spremljalo neprestano od beograjskega letališča, kjer so nas čakali, do sprejema v njihovem kulturnem domu, pri predsedniku občinske skupščine Stanimiru Iva-noviču, na Ljudski univerzi, v tovarni vagonov in metalnih konstrukcij Goša, na Oplchcu in Topoli, pri upravi Kiseljaka, ob spomeniku prvim žrtvam za svobodo, ob otvoritvi razstave kranjskih umetnikov in končno velika pozornost in prizadevnost naših stalnih spremljevalcev I tov. Kraljeviča, tov. Snežane in tov. Miloša, da je bilo naše bivanje v Palanki čim bolj prijetno in vzdušje domače. Mesto Palanka proslavlja v tem letu 950-lctnico svojega obstoja in ima pred seboj obširen program kulturnih prireditev, ki so se začele že septembra 1910 in bodo trajale do oktobra 1911. V ta programski okvir so zajeti vsi zgodovinsko pomembni datumi, ki so kulturno, politično in gospodarsko oblikovati današnjo podobo Palanke in njenih prebivalcev. Razstava kranjskih umetnikov Baliste, Kumpa, Marchla, Tuška in Simoniča je bila v domu JLA. Otvoritvi so prisostvovali predsednik skupščine, funkcionarji političnih organizacij, ljubitelji umetnosti in Kranjci v Palanki, kot so nas po domače imenovali. Razstavo je odprl Dušan Kraljevič, predsednik Centra za kulturo. Citiram nekaj vrstic iz ocene v Naši komuni: »Kompozicije kranjskih umetnikov so pojoča igra barv, kjer je odstranjena figuralna plat slike, ki jo bogato zamenjujejo s čistimi toni skladnosti. Saša Kump je s svojimi optimističnimi oblikami prikazal zelo originalne kolo-ristične rešitve. Milan Bat ista in Štefan Simonič sta razstavila grafična dela. Pristna sta v ustvarjanju smisla neke svojstvene dimenzije in ta dva umetnika nadaljujeta bogato tradicijo slovenske grafike. Henrik Marchel in Vin- ko Tušek sta se predstavila s štirimi barvnimi kompozicijami. Odnos teh barv je v toplih tonih studiozne vizual-nosti, čiste v izrazu in smiselne v namenu.« Tudi predstavo Cankarjevih Hlapcev je publika prisrčno, pozorno in lepo sprejela, kot med drugim piše poročevalka in ocenjevalec v listu Naša komuna: »Publika je s hvaležnostjo sprejela umetnost, katero so nam nudili gostje z odra našega gledališča. Tej atmosferi so dali posebno razpoloženje nagovori in darila ob koncu predstave, 'bi sta jih izmenjala predsednik gledališkega sveta Prešernovega gledališča in Dušan Kraljevič, predsednik centra za kulturo.« Koliko zanimanja je vzbudila naša predstava, lahko vidimo po stolpcih, ki so napolnili kar lepe rubrike v lokalnem listu. Med ostalim piše novinarka Draga Paunič: »Prešernovo gledališče iz Kranju je v dvorani gledališča v Palanki odigralo Cankarjevo dramo Hlapci in prav to je bila predstava, redka v svoji visoki umetniški interpretaciji. Prešernovo gtedališče je pokazalo visoko negovano odrsko kulturo, scene, ki v nian-siranju razpoloženja daje poln višek v ljudski tragiki popolno plastičnost. Kar je v predstavi najbolj impresioniralo, je bila uigranost in skladnost ansambla in njegova moč, da prikaže Cankarja enkratno celovito v enem dihu njegove besede. Režija Milana Koruna in Staša Potočnika je sugestivna in je z uspehom izrazila emocial-na nasprotja poedincev, kot družbenopolitično poanto Cankarjeve drame. Jermanov lik je odigral Jože Kovačič s takim poletom, da je pred nami rastel od scene do scene, ta nesrečni učitelj, ki je žrtvoval sebe za svobodo prepričanja. Tone Dolinar je interpretiral lik Hvastje, tega pokornega in režimsko vzgojenega učitelja, ki pa je v bistvu zlomljen in pritisnjen od življenja. Scenarija Saša Kumpa in kostimi Marije Kobi jeve so dopolnjevali uigranost in skladnost ansambla in tako izpolnili relief te sijajne drame.« Ob koncu ne bi smela mimo tolikih prisrčnih stiskov rok in izrazov resnične bratske gostoljubnosti, da ne bi omenila tov. Borke Jelič, ki nas je pred odhodom domov vse povabila na kavo in tako oživela v svojih spominih tiste tiagične dni naše novejše zgodovine, ko so Palančani z odprtimi rokanii in s srcem sprejeli naše slovenske pregnance in dokazali, da se prijateljstvo kuje v nesreči. Dragi naši prijatelji v Palanki, hvala vam iti na svidenje v Kranju! B. Iglic PETEK — 5. februarja, ob 19.30 I. Cankar: HLAPCI — otvoritev tedna slovenske drame v počastitev Prešernovega spomina, 25. letnice obstoja Prešernovega gledališča in 40 let gledališkega dela tov. Mirka Cegnarja Razstava slikarjev slovenskih železarn V mali dvorani delavskega doma na Jesenicah bodo v soboto odprli razstavo slikarjev amaterjev treh slovenskih železarn. Poleg del jeseniških železarjev, vključenih v društvo DOLIK Jeseniške Svobode, bodo namreč letos prvič na Jesenicah razstavljali tudi slikarji iz štor in Raven. Ob otvoritvi bo tudi kratek koncert pevskega zbora jeseniške železarne Jeklar. P. U. Komunalni servis Kranj razpisuje prosto delovno mesto vodjo DE gradenj Za razpisano delovno mesto se poleg splošnih pogojev zahteva: gradbeni inženir I. stopnje s triletno prakso ali gradbeni tehnik s šestletno prakso. Ponudbe z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev je treba poslati na naslov Komunalni servis Kranj, Mladinska L Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. SREDA — 3. februarja I97\ Prešeren v leposlovju V petek, 5. februarja, bo od 17. ure dalje v spodnjih galerijskih prostorih Prešernovega spominskega muzeja v Kranju odprta razstava »Prešeren v leposlovju«, ki pa bo hkrati tudi uvodni akord k letošnjim počastitvam 122. obletnice pesnikove smrti v Kranju. STRUKTURA RAZSTAVE Ker bo razstava gotovo eden od do sedaj najpopolnejših prikazov slovenskih in neslovenskih umetniških književnih dol, ki jim je kot snov obravnave rabiil naš prvi poet — kot pesnik ali kot človek. Ali pa je neko literarno delo obravnavalo Prešernovo pesnitev, Prešernov čas, usodo. Prikazana bodo tudi dela, ki so nastala ob misli na Prešerna, na njegovo Vrbo in podobno. V to poslednje poglavje sodi — nenavadno naključje! — vrsta pesnitev, ki so jih ustvarili tujerodni prešerno ljubi (Rus, Ukrajinec, dva Ceha, trije Nemci in Francoz). Izbor seveda ne bo mogel prikazati prav vseh umetniških literarnih del, ki obravnavajo Prešerna kot svojo glavno temo, saj so bile priprave za razstavo časovno omejene. Kljub temu bo letošnji prikaz Prešerna — gledan z drugačne strani kot prejšnja leta — gotovo zanimiv za slehernega pesnikovega častilca. Pri opisu razstave imam v mislih več aspektov: pri kazati, kako so o pesniku pisali drugi pesniki, kako novelisti in romanopisca, kako dramatiki — pa naj so brli našega ali tujega rodu. V izbor sem vzel vse dosegljivo gradivo, tako resnične umetnine kot preproste, naivne črtice — sai so vsi avtorji gotovo pisali irz čistega srca. Tudi ni bila moja naloga razsojati, pač pa prikazati literarna dela, v kar se da objektivnem izboru. Taka bo notranja struktura razstave; na zunaj pa °o vse zelo preprosto: v vitrinah bodo prikazana dela v knjigah in revijah, na stenskih panojih pa bodo v foto grafskih povečavah prikazani avtorji - pesniki, pisatelji in dramatiki, ki so svoja dela ustvarjali z mislijo na Prešerna. Vseh upodobitev bo Šestintrideset. — Odprta pa no razstava do 18. februarja vsak dan od 10. do 12. ure in °d 17. do 19. ure. Vstopnine ne bo nobene. ODMEVI V PESNIŠTVU Na prvo mesto (poudarjam, da naštevam kronološko, ne glede na kvaliteto dela) vsekakor kaže Postavati žalni sonet. »Na ffrobu slavnega pesnika«, ki ga je že 14. svečana (febru- arja) 1849 objavil Miha Ka-stelic v Novicah — torej prej kot teden dni po pesnikovi smrti! Drugo mesto gre Litij anu (psevdonim — kaj če se za njim ne skriva Prešernov tihi častilec gradbeni inženir Franc Potočnik, ki je kot rečni nadzornik res živel v Litiji; to je oni Potočnik, ki je od Goldensteina že leta' 1851 odkupil Prešernov portret in ga pozneje poklonili Franu Levcu; od njegovih potomcev je sliko odkupila kranjska občina; zdaj je dragocena podoba v Prešerno vam spominskem muzeju). Litij an je v Slovenski Bčeli (Celovec 1850) objavili pesem »Nad g rabam Prešerina«. Tretje mesto — kronološko seveda — kaže pripisati Josd-piini Tuirnograjski, ki je v avgustu 1. 1851 napisala v svoj dnevnik prelepo poetično impresijo o obisku Prešernovega groba (prvega, ob zidu! — op. C. Z.). Njen srčni izliv, napisan v takratnem >vluniiinem« jeziku, je objavil prof. A. Gspan v Slavistični reviji i. 1949. Z mislijo na Prešerna so pisali pesmi še Fran Levstik (I. 1852 in 1863 v Novicah), Matija Ravnikar (1. 1851 v Slovenski Bčeli in 1. 1858 v Novicah), Josip Stritar (1.1868 v Mladiki, L 1872 v Zori, leta 1876 in 1. 1877 v Zvonu) in Luiza Pesjakov« (1. 1886 v Ljub. Zvonu). Po prelomu stoletja, torej že od 1. 1900 dalje, so pisali pesmi o Prešernu: Dragotin Kette, Anton Medved, Anton Aškerc, Alojz Gradnik, Engelbert GangJ, Griša Konitnik, Rudolf Maister, Ljudmila Poljanec, Ivan Zorman, Oton Župančič, Lili Novy, France Slokan, Anton Vodnik, France Kosmač, Branko Rudolf, Dara Gruden, Cvetko Gol ar, Leopold S tanek, Fran Roš, Fran Albreht, Lado Premru in drugi. >' TUJI PEVCI Poseben odstavek posvečamo tujerodnim pesnikom, ki jih kot častUee našega gosta poeta, uvrščamo v okvir razstave »Preše ren v leposlovju«. Prvi se je v pesniški obliki poklonil Prešernu avstrijsko nemški pesnik Anastazij G run (1. 1849), kot drugega v nemščini pišočega pesnikovega častilca smemo šteti Antona Laschana viteza Moor-landa, Prešernovega osebnega prijatelja; v rokopisu se je ohran/iH njegov sonet »An Freund dr. Preshern« (objavljen je bdi šele L 1925), sledil mu je Edvard Saimhaber (I. 1880), za njim Ceh Jaro-sftov Vrchlieky (1. 1905), Francoz L. C. Meurville (1. 1930), Ukrajinec Maksom RilsflaPj (L 1946) in Rus Nikolaj Tihonov (1. 1947). ^ Rilskega pesem »Dim Prešerna (Prešernov dom) je bila objavljena tudi v ruskem prevodu. Prav tako je Vrchlickega pesem »Prešernovi« (Prešernu) bila objavljena tudi v Aškerčevem slo-venskem prevodu. Ganglovo slovensko pesem »Prešernu« je prevedel v srbščino P. J. Odavič 1. 1905 v Novi iskri. PROZNI SPISI Gotovo najpomembnejši je izbor proznih del — ne sicer po številu enot, pač pa po obsegu napisanega. Ena najsubtilnejših počastitev Prešernovih »Poezij« je nesporno novela hrvaškega pisatelja Avgusta Šenoe »Karanfil s pjesnikova gro ba« (Nagelj s pesnikovega groba). Prvič je bila objavljena 1. 1878. Večkrat je bila potem ponatisnjena; tudi v slovenskem prevodu je že nekajkrat izšla. Prešernovo ime in delo so v leposlovni obliki ovekove-čili tudi naši klasiki Fran Levstik, Josip Stritar, Janez Mencinger, Janez Trdina in F. S. Finžgar. Nekaj črtic din druge proze so o Prešernu napisali še Pavlina Pajkova, Luiza Pesjakova, Ivan Tavčar, Rado Murnik, Zofka Kvedrova, Ivo šorli, Fran Govekar, Josip Kostanjevec, Boris Pahor, Vladimir Levstik in drugi. Vsekakor pa bo na razstavi dan poudarek na obsežnejših delih (povestih in romanih), ki na umetniški način obravnavajo tragiko pesnikovega življenja in hirnnični zanos njegovih »Poezij«. Semkaj štejemo najprej po vest Lee Fatur »Črtomir in Bogomila« (i. 1912), dalje like Vaštetove »Roman o Prešernu« (L 1937), Antona Slod. njaka »Neiztrohnjeno srce« (1. 1938) in Mirni Malenškove »Črtomir in Bogomila« (leta 1959L IGROKAZI, DRAME TU SCENARIJ Končno veija omeniti še prikaz objav, pisanih v odrski oiMiki. Teh je sicer manj, a po notranji teži so vsaj zadnje štiri prave literarne umetnine. s Najprej naštejmo manj pomembne »igrokaze«: Josipa Stritarja »Prešernov god v Eliziji« (1. 1868), Antona Aškerca »Prešeren v gostilni pri zlatem grozdu (I. 1950), Frana Zbašnika »Prizor iz Eli-zija« (1. 1905), Frana Milain-skega »Kratkočasna igra o prostoru za Prešernov spo menik« (1. 1905), Frana Roša »Največ sveta otrokom sliši Slave« (I. 1948) in Zorka Sim-čdča »Krst pri Savici (1. 1953). Med resne odrske umetnine — tako sodim — je treba vsekakor uvrstiti: Ivana Preglja »V Emavsrr« (iL_JJ25). like Vaštetove »Vi- Ena od doslej še neznanih upodobitev pesnika Prešerna (delo neznanega avtorja je sedaj v zasebni lasti v Umagu) soka pesem« (1. 1953), Bratka Krefta scenarij »Dr. France Prešeren« (1. 1952) in Dominika Smoleta »Krst pri Savici« (I. 1968). Kot neobjavljen rokopis je ostala Luize Pesjakove leta 1871 napisana žalloigra »Pre-šerin«. Šole lani je izšla ▼ ciklostirani knjigi. Le zadnje, peto dejanje, je bilo tiskano v »Glasu« (dne 10. 1. 1970). — Prav tako še neobjavljena drama »Krst pri Saviai« pesnika Marijana štancarja — Monosa. Fragment iz tega dela je bil prikazan v »Snovanjih« (dne 8. 2. 1969). Omenim naj še dramatizacijo Avgusta šenoe »Nagelj s pesnikovega groba«. Uprizorilo jo je Prešernovo gledališče v Kranju na kulturni praznik 1. 1968. SKLEPNA BESEDA Razvid del, ki so razporejena v vitrinah, kaže široko paleto umetniških in ustvarjalnih sposobnosti tako različnih avtorjev iz različnih obdobij v času stodvajsetih let. Kot avtor razstave sem bil nemalokdaj v zadregi: ali naj to ali ono delo uvrstim v ta izbor ali ne. Prehod med le poslovnimi deli o Prešernu in prešernoslovjem je včasih skoro zabrisan: do znanstvenega prešernoslovja je pri nekaterih delih le neznaten korak, saj je marsikako znanstveno delo o Prešernu pisano z umetniško intuicijo, v pridvignjenem jeziku, s čustvom in srcem. Naj' za primer navedem le dvoje takih del: prvo Prešernovo biografijo, ki jo je 1. 1851 objavil dr. Jernej Levienik v Ca-rinthiji in »Prešernovo živ- ljenje«, ki ga je napisal doktor Anton Slodnjak (I. 1964)| nesporno najboljši sodobni poznavalec Prešernove pesniške tvornosti. Nič manjše zadrege nisem čutil ob misli, le kam naj uvrstim Ivana Vesela-Vesni-na spominsko črtico »Povod-nji mož« (1. 1861), Ernestina Jelovškove »Spomine na Prešerna« (1. 1877), Toma Zupana »Kako Alenka Prešernova svojega brata pesnika opisuje« (1. 1933), Henrika Smn> kar j a »Prava Prešernova podoba« (i. 1939) in celo vrsto Bika Justina zapisov o Prešernovem življenju, tisku »Poezij« in pesnikovi ljubljanski dobi (Jutro 1940 do 1943). Vseh teh stvari ni mogoč« uvrstiti med znanstveno pre-šernoslovje, ni jih pa mogoče šteti med umetniško leposlovje. Morda bomo kdaj dali tej zvrsti novo ime — prešernovska pubUcistaka? Za prihodnje leto nameravam pripraviti razstavo s prikazom prešernoslovja, torej del, ki so strokovno an znanstveno raziskovala fenomen Prešernovega dela in njegovo vlogo v slovenskem kulturnem dozorevanju. Za pomoč pil izboru razstave se moram zahvaliti bibliograf ki Štefki Bulovčevi in profesorju Francetu Dobrovoljcu. Z gradivom (revijami, časniki in knjigami) sta pri razstavi sodelovali Slovanska knjižnica v Ljubljani in Osrednja knjižnica ▼ K-anju. — Preslikave in povečave vseh razstavi j en ib upodobitev pa so dela Alek-i seja Ignaščenka, vodje fotografskega laboratorija Gorenjskega muzeja v Kranja« Črtomir Zoreč Težave apolla 14 Start četrte ameriške odprave na Luno se je posrečil. Vesoljci Shepard, Roosmii Mitchell so minulo nedeljo zvečer — čeprav s 40 minutno zamudo — brezhibno vzleteli in se vtirili v Zemljino krožnico. Toda potem je prišlo do nepredvidenih težav, ki bi skoraj ogrozile skrbno začrtani podvig: med »rutinsko« operacijo ločevanja, obračanja in ponovnega spajanja komandnega ter lunarnega modula astronavtom dolgo ni uspelo združiti vozil. Petkrat so zaman poskusili in šele šestič ujeli zaskočke ter zadeli vseh dvanajst spojk, ki hermetično »zlepijo« kabini. Kontrolni center v Hustonu je začel mrzlično iskati napako, a tudi najbolj skrbne analize niso pokazale ničesar. Mehanizmi potemtakem delujejo brezhibno, vzroki zapletov tičijo drugje. Kje? Morda Mitchell ne obvlada popolnoma potrebnih manev rov, saj so pogoji, v katerih je sto in stokrat ponavljal operacijo, vseeno precej drugačni kot v vesolju. Morda ladji nista bili pravilno poravnani. Morda gre za drobno nepravilnost v malih raketnih motorčkih, ki reagirajo premočno ali prešibko in modula zasukajo v preveliki ali premajhni meri. Kakorkoli že, nevšečnosti ne ogrožajo varnosti posadke, zato so se vodje poleta odločili, da ne bodo spreminjali prvotnega programa. Shepard je dobil ukaz, naj nadaljuje potovanje kot bi se ničesar ne zgodilo. Včeraj dopoldne (petek) je celo vključil pospeševalne rakete, ki so nekoliko povečale hitrost kompozicije, nadoknadile 40-minutno zamudo pri vzletu ter popravile smer leta. Ameriška javnost, kot poročajo agencije, napeto spremlja let pogumne trojice. Po neuspehu apolla 13 bi kakršnekoli večje težave pomenile hud udarec za NASO, saj bi omajale zaupanje v njen koncept poletov s človeško posadko, o katerem pravijo, da je sicer dražji kot sovjetske izstrelitve koz-mičnih avtomatov, vendar mnogo koristnejši in učinkovitejši. I. G. Poslovni odbor Gorenjskih oblačil ponovno razpisuje delovno mesto vodje splošne kadrovske službo Pogoji: poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje — višja strokovna izobrazba pravne ali organizacijske smeri in 5 let delovnih izkušenj, od tega najmanj 3 leta na odgovornejšem delu v kadrovskih službah. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema poslovni odbor v 15 dneh od dneva razpisa. trgovsko podjetje z lesom, lesnimi izdelki in pohištvom Ljubljana, Titova 51 ponovno razpisuje prosto delovno mesto šefa delovne enote Lesnina Kranj Pogoj: popolna srednja šola, ali visokokvalificirani trgovski delavec in 10 let prakse v komercialni stroki. Osebni dohodki po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Lastnoročno napisano prošnjo naj kandidati pošljejo do 12. 2. 1971 na naslov Lesnina, LJubljana, Titova 51. 12 Pod oknom se je fant ustavil, dekle takole je pozdravil: Če drugi je pri tebi, grem naprej, če moja si ostala, mi povej! Mihcu se je vožnja neznansko vlekla. Zdelo se mu je, da je iz Bitole do Ljubljane najmanj še enkrat dlje kot obratno. Končno je izstopil v Jaršah in se peš napotil na Porok. Na cesti je srečal svojega šolskega prijatelja. »Je-li si ti cestar Cene Cestnik?« ga je ogovoril v srbohrvaščini. On je prikimal. »Zašto si tako mršav.« Prijatelj ga jc začudeno pogledal. »Ti samo mene vidi,« se je Mihec potrkal po prsih, »kakav stas, kakav trbuh!« Nato je nadaljeval ponosno hojo proti Potoku. Kakšen je bil videti v resnici, je druga stvar. Ker zadnje tri tedne ni več spal kot vsako noč po nekaj ur, je imel oči globoko vdrte, pod njimi temne podočnjake, shujšal pa je tudi toliko, da je vojaška obleka kar visela na njem. Šel bo naravnost k Tinci, je premišljeval, in jo močno objel, da bo v tistem hipu pozabila na drugega. Potem ji bo kupil še kakšno darilo. Povedal ji bo, kako je postal najboljši vojak. Gotovo bo navdušena nad njim in na druge več še pomislila ne bo. Ker stoji gostilna na Potoku ob poti pred Mihčevo hišo, si krojač ni mogel kaj, da ne bi prej pogledal vanjo. Pri dveh dečkih je bilo precej ljudi. »Dober dan, tovariši,« je Mihec na široko odprl usta, da so ga vsi pogledali. »O, glej ga! Koga vidimo! A ti si prišel!« so se čudili. »Lahko jih še dobiva« se ga je otrese!. »Torej jih je več,« je razmišljal Mihec zase. »O, Tinca, kaj si mi storila!« Prosil je Tineta iz sosednje vasi, da bi šel z njim, a tudi ni hotel. Kakšen starejši pijanec bi že šel, vendar ga ni maral, saj bi vse le pokvaril, stepsti pa se ne bi znal. Sklenil je, da bo šel kar sam. Ali naj gre na dom ali naj počaka pod oknom? Pod oknom! so govorile misli. Noč ni bila temna. Dobro, bo vsa) lahko videl, kdo hodi k njej. Na nebu se jc iskrilo tisoče zvezd. Seveda, ženska je ženska, je premišljeval, tako lepe noči jo čisto uničijo. Ne more vzdržati. Če ji kdo potem še priliznjeno govori, je konec z njo. Skorajda jc Tinco razumel in jo opravičeval, vendar se je spomnil, da je on tisti, ki mu je obljubila zvestobo. Zažvcnketali so konjski kopiti. Gre! Pritisnil se je za drevo in napeto pričakoval Tinči-nega ljubimca. Izza ovinka je pri ropotal voz s senom. Ni pravi, si je dejal in se oddahnil. Prižgala se je luč v Tinčini sobi. Aha, ga že čaka. Kar prav je imel, da ni vzel še koga s sabo. Premlatil ga bo sam, da še za prosja-čenje ne bo dober. Tinca je prišla k oknu. Zdajle ga bo poklicala. Toda nič, globoko je vzdihnila. Čez čas se jc vrnila k oknu. Naslonila se je na okensko polico in sc zazrla v noč. Mihec je komaj vzdržal za deblom. Najraje bi skočil k njej in jo objel, ne glede na to, kar mu je storila. Ko je začela Tinca polglasno govoriti sama s seboj, je Mihec še bolj napel ušesa. Zdelo se mu je, da sliši: Črnuh, Mihec Ivan S i ve c pa še Žolna »Kar vsedi se,« je rekla krčmarica, »boš malo povedal, kako je pri vojakih!« »Bom, Tončka, prav rad, toda prej prinesi kaj tekočega. Cvička nisem pil že celo večnost.« Ko ga je zlil vase dober liter, se mu je dodobra razvezal jezik. Skoraj vsa gostilna ga je poslušala, le dva pijanca v kotu sta sc še naprej prepirala in udrihala po mizi. »Veste, tovariši,« je začel pripovedovati, »vojak mora danes prenesti mnogo hudega. Če je korajžen, potem še prestane, drugače pa ga pobere. Jaz ne bi nikdar dobil nagradnega dopusta in tistih nekaj medalj, če se ne bi postavil od prvega trenutka, kot je treba. Ujel sem pet sovražnih vojakov z one strani meje, zaplenil tri topove in še več drugih stvari. Saj vam pravim, v Bitoli se vojna še ni povsem končala.« Tisti, ki so imeli malo »ianj v glavi, so se čudili in hvalili krojača, drugi so se le nasmihali. »Imeti mora vendarle srečo,« so ugotavljali zase vsi, »drugače ne bi prišel domov.« Ko se je popoldan žc krepko nagnil v večer, je Mihec potiho vprašal sosedovega Franceta: »Kako pa moja Tinca?« »Marsikaj govorijo,« ga je hotel preplašiti. »Ne reci mi, da ima res druge?!« se jc zavzel krojač. »Kaj vem?« Krojač je sum o Tinčini nezvestobi še povečal. Drugače bo prepozno, drugače bo prepozno, je utripalo v njegovi glavi. Nagovarjal je Franceta, da bi šel z njim. Skupaj bi pre-butala fanta, ki lazi za njo. Toda France ni hotel z njim. »O, zvezde, povejte mi, kje hodi danes moj fant.« Lisica! Namesto da čaka na svojega pravega fanta, ki je pri vojakih, ji je hudo, da ni ljubimca eno noč. »Zakaj nama je usojeno, da sva tako daleč narazen. le kaj dela moj — Mihec?« Krojaču se je zavrtelo »Kdo?« je iztisnil v bolečini. »Mihec!« je zakričala Tinca in se zgrudila. V nekaj skokih je bil Mihec pri njej. Hitro je poiskal vodo in jo osvežil. Ko se je zavedla, sta se objela. »Kajne, Tinca, nobenih konj pod tvojim oknom, nobenih fantov « »Veš, da Be, ljubi. Zame si ti. Lc nate čakam.« Mihec jc bil tako srečen, da je od veselja kar zaplesal okrog svojega dekleta, jo polju-boval, božal in hvalil na vs< pretege. Ko ji je pokazal pisavo, je spoznala Jančeta iz Žej, ki jc hodil prej nekaj časa za njo, a ga jc zavrnila. »Pojdiva, moja Tinca, v toplo poletno noč na sprehod,« je predlagal pozneje krojač. Travniki so bili povečini že pokošeni, le tu in tam je bilo seno še v kopicah. Usedla sta se v eno izmed kopic in Štela zvezde. Kmalu je Mihec trdno zaspal. Neprespane noči in neizmerna sreča so ga zazibale tako močno V spanec, da se je zbudil šele naslednji dan ob desetih, ko je moral žc nazaj na vlak. Tinca je vseskozi sedela ob njem in ga božala po laseh. Slovo je bilo še težje kot prvič. »Zakaj sem šel tako kmalu domov,« jc tožil krojač, ko se je vrnil v kasarno. »Kdaj šele bom šel lahko na redni dopust!« Razcestja MIHA KI INAR (MESTA, CESTE IN RAZCESTJA) IV. DEL In štefi čaka, zardela od vročičnega pričakovanja. Zdaj zdaj bo po osmih letih zopet slišala Francov glas. »Ja, tu tiskarna ...« Ni Franc, neka ženska je. »Razumljivo,« se Stefi zave po hipnem razoča-^nju, potem pa vpraša, če bi lahko govorila s Francem Federlom. »Z gospodom direktorjem?« »Ne,« odgovarja Šteli. Gospodična jo je napak razumela. Franca Federla bi rada. Franca Feder-k iz Penzberga. , »Ja,« se oglaša ženski glas z one strani. Prav Je razumela. Franc Federle je v tiskarni en sam. nur er, der Herr Direktor.« »Direktor?« ne verjame štefi, če je to res Franc, saj ta priimek na Bavarskem ni tako redek. »Ja, er ist. Er aus Penzberg,« zagotavlja gospodična, vendar ga trenutno ni v tiskarni. Prišel bo kasneje. Gospodična mu lahko sporoči, samo gospa ali gospodična naj pove, kdo je. »Jaz,« zajeclja štefi. Svoje ime ima že na jezi-*u, a se premisli, da bi ga povedala. Strah jo je, da bi je Franc ne čakal, ko bi zvedel, da prihajata s Slavkom k njemu. »Verzeihen Sic mir,« Se opraviči. Klicala bo kasneje. »Direktor?« stoji Vsa zamišljena v govorilnici. »Direktor?« ponovi, dokler je iz te zamišljenosti ne vzdramijo streli m drdranje oddaljenih strojnic. Nič posebnega se ji to ne zdi. Vsaj ta hip ne. »Vojaki. Vaje. Vojske je bilo že pred leti, ja, Stanko pred petimi leti tudi za Nemčijo konec. Pa jih zopet urijo, zopet urijo kakor povsod drugod...,« si pravi in odhaja proti hotelu./ šele ko s Slavkom odhajata na postajo isar-ske železnice, ljudje govore, da je neki Adolf Litler pripravljal državni udar in se napotil s svojimi kričači in generalom Ludendorffom pred Feldherrnhalle, ko pa je vojska začela streljati na njegove demonstrante in jih razganjati, je baje dvignil roke in se predal oblastem. »Sodili mu bodo.« Za Štefi pa so taki pogovori daleč od njenih misli. Pa tudi ljudje ne zganjajo hrupa zaradi dopoldanskih dogodkov v mestu. »Neki Hitler pač!« »Neka bedasta stranka pač, kakršnih je mnogo.« »Izgnali ga bodo« »Prepovedali bodo stranko.« Pa ga ne bodo izgnali. Sodili mu bodo, a ga bodo kmalu pomilostili. In tudi stranka se bo vnovič pojavila in začela ribariti v kalnih in žalostnih razmerah povojne Nemčije. Oblast bo Hitlerja potrebovala, prav tako kakor je v Italiji potrebovala Mussolinija, da je ukrotil italijanske boljševike in omrtvil boljše-viško gibanje v Italiji. To seveda še ne bo jutri. A bo. Nekoč bo ... Deveto poglavje Štefi ni vraževerna na sanje. Toda tiste, ki jih je sanjala ponoči v munehenskem hotelu, jo zopet vznemirjajo, pa naj si še tako dopoveduje, da sanje ne pomenijo ničesar, najmanj pa, da naznanjajo bodisi dobro, bodisi zlo. Oboje lahko doleti človeka brez poprejšnjega napovedovanja, ker je oboje v človekovem življenju prisotno in odvisno od naključij in ljudi, ki zapletajo in razpletajo človekovo usodo. Na prvem razcestju, na katerega postavi človeka življenje, se mu navadno ni težko odločiti, po kateri cesti med mnogimi bo krenil. Človek je mlad. In če se je izučil za poklic, ki ga ima rad, za poklic, s katerim hoče najti pot do sreče, se mu ni te/.ko odločiti, ker mu pot v življenje izbere hrepenenje. Tudi njej jo je. Hrepenenje po svetu, hrepenenje lepe Vide . .. šivilja bo, je rekla. Poklic jc potna, dovolilnica, da smeš zapustiti domačo vas in si v mestu najti delo in kruh. Delo je izhodišče k sreči, po kateri hrepeni in sega sleherna mlada roka. Včasih kar na slepo. Z upanjem slepe kure, da bo našla zlato zrno, kakor so govorili v revnih domačih krajih in mnogi kar tako na slepo srečo tudi odhajali. Ona pa je vedela, da je človek brez poklica v resnici slepa kura in si je zato najprej prislužila s priučitvijo šiviljskega poklica dovolilnico za pot v mesto, za pot v Trst, pa je vse prehitro spoznala, da pot k sreči ni gladka pot, o kakršni je sanjarila v otroških letih. Stopila je nanjo z otroškim hrepenenjem, pa je že pri Tannu spoznala, da z drobtinicami, ki jih je prejemala za svoje delo, do sreče, po kateri je hrepenela, ne bo nikoli prišla. Tann je preslabo plačeval, bolje je zaslužila k,ot služkinja in sobarica^ pri generalovi družini, obenem pa upala v svojega fanta, v železniškega prometuiškega pripravnika, ta pa je samo podaljšal njeno pot v Radgono, kjer jo je pustil samo. i Radgona je bila zanjo drugo razcestje. Bolečino, če jo je sploh ob izgubi prvega fanta globlje občutila, je potlačil ponos, kasneje — bilo je tik pred koncem vojne — pa bi bila lahko poplačana celo z zadoščenjem, saj se je tisti prometnik pojavil nekega dne v Bot jani kot feld-žandarmerijski narednik in lovec na cesarske dezerterje. Antona, Andreja in štivca je zasledoval, a je srečal njo, pritekel potem v trgovinico in ji začel tožiti o svojem nesrečnem zakonskem življenju. Žena se mu je spajdašila z nekim ober-stom in sploh so bila vsa njegova zakonska leta pravi pekel. 2elel si je utehe, odpuščanja, preklinjal sebe, ker jo je zapustil, v resnici pa moledoval za naklonjenost in tolažbo. — Ničesar ni bilo med nama, nimam ti kaj odpuščati, — je rekla in tako tudi čutila. Kar je bilo med njima, je bilo toliko kakor nič. Torej ga tudi takrat v tistih davnih tržaških dneh ni globlje ljubila. Pozabila ga je že v Grazu, čim jo je zaposlil Lorber v svoji kavarni. Torej ji železniški prometnik ni ničesar pomenil in bi ga najbrž takrat pred koncem vojne sploh ne prepoznala, ko bi jc sam ne prepoznal in se pustil prepoznati. Vinharje in bližnja okolica (15) M ove obleke, novi čevlji eni prejšnjih številk smo začeli pripoved o krojaču Blažu, todi 2 VOz^ na sukancu vzel mero za obleko in potem s po-°cjo teh vozlov narisal kroj. Posebno otroci smo ga bili Zel ^C mo£c" Iak°J vdeti cvirna v šivanko, je na videz • lo resno zabentil »TI krota ti, prekucnena!« včasih pa za Miremembo tudi »prepucnena,« da smo se mu otroci smejali, ko T ^C prav 'eI>e ob,eke 23 šolarje pa tudi za odrasle. In orcJfi 1,0 nekaJ* dnen pridnega šivanja pospravil svoje borno mouJe, je povedal račun: 50 din. Oče, ki je razumel »150 din«, vil" tollk° tudi brez nevolje prinesel. Toda Blaž, oče šte-rekCt družme' maral vzeti prav nič več. »A si neumen,« je kei aSaJ nisem fajmošter!« S seboj je navadno imel dva ia-Ve cj*' kamor mu je mati dala pšena in ajdove moke, pa je bil , Za šiviljo smo tisti čas «aeJi Perkovo Jerico iz Kre-^enka. Bila je tako zaposle-n.a- da jo je bilo treba pro-že spomladi, da je potem DrUla jeseni. To je bil za nas, **Kce, najlepši praznik v ,etu, kadar se je v hišo pri-Rni«iala Jerica. Bila je mate rir|a sestrična. Takrat jc mati £r'nesla iz gorenje hiše veli-*° škatlo z blagom. V njej hilo kakšnega dragega bla-6a. ampak le bolj komrik (kambrik). Za starejše sestre 3e Jala mati predelati svoje gre obleke, mlajše pa smo W> potem nosile za njimi, ko *° jim bile premajhne. Ko smo bile še bolj majhne, je ^ati dobila v Kisovcu v Bu-k°vem vrhu, kjer. je bila do- ma, nekaj zelo širokih kril, ki jih je zapustila mačeha njenega očeta; rekli so ji »Pejncki«, ker je rada zaklicala: »O tete pejncki!« Ta krila so bila menda široka po sedem metrov in je eno zadostovalo za tri oblekice. Je pa velika škoda, da se take obleke niso ohranile za spomin. Ko je Jerica vprašala mater, kako naj naredi oblekice, je vselej rekla: »Kar lepo pod uratek, pa dolge rokav-čke, pa precej dolge naj bodo, da bo za dalj časa.« Takrat se za otroke ni Mstalo po raznih albumih. Važno je bilo le, da smo bili oblečeni. Ko se je čez zimo na komolcih naredila luknja, je mati spomladi rokav pristrigla, pa je bilo za vroče dni. Nato so prišli še čevljarji. Takrat je bil največji mojster v Poljanah Podtabrovec — Anton Kokalj. Imel je po tri ali štiri pomočnike in še nekaj vajencev, pa so še komaj ustregli vsem strankam. Vsako zimo so šli šivat okrog po hribovskih kmetijah, kak pomočnik in vajenec pa sta ostala v delavnici. Tudi te je bilo treba naprositi dosti prej, potem pa je mojster sporočil, kdaj naj pridejo s konjem in vozom ponje. Navadno so šli s cigunkom; to je pleten koš na dveh kolesih za eno vprego. V tak koš so zmetali vreče s kopiti in čevljarske stole in kar je bilo še dm gega orodja, čevljarji pa so šli zadaj peš, kot za pogrebom. K hiši so prišli sredi dopoldneva. Najprej jc bilo treba zanje narediti prostor v kotu v hiši, kjer je stala velika miza. To so potisnili proti kuhinjskim vratom. Nato so z vso naglico stresli kopita iz vreč in jih razvrstili po klopeh. V kot so jim postavili nizko mizico, pod njo pa je moral stati škaf mrzle vode, v katero so namakali staro usnje. Ko so vse razvrstili in uredila, so najprej malicali, ta čas pa smo jim znosila skupaj vse stare škrpete, ki so Čakali popravila. Pomočniki in vajenci so sc takoj po malici lotili krpanja, mojster pa nam je pomeril nove čevlje. Vedno so imeli prednost starejši otroci, ki jim je bila stara obutev premajhna. Oče je prinese*! velike bale domačega usnja in podplatov. Ker so živino pobijali doma, je bilo tega vedno dosti na zalogi. V Poljanam je bila dobra domača strojarna pri Maksu Klobovsu, kjer se še danes pravi pri Strojarju. Tako smo bili primorani nositi čevlje, narejene zgolj iz domačega usnja. Še dobro, če je bila to mlada teletina, takšni čevlji so bili že kar semajni (nedeljski). Največ je bilo usnja od eno leto stare živine, pa seveda svinjskega. To so bili po očetovem mnenju šele pravi čevlji. Se veda so mornli imeti vsi vsaj eno vrsto žebljev v podplatih. Če smo želeli imeti boksaste solne, smo jih morali kupiti sami. Zato smo nabirali gobe in smukali borovnice, pozimi pa smo kleklale. Ko je mojster vsem pome ril čevlje, je vse urezal, potem pa je to nesel zvečer domov, da je prešil na stroj, čez kak dan je prinesel nazaj in razdelil delo med pomočnike, vajenci so pa še naprej krpali. Šivali so tudi zvečer pri petrolejki. Seveda tudi brez zabave ni šlo, saj so Šuštarji vedeli vedno dosti zabavnih novic, pa tudi zapeli so po končanem delu. Zal, da so se mnogi dobri mojstri preveč privadili pijače, ko so tako vandrali od hiše do hiše in povsod so jim radi postregli s pijačo. Tako se je tudi naš mojster na koncu svoje kariere vdal pijači in ker je bilo dosti dobrih mladih čevljarjev, je prišel ob vse stranke. To je bilo tem težje, ker je imel doma številno družino. Potem je šival Jože Čadež iz Hotovelj, ki pa ni maral piti, čeprav so mu ponujali. Zato je dobro napredoval in se preselil v mesto. Potem smo imeli še nekaj drugih mojstrov. Po vojni pa se je vse spremenilo. Zdaj je komaj mogoče dobiti kakšnega starejšega čevljarja, da popravi čevlje, vse drugo je tovarniško. Marija Frlic (Nadaljevanje) GorenjsRi* Kraji in ljudje Popoldan v karnevalsko razpoloženih Hotavljah Kljub dežju si je Smojkarsko tekmovanje ogledalo skoraj 3000 obiskovalcev »Več kot dva meseca smo se pripravljali, zato upamo, da bo šlo vse kot po maslu. Le vreme nam jo še lahko zagode,« so prejšnji ponedeljek med novinarsko konferenco izjavlja]] organizatorji Smojkarskega tekmovanja, ene najpomembnejših turistično-folklornih prireditev v škofjeloški občini. Njihova bojazen je bila upravičena; zarotniški oblaki so minulo nedeljo povsem prekrili Poljansko dolino in s svojim mokrim tovorom temeljito zmehčali tanko belo odejo snega. Neprikrita skrb je legla na sicer zmeraj vesele obraze Hotaveljcev. »Mar to pomeni, da bomo doživeli Tiasko'?« so tuhtali. Toda ob dveh popoldan je strah izginil. Parkirišče, nabito z avtomobili najrazličnejših znamk in registracij, ter gneča zunaj in znotraj gostilne Pri lipanu sta pričala, da šaljivi karneval ob poljanski Sori uživa ugled, ki ga nevšečne padavine ne morejo ogroziti. Tritisočglava množica radovednežev je vznožje bližnjega pobočja spremenila v areno, podobno izteku pla-niške skakalnice-velikanke, kadar se prek nje poganjajo najboljši mojstri smučarskih poletov. No namesto pogumnih fantov smo v Hotavljah občudovali lastnike neverjetno domiselno izdelanih rekvizitov, posajenih na smojke, značilne tovorne sani, s kakršnimi so hribovski kmetje svoje dni tovorih v dolino oglje in les. Izbor letošnjih pustnih vozil je prav do zadnjega ostal skrivnost, šele potem, ko so člani ocenjevalne komisije dali znamenje, naj se revija začne in ko je Jelenovška Micka, 83-letna domačinka, odpela nekaj starih pesmi, so zgoraj odgrnili zaveso ter spustili po bregu prvega izmed nastopajočih — »župana.« Z nežkami pod zadnjico je zdrvel proti občinstvu, a že sredi strmine izgubil oblast nad »stolčkom« in dokaj neelegantno zaključil otvoritveni spust. Sledili sta mu skupini indijancev in manekenk, nato pa integrirana dedek Mraz in Miklavž, ki ju je hudič skušal razdružiti. Zatem so v dolino pridrčale prave pravcate zimske termalne toplice; v njih je lovil sapo Zimski turizem, kajti Sanitarna inšpekcija mu ni hotela pomagati. Podobno nezgodo kot »župan« so doživeli člani RTV Hotavlje, katerih kamera (»snema tud' v barvah«) je naredila ducat nevarnih saltov. Ampak ker fotograf Pepe Leča ni utrpel nobenih poškodb, so si hotavelj-ski televizijci brž opomogli in kmalu povsem zasenčili ekipo ljubljanske RTV. Ce ne bi prilomastJl leteči salon 1 frizerja Beatla in njegovega vajenca, ki sta nagnala strah v kosti navzočim bradačem ter porabila zajetno vedro sladke smtelane, bi oddaja trajala v neskončnost. Potem je, divje kričeč, prisankal v dolino zloglasni zakonski par Izvoz in Nelikvidnost, šibkemu, drobcenemu Uvozu ni uspelo preprečiti padca slabo varovanega dinarja, ki so ga potlej zaman poskušali postaviti na noge. Pozneje je celo postal žrtev orjaškega nilskega Krokodila. Bežeč prek dežele Kranjske jc pošast poleg njega požrla tudi Industrijo, Kmetijstvo, Gozdarstvo, Davčno politiko, Turizem in kdo bi vedel koga še. K sreči so brž posredovali lovci-gospodarstveniki ter žival preparali trebuh. Večina žrtev je ostalo živih; najhitreje sta prišli k sebi Davčna politika in Inflacija, medtem ko so ubogi Dinar morali vtakniti v inkubator. Itd., itd. Glodalci smo strmeli in uživali. Težko je bilo strokovnim ocenjevalcem, kajti sleherni udeleženec obsežne parade še-gavih, zbodljivih in satiričnih mask bi zaslužil nagrado. Vendar — zmeraj jc nekdo prvi in nekdo zadnji. Zmago in zlato Svinjsko glavo si je priborila smojka Mlin, drugo nagrado (srebrna Svinjska glava) že omenjeni Krokodil in tretjo (bronasta Svinjska glava) Riba. Prirediteljem, domačemu turističnemu društvu Slajka, velja izreči vse priznanje. Z veliko volje in malo denarja so znali organizirati in speljati etnografsko obarvani »spektakl«, ki na svojevrsten način rešuje pozabe posebnosti doline in njene okolice. Pri tem jim je pomagal pokrovitelj, tovarna Alpina Žiri, katere simbol, tri-metrski smučarski čevelj, smo opazovalci imeji priložnost občudovati že med uvodno povorko. Premočeni, a zadovoljni smojkarji so karneval zaključili v zadružnem domu. Tudi zadnjouvrščenega, ki je v tolažbo dobil zaviti svinjski rep (»zato, da bi se drugič bolj potrudil in našel zvezo z glavo!«), neuspeh ni preveč potrl. Stavim, da bo prihodnjič prvi. Besedilo: I. Guzelj Fotografije: F. Perdan Pepe Leča, snemalec novopečene hotaveljske RTV, je s svojo kamero povsem zasenčil ekip« radiotelevizije Ljubljana. On in zajetna naprava sta brez škode prenesla silovit padec p* snežni strmini. , Nilskemu krokodilu so sodniki podelili drugo nagrado. Uspešno je požrl Industrijo, Turize** Kmetijstvo, Davčno politiko in Dinar, vendar jih ni utegnil prebaviti. Posredovali so na mre* lovci-gospodarstveniki. Pozor, dinar je padel! Izvozu ga seveda ni uspelo spraviti pokoncL Kako so SLAKI osvojili Ameriko(n) »Kaže, da so Američani obsedeni od piknikov. 13. septembra namreč spet igramo Pod milim nebom, pred več tisoč razpoloženimi izseljenci. Dobesedno kopamo se v znoju, kajti vročina je neznosna. Sploh opažam, da vreme tod ne pozna nobenih pravil. Dopoldanski mraz včasih v nekaj urah odstopi mesto tropski sopari, ki jo zvečer omilijo hladne sape z Atlantika. Toda ostanimo pri stvari. Nekako smo uspeli zapustiti oder ter najti osvežujočo prho. Organizacija prireditve je bila na povsem dostojni ravni, resda slabša kot v Clcve-landu, a vendarle O. K. 14. septembra imamo pro- j sto. To bo utrudljiva zadeva, si rečem. In nisem sc zmotil. Najprej nam razkažejo mesto, polno modernih tovarn in jeklarn, ki delujejo precej sivo, dolgočasno. Tudi orjaški nebotičniki i/, stekla in betona ne učinkujejo posebno Prijetno. Ob njih je človek Preveč neznaten, nebogljen kakor črv sredi puščave. Cisto drugačen vtis pa smo dobili med ogledom univerzitetnega Poslopja, kjer študira 20 tisoč mladincev. Bolj kot 40 nadstropij visoka stavba in raztezne svetle predavalnice so me presunili njeni hipijevski Prebivalci. Gre za armade fantov in deklet najrazličnejših ras ver in narodnosti« I vrnes najdete črnce, mulate, belce, indijance, rumenopolte ^hodnjake... Z vseh koncev sveta prihajajo. Skupno jim je le oblačenje in obnašanje; tropi dolgolascev in bradačev v kavbojkah ali širokih zvon-Častih hlačah, v rožastih bluzah aH brez njih, posedajo po stopnišču in vzorno urejenih nasadih okrog zgradbe, študirajo, prepevajo, koketirajo ali Preprosto buljijo v zrak. Očitno so deležni popolne svobode. Predstojnike zanima samo znanje in nič drugega.« »JUGOSLOVANSKA« SOBA »Predstavniki slehernega naroda oziroma države, zasto-Pane na univerzi, dobijo svoj Prostor, ki ga uredijo in °Premijo v domačem stilu. •Jugoslovanska' soba je ena najlepših. Pohištvo naše izdelave, bosanske preproge ter slike najpomembnejših jugoslovanskih osebnosti sedanjosti in preteklosti izžarevajo toplino rodnih krajev in blažjo domotožje, ki zgrabi °saniljenega študenta. S .svetišča' modrosti smo Se zapeljali do impozantne stolpnice, kjer je nameščen Sedež generalnega konzula ^FRJ. Pravzaprav bi moral ZaPisati, da smo zapeljali v stolpnico, kajti avtomobil Parkiraš — v osmem nadstropju. Začudene člane Slak ansambla so potlej dvigala Ponesla v 17. nadstropje, kjer Je že čakal konzul. Sprejem in banket sta pomenila prijetno poživitev. Ravno smo peli staro slovensko podoknico, ko je vstopiJ rojak iz Pitts-bourga, hoteč vzeti vizo. Povabili smo ga zraven in bil je vzhičen, da je namesto vize zahteval ploščo s posnetki narodnih melodij in podpisi navzočih glasbenikov. Pozno popoldan smo odšli na večerjo v Podporno društvo sv. Katarine. Prisotni so komaj čakali, da bo uradni del sprejema mimo. Potem so navalili z lističi, povabili, beležkami in ovitki ter zahtevali avtoprame. Celo večnost je trajalo, preden smo ustregli vsem in pobegnili nazaj v motel.« TISOČ MIKAVNOSTI GIGANTSKE TRGOVINE »15. september. Dnevi hitro minevajo. Nenavadnih dogodkov polno življenje in zanimivosti, ki jih srečujemo na slehernem koraku, sta mi popolnoma zmedla občutek za čas. Pomanjkljivo spanje in napori preteklega tedna so nas pošteno izčrpali. Kakor da ni dovolj drugih problemov, sem včeraj staknil še angino. No, grlo je danes že skoraj dobro. Stane Cešaivk trdi, da so izboljšanja .krivi' antibiotiki in penicilin, jaz pa vem, da je vnetje zaustavila slivovka, ki sem si jo privoščil ponoči. Ponoči zato, ker dragocene steklenice 'kačje sline' čuvamo skrbne je kot star skopuh cekine, če bi kolegi kaj zaslutili, bi gotovo zagnali vik in krik. Želeč se dokončno pozdraviti, sem zjutraj naročil vroč čaj z limono. Natakarica je gledala zbegano, da bi bolj ne mogla. Kljub dolgotrajnemu dopovedovanju ni ničesar razumela. Le kaj bo prinesla, sem tuhtal. Prinesla je jajca in toast (popečen kruh). Amerikanci očitno spoštujejo ustaljen splošnoveljaven jedilnik, ki pod rubriko ,zajtrk' ne predvideva čaja. Kdor ne upošteva njihovega okusa — govorim seveda o navadnih lokalih — velja za nepopravljivega čudaka. Pospravil sem torej jajca in namesto čaja obrok poplaknil s slivovko. Dopoldan smo posvetili nakupovanju. Organizatorji so v ta namen najeli štiri bleščeče limuzine. Očarljivi predpo-topni ,bus', o katerem sem pisal v enem od prejšnjih poglavij, se je namreč pokvaril. Novica me niti ni presenetila, čudno je samo, da podrtija ni razpadla že davno prej, saj sta jo — kolikor sem lahko ugotovil — držala skupaj le tradicija in umazanija. Toda šofer Herman je naslednji dan oznanil, da so napako odstranili in da nas je, če bo potrebno, pripravljen peljati Čez celo Ameriko. (Nadalj. prihodnjo sredo) TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ Darilne garniture za 8. marec Prevleke za blazine po 10 din KMETOVALCI! Program strokovnih predavanj 1. Uporaba herbicidov za razne posevke 2. II. 1971 ob 9. uri v upravi zadruge v Stražišču 2. Mehanizacija kmetijske proizvodnje, prevetravanje, uporaba škropilnic, dobra in slaba stran traktorja 2. II. 1971 ob 15. uri v upravi zadruge v Stražišču 3. Plemenska vrednost živali, prctaplanjc in krmljenje 4. II. 1971 ob 15. uri v upravi zadruge v Stražišču 4. Oblike silosov in siliranje krme, trave in detelje ter krmilne vrednosti posameznih glavnih pridelkov in krmil ter gospodarna raba 5. II. 1971 ob 19. uri v upravi zadruge v Stražišču 5. Molža In molzni stroji 7. II. 1971 ob 9. url v upravi zadruge v Stražišču 6. Gnojevka in kmetija 9. II. 1971 ob 19. uri v upravi zadruge v Stražišču 7. Pašnokošnl sistem gospodarjenja na kmetiji 12. II 1971 ob 19. uri v upravi zadruge v Stražišču 8. Vzreja mlade ln plemenske živine (krmljenje) 15. II. 1971 ob 18. uri v Zadružnem domu Besnica 9. Gnojenje ln zaščita krompirjevih nasadov 15. II. 1971 ob 19. uri v Zadružnem domu Visoko 10. Nega molznih krav in zdravljenje 16. II. 1971 ob 19. uri v Zadružnem domu Primskovo 11. O molži in molznih strojih ALFA—LAVAL 17. II. 1971 ob 19. uri v upravi zadruge v Stražišču 12. Košnja in spravilo sena 18. II. 1971 ob 18. uri v Zadružnem domu Besnica 13. Krmljenje krav in telic 19. II. 1971 ob 19. uri pri »Bizjaku« na Beli 14. Spravilo krme in sušenja sena linija Pbttinger 21. II. 1971 ob 9. uri v upravi zadruge v Stražišču 15. Gnojenje in zaščita krompirjevih nasadov 22. II. 1971 ob 19. url v Kulturnem domu Pred osi je 16. Pašnokošnl sistem gospodarjenja na kmetiji 27. II. 1971 ob 19. uri v »Korotanu« na Jezerskem Vabimo vse kmetovalce, da se predavanj udeležujejo, ker bodo zanimiva in poučna. Predavali bodo priznani strokovnjaki Večina predavanj bo spremljanih z diapozitivi in filmi. • V razpravi boste lahko zvedeli tudi o možnosti nabave strojev. Kmetijska zadruga SLOGA KRANJ Za II. memorial Tomaža Beštra v smučarskih tekih Alojz Kerštajn in Triglav zmagovalca Čeprav Je organizatorjem ponagajalo vreme, Je nedeljska prireditev na 20 metrski skakalnici v Dvorski vasi dobro uspela. — Foto: A. Zalar V Nemiljah je bil v soboto in nedeljo SK Triglav (pod pokroviteljstvom ZP Iskra) prireditelj drugega memoria-la Tomaža Beštra v smučarskih tekih. Nastopilo je 150 tekmovalcev iz dvanajstih slovenskih klubov. Kljub vabilu pa se tekme niso udeležili predstavniki Gorij in Jesenic. Jeseničani so le na tekmo pionirjev poslali svoje tekmovalce, pri članih pa je tekal samo reprezentant Alojz Kerštajn. Vreme prirediteljem ni bilo naklonjeno, saj jc oba dneva dež krepko namočil proge za vse kategorije. Kljub temu jim je uspelo, da so jih ob podpori domačinov odlično pripravili. Na 1,5 km dolgi progi za mlajše pionirke je bila spet najboljša Mariborčanka Cvetka Toplak, medtem ko je pri Mladi skakalci v Dvorski vasi Čeprav jc bilo vreme slabo, je nastopilo prek sto pionirjev in mlajših mladincev — Rudi Finžgar: »V šolah premalo skrbi za skakalni šport« »Obljuba dela dolg,« sem si rekel. In prav zato sem se v nedeljo odpravil v Dvorsko vas, kjer je bilo ob 13.30 napovedano meddruštveno tekmovanje v smučarskih skokih na 20-metrskl skakalnici. O tem, da bomo v našem časniku zabeležili to prireditev, smo se namreč domenili s Strojcviml fanti (Janezom, Francijem in Rokom) med nedavnim obiskom v Dvorski vasi, ko smo si ogledali skakalnico, ki so jo s pomočjo še nekaterih fantov iz vasi zgradili konec 1969. leta. Saj se najbrž Še spominjate zapisa v Glasu. Na trenutke so se na skakalnico, na katero so fantje znosili nič koliko snega, in na razmočeni travnik zlivale prave deževne plohe. Vendar to mladih skakalcev (starejših in mlajših pionirjev in mlajših mladincev) ni motilo. Spuščali so se po zaletišču in nekateri lepo, nekateri pa malo trdo pristajali v izteku. Bilo je prek sto tekmovalcev. Med njimi je bilo seveda največ iz gorenjskih športnih društev. Prišli pa so tudi iz Crne na Koroškem, Celja in ljubljanske kotline. Pa tudi gledalci so se dobro odrezal*, saj sc jih je kljub slabemu vremenu zbralo kar precej. ! Tako kot februarja lani je tudi to tekmovanje organiziralo telovadno društvo Begunje. Ko smo src .ali predsednika TVD Partizan Begunje Franca Cvenklja, nam je malce slabe volje dejal: »Zelo sem vesel, da se je zbralo danes toliko mladih skakalcev. Toda prircU'ev hi lahko še bolje uspela, če bi nam bilo vreme vsaj malo naklonjeno.« Sicer pa gledalcev vreme niti ni preveč motilo, saj je za dobro razpoloženje od časa do časa poskrbel napovedovalec Robi. Pa tudi drugače so sc organizatoi |i zelo potrudili. Z vrha naleta je mlade skakalce spuščal Slavko Slibar iz Radovljice, na mostu pa je bil Janez Slibar it Dvorske vasi. še .posebno strogi in resni pa so bili sodniki: Rudi Finžgar, Janez Pristave, Angelca Kemperle, Ivanka Brcar, Alojz Pristave, Jože Prešeren in Francka Strgar. Ko je vsak tekmovalec opravil dva skoka (tretjega jim jc preprečil močan naliv) sem Rudija Finžgarja popra-šal, kaj meni o prireditvi v Dvorski vasi in o mladih skakalcih. »Lepa prireditev je to in Mačkovim fantom, ki so zgradili to skakalnico, gre vsa pohvala. Skoda le, da ima skakalnica južno lego. Pa tudi to ie škoda, da tovrstne prireditve pri nas niso pogostejše. Mislim, da Je na Gorenjskem še veliko krajev, kjer bi lahko imeli takšne skakalnice. Ce želimo obdržati tradicijo in vzgojiti nov rod skakalcev, jih bomo morali zgraditi. Lahko rečem, da tudi v šolah premalo skrbijo za skakalni *port.« »Kaj pa menite v naših skakalcih in njihovih uspehih na dosedanjih tekmovanjih v tujini?« »Letošnji rezultati naših skakalcev niso takšni kot smo pričakovali. SIcer je res, da trener Remza ni mogel v tako kratkem času narediti ne vem kaj. Malce pa Je najbrž res tudi to, da starih skakalcev ni moč tako lahko prevzgojiti In bo trener Remza najbrž, moral začeti z vzgojo pri malo mlajših.« Povrnimo se k prireditvi. Najboljši tekmovalci so dobili pokale in nagrade. Slednje so prispevala tale podjetja: Gorenjska opekarna Dvorska vas. Elan Begunje, Sukno Zapuže, Merkur — Zeleznina Radovljica, Knjigarna Radovljica, Murka Lesce, Merkur Lesce, Žito — tovarna čokolade Lesce, TIO in Veriga iz Lesc; razen tega pa še servis Rudi Finžgar in mesar Filip-čič iz Radovljice. Organizator prireditve se vsem zahvaljuje In nazadnje poglejmo še rezultate: Mlajši mladinci: 1. Franci Stroj, planiška skakalna šola Žirovnica (17,5 m, 17 m) 159,6 točke, 2. Viki Očko, SK Triglav (16, 17) 156,9 točke, 3. Brane Udovc, Podbrczje (17,5, 17,5) 145.6 točke, 4. Matevž Podobnik, SK Triglav (17,5, 18) 142,3 točke, 5. Zvone Legat, Žirovnica (17,5, 17,5) 138,1 točke. Starejši pionirji: 1. Andrej Mežik (17, 16,5) 163,4 točke, 2. Janez Zelnik, SK Triglav (16, 17) 155.4 točke, 3. Milan Lukave, TVD Križe (16,5, 15,5) 152,9 točke, 4. Stane Ribnikar TVD Križe (16, 15.5) 150,9 točke, 5. Tonček Prešeren, Gorica (15,5. 15) 147,4 točke. Mlajši pionirji: 1. Janez Kralj, Spodnji Otok pri Pod-vinu (15, 16) 144,1 točke, 2. Matjaž Mihov, Crna na Koroškem (15, 15) 142,3 točke, 3. Tonček Perdajs, Dvorska vas (15,5, 15) 140,1 točke, 4. Jožko Golijat, SK Triglav (14,5, 15.5) 134,6 točke, 5. Jože Demšar, TVD Križe (15,14) 133,9 točke. A. /.dar mlajših pionirjih zmagal Iha- | nec Lojze Dimic. Pri starej- j ših pionirkah je zmagala Tri. glavanka Mili Fister, pri sta- ' rejših pionijrih pa je bil prvi na cilju Božo Kordež (AIp-les). Najboljša na 5 km pri mladinkah je bila Milena Kordež (Triglav), prj starejših mladincih pa je bil najhitrejši Vlado Lah (Lovrenc). Pri mlajših članih sta si favorita teka, oba vojaka, Jelene in Jakopanec zamenjala mesti. Tokrat jc Jakopanec le za desetinko sekunde prehitel Jedenca. Pri članih, ki so morali preteči 15 km, je bilo vprašanje zmagovalca rešeno že na startu. Naš najboljši tekač Alojz Kerštajn (Jesenice) je odlično prestal vlogo favorita, Ze takoj na startu je sUovito začal in že po prvih kilometrih prevzel vodstvo. V ekipni konkurenci je bil najhitrejši kranjski Triglav pred ljubljansko Olimpijo. REZULTATI: MLAJŠE PI-NIRKE (1,5 km): 1. Toplak (Maribor) 8:19,8, 2. Mirnih (Olimpija) 8:48,4, 3. TuršiČ (Loška dolina) 9:00,9, 4. Tajnikar (Jesenice) 9:10,6, 5. Vidmar (Dol) 9:20,3; MLAJŠI PIONIRJI (2 km): 1. Dime (Ihan) 11:13,6, 2. Eržen (Alp-les) 11:19,0, 3. Vegolj (Maribor) 11:53,5, 4. Urh (Alples) 11:56,0, 5. Terač (Loška dolina) 12:12,0; STAREJŠE PIONIRKE (2 km): 1. Fister (Triglav) 10:51,2, 2. Marin (Maribor) 11:04,6, 3. S. Fistef (Triglav) 12:22,6, 4. Kokaij (Ihan) 12:40,0, 5. Gartnef (Triglav) 13:10,0; STAREJŠI PIONIRJI (3 km): 1. B. Kordež (Alples) 14:05,0, 2. Lotrifi (Triglav) 14:12,9, 3. JelenC (Triglav) 14:23,3, 4. Nastran (Alples) 14:37,6, 5. Prcvc (Triglav) 15:13,0; MLAJŠI MLADINCI (5 km): 1. Grad (Dol) 20:053, 2. Kavčič (Triglav) 20:33,8, 3. Gabor (Maribor) 21:03,5, 4. M. Kordež (AJples) 21:07,1, 5. M. Lotrič (Triglav) Triglavanka Milena Kordež je na II. memorialu za pokal Tomaža Beštra premagala vse svoje nasprotnice ln s tefl1 dokazala, da jc trenutno naša najboljša predstavnica. Med člani na 15-km jc državni reprezentant Jeseničan AloJ' Kerštajn z odlično tehniko požiral kilometre in prihltev«1 svoje tekmece. Na sliki ga vidimo, ko na vzponu prehltev* RadovljiČana Jaka Reša, ki Je v končni, uvrstitvi zasede' četrto mesto. — Foto; F, Perdan Tudi Helenca Bešter (Triglav) je z drugim mestom "Bed mladinkami najavila, da Je obetajoča tekmovalka Mlajši mladinec Srečko Be **er (Triglav) je tokrat mo *al priznati premoč svojim *°legom. Kljub temu pa ga sledimo na dobrem deve-mestu 2]:20,5; MLADINKE (5 km): ]■ M. Kordež 22:35,1, 2. Fister (<*>e Triglav) 22:38,0, 3. Bi-saat (Olimpdja) 23:12,4, 4. pavlič (Lovrenc) 23:23,5, 5. Lotrič (Triglav) 25:15,5; STAREJŠI MLADINCI (7 km): *■ Lah (Lovrenc) 30:52,2, 2. ^eberšak 30:54,7, 3. Mohorič ,J:163, 4. šolar (vsi Triglav) , :J5>7, 5. Kcmporle (Alples) ~,:?8.2; ČLANICE (7 km): L 15:50,4, 2. Grušovnik °kejskega prvenstva je Jgfnjski Triglav v gos teh (9^° iz&ut>jl z Olimpijo B. Kranjčani so nastopili oslabljeni brez Andoljška in zagorca in se niso mogli »csnejc upirati tehnično bolj-tl°mačinom. Pri Tnigla-n)h so se izkazali: Mulej, cojanovič) Baldcrm Adjt> Wc ter mladi Sajovic. I. P. (Transturist), 4. Pajntar (Jesenice), 5. Bregar (Jezersko) itd.; CICIBANI : 1. Gašperšič, 2. Vuško (oba Transturist), 3. Markič (Tržič), 4. Podlipcc, 5. Podrekar (oba Jesenice). P. Pokorn Na II. mednarodnem tekmovanju za veliko nagrado Lavantala 30. in 31. januarja, v VVolfsbergu v Avstriji jc sodelovala tudi ekipa slovenskih sankačev, ki jo je sestavljalo šest tekmovalcev iz Tržiča in trije z Jesenic. Tekmovanja so se udeležili skoraj vsi najboljši sankači avstrijske Koroške in Štajerske, med njimi tudi evropski prvak Stangl. Tekmovalci so morali opraviti na enosedih tri teke pri dvosedih pa dva. Med člani so se naši uvrstili: Julij Ulčar je bil petnajsti, Vinko Lavtižar enaindvajseti, Milan Cescn ml. triindvajseti, Janez Bahun štiriindvajseti in Rudi Teran šestindvajseti. Pri mladincih je bil najboljši Franci Rihtar, ki je zasedel dvanajsto mesto. Med članicami je bila Kati Ovsenek iz Tržiča druga. Barbka Tišlcr pa šesta. Ekipa Triglava — državna reprezentanca Od 5. do 7. februarja bo v Ncsellwangu v ZRN letošnje evropsko prvenstvo v klasičnih disciplinah. Državno reprezentanco v skokih bodo sestavljali tri- je Kranjčani, in sicer Klemen Kobal, Bogdan Nor-čič in Jože Kapušin. Ekipo tekačev pa bodo sestavljali: šimnic, Jelene, Tajnikar in Mozgan. Zimsko prvenstvo SRS v rokometu Kamnik in Križe v finalu V mali dvorani hale Tivoli so v soboto in nedeljo končali s prvim delom rokometaši-cc in rokometaši v skupini A — pri ženskah — ter moški v skupini B — podskupina b — in v skupini B — podskupina c. Od gorenjskih predstavnikov so se v zaključni del tekmovanja uvrstili ekipi Kamnika in Križev, ki sc bosta borili za prvo mesto ter ekipa Dupclj, ki ima dobre uvr-sku- možnosti za solidno stitev. Pri ženskah v pini A pa so igralke Alplesa zasedle zadnje mesto brez osvojene točke. Rezultati: ženske: Olimpija : Alples 12:1, Zamet : Alples 25:5, moški: Kamnik : Duplje 12:8, Topol : Duplje 11:11, Hrastnik : Kamnik 13:11, Križe : Krmelj 12:10, Križe : Jadran 11 : 14. .....-dh Toplo pa lahko čestitamo veteranu našega sankaškega Športa Milanu Česnu st., ki je bil v skupini starejših članov najboljši. Pri dvosevdih je Ulčar s sovozačem Rihtar-jem zase-del deseto mesto, dvojica Bahun — česen ml. pa je bila trinajsta. J. J. Prvi start atletov Člani atletskega kluba Triglav so imeli v soboto v telovadnici tekstilne šole svoje prvo letošnje tekmovanje. Na zimskem prvenstvu kluba so sodelovali vsi najboljši atleti in atletinje, saj je bilo tekmovanje tudi izbirno za sestavo klubske ekipe, ki bo sodelovala na prvenstvu Slovenije v Celju konec februarja. Pri. moških je bil tokrat najuspešnejši Lado Konc, ki je osvojil dve prvi mesti, pri dekletih pa sta bili po dvakrat uspešni Nada Kavčič in Metka Papler. Zaradi izredno slabih pogojev bodo ponovili tekmovanje v skoku v višino. REZULTATI — moški — 20m: Milek 2,9, Fister 2,9, d. Prezelj 3,0; višina: d. Pre/.elj 175, M. Prezelj 170, Fister 155; suvanje medicinke (4 kg): Konc 15,64, Satler 15,26, Fister 15,19; plezanje po vrvi: Konc 3,6, Fister 3,6, d. Prezelj 3,6; ženske — 20 m: Kavčič 3,4, I. Rudolf 3,4, Papler 3,6; višina: Papler 130, Kavčič 130, Reja 125; suvanje medicinke (4 kg): Papler 8,74, Miščevič 8,48, I. Rudolf 6,27; plezanje po vrvi: Kavčič 5,6, Reja 6,4, I. Rudolf 6,6. M. K. Prvenstvo SRS v smučarskih skokih Najboljši: Smolej, Kobal in Turk V Kranjski gori in v Žirch je bilo letošnje prvenstvo Slovenije v smučarskih skokih za člane in mladince. Organizatorji so imeli velike težave, da so pripravili skakalnici za najpomembnejše slovensko tekmovanje, saj je v obeh krajih na dan tekmovanja deževalo, še posebej pa so bile Izredno težke razmere v žirch, kjer je ves čas tekmovanja lilo kot iz škafa, poleg tega pa je bila skakalnica ovita v meglo. V članski konkurenci so manjkali Zaje, Mesec in Loštrek, ki so bili na švicarski turneji, in Bogataj, ki zaradi poškodbe še vedno ni smel nastopiti, podobno kot Prelovšek. Sicer pa jc bila zbrana v ostalem vsa elita skakalnega športa. Za prvo mesto so se udarili Smolej, štefančič in Danilo Pudgar, ki so bili po kvaliteti povsem enaki. Vsi trije sc imeli enake možnosti za osvojitev prvega mesta. S prednostjo dveh desetink točke je zmagal Stanko Smolej (JLA) pred Kranjčanom Petrom štefančičem in Danilom Pudgarjem iz črne. Še najbolj pa jc presenetil mladi Pudgar, ki je pustil za sabo vrsto državnih reprezentantov, ki so imeli precej več treningov kot Pudgar. V konkurenci starejših mladincev so bili razred zase Kobal, Norčič, Kapušin in Cuznar. Z lahkoto je zmagal mladi Kranjčan Kobal, ker so ostali tri j 2 padli vsak pri enem skoku. Med mlajšimi mladinci, ki so tekmovali v Kranjski gori, gorenjski predstavniki niso imeli uspeha, saj so vsa najboljša mesta pobrali mladi skakalci iz Logatca. Vrstni red: ČLANI — L Smolej (JLA), 2. Štefančič (Triglav), 3. Danilo Pudgar (črna), 4. Dolhar (JLA), 5. Jurman (JLA), 6. Demšar, 7. Dovžan (oba Jesenice) ... 10. Gorjanc (Triglav), 11. Krznarič (Jesenice) 12. F. Mesec (Triglav) ... 15. F. Giacomeli (Alpina) itd.; STAREJŠI MLADINCI — L Kobal (Triglav), 2. Blaznik (Ilirija), 3. Oblak (Logatec), 4. Kapušin, 5. Grosar, 6. Norčič (vsi Triglav), 7. Poljnnšek ... 9. Cuznar, 19. Legat (oba lese-niče); ML. MLADINCI — L Miro Turk, 2. Tršar, 3. Mer-ljak (vsi Logatec), 4. Bradeško (Ilirija), 5. Praprotnik (Križe)... 7. Zupan (Jesenice), 9. Očko (Triglav) itd. J. Javomrk V nedeljo, 31. januarja, so se zbrali v Kranju na rednem občnem zboru delovni invalidi z Gorenjske. Pogovorili so se o težavah, ki jih imajo s prekvalifikacijo in ustrezno zaposlitvijo. Seznanili so invalide z njihovimi pravicami in z delom društva telesnih invalidov. Trije udeleženci zbora so o tem povedali: Francka Kadunc, delavka v tovarni Planika v Kranju: »Sem delovni invalid tretje stopnje. Članica druš:va telesnih invalidov za Gorenjsko sem od vsega začetka, to se pravi dve leti. Društvo ima svoje podružnice v škofji Loki, Radovljici, Tržiču, Jesenicah in v Kranju. Namen organizacije je dati delovnemu invalidu občutek, da se še nekdo zanima za njegove težave in mu jih pomaga reševati. V zadnjem času pa socialno ogroženim že lahko tudi denarno pomaga. Društvo namerava ustanoviti razne športne sekcije, kjer bi se invalidi med seboj spoznavali in se tudi uveljavili. Pri tem pa si želim več razumevanja družbenopolitičnih organizacij in delovnih kolektivov. Tudi invalidu pripada mesto v naši družbi!« Langus Anton, vratar v Železarni na Jesenicah: »Deset let sem delal kot žerjavovodja v železarni. Zaradi bolezni sem postal delovni invalid in sedaj sem zaposlen kot vratar v istem kolektivu. V društvo sem se vključil takoj ob ustanovitvi. Mislim, da smo organizacijo delovnih invalidov potrebovali, saj je po mnogih kolektivih kaj malo razumevanja za težave invalidov ob prekvalifikaciji in iskanju primernega delovnega mesta.« Kovačevič Razi m, poklicni gasilec v BPT Tržič: »Preden sem se poškodoval, sem bil zaposlen kot barvar. Ker tega poklica kot invalid nisem več mogel opravljati, so mi v podjetju na priporočilo invalidske komisije dali novo delovno mesto. Postal sem poklicni gasilec v tovarni. Menim, da v BPT vprašanja delovnih invalidov dobro urejajo. Imamo svojega zdravnika, ki skrbi za nase zdravje, pa tudi socialna služba se zanima za probleme invalidov. Socialna delavka vsake pol leta naredi obračun razlike v dohodkih, ki smo jih imeli kot zdravi delavci in dohodki, ki jih imamo na novih delovnih mestih. Zavod za socialno zavarovanje plača razliko, tako da tudi pri osebnih dohodkih nismo prikrajšani. L. Bogataj V soboto, 30. januarja, zvečer je bila v Kranju svečana premiera novega slovenskega celovečernega filma Na klancu. Kranjčani so film toplo sprejeli, prav tako tudi glavne igralce, ki so se po projekciji predstavili in pa avtorja filma scenarista in režiserja Vojka Duletiča. Na sliki: Ivan Jezernik, Lučka Drolc-Uršičeva, Tone Kunlner, Janez Bermež in Štefka Drolc — Foto: F. Perdan V stranskih vlogah v novem slovenskem filmu Na klancu je nastopilo več znanih slovenskih filmskih in gledaliških igralcev pa tudi igralci amaterji med njimi več Kranjčanov. Na sliki režiser filma Vojko Duletič v prijateljskem pogovoru z igralcem Kranjčanom Mirkom Ceg-narjem. — Foto: F. Perdan Predsednik Tito na Gorenjskem V nedeljo zvečer je z Brionov na Brdo pri Kranju prispel predsednik republike Josip Broz-Tito z ženo in spremstvom. Na Brdu so predsednika Tita pozdravili general-polkovnik Janko Sekirnik, sekretar komiteja občinske konference ZK Kranj Franc Rogelj in predsednik kranjske občinske skupščine Slavko Zalokar. V ponedeljek dopoldne pa je bil predsednik republike v ljubljanskih kliničnih bolnišnicah na rednem zdravniškem pregledu. Pogovarjal se je tudi s predstavniki ljubljanskih kliničnih bolnišnic in medicinske fakultete. Popoldne pa je tovariš Tito iz Ljubljane odpotoval v Zagreb. A. Ž. Prešernova proslava v Vrbi čufarjevo gledališče na Je senicah, ki v letošnji sezoni zaradi obnove dvorane nastopa le zunaj Jesenic, tudi proslave v počastitev spomina pesnika dr. Franceta Prešerna ne more pripraviti na domačem odru. Zato so se odločili, da bodo proslavo pripravili kar v pesnikovi rojstni hiši v Vrbi. P. U. »CHEMO« Trgovsko podjetje s kemično-tehničnlm blagom na veliko in malo LJUBLJANA Cenjene potrošnike obveščamo, da bomo s 1. februarjem 1971 ponovno odprli prenovljeno prodajalno na Jesenicah, Kidričeva 21. Vabimo vas, da si ogledate bogato izbiro: • barv in lakov • pralnih in čistilnih sredstev 0 oblog za tla in zid • lepil in drugega kemičnega blaga Blago bomo prodajali po ugodnih cenah in solidno vas bomo postregli. Obiščite nas in zadovoljni boste!