Lelo IV., štev. 341* V CeSSis, čeirtek dne 23* marca t922. Pottnina irtafoiHMqoroyini. '. \ >¦« f-1>- / «*r r Stone letno 18 Din, mesečno 4 Dinv za inozemstvo letno 120 Din. - Oglasi za mm viSine stolpca 40 p. Reklame med tekstom, osmrtnice in zahvale 50 p. Posamerna Stevilka stane 50 p. Izltaja vsak torelc, četrtek in soboto. Ur>eü(^i*t^y^ttosl^frieva ul. sr. 1,I.nadstr. Telefon St. 53. Uprggnratatg^sgžaigfaajerjeva ul. 51. 1 piitllčjo. Telefon St. 65. C=a RaCitn kr. postnega Cekovnegn urada Stcv. 10.066, «=3 Gospodarsk» pošast Büi.iiiu iiadKusijo. Nemčiia se zanima. zadnje Case za vrse, kar se godi v Rusijl Dozdeva se, da se jzvaja to zaniinanje zadnji čas Po sotovem načrtu. Med tern, ko smo mi o tej bratski zemlii poueeni tendencijoznu iji obskurno, prirojajo Nemci cele anke- tü o vseh vpnsanjih danainje Rusije. Na njih se kou.^tatirajrj takta. navaiajo vvsroki in hvajajo nosledice 7, običajno brutalnostjo. Nemci delajo kakor kirurs, .'.atereffa se ne tičejo bolečine pacijenta. Ne-mčiia trdi. da so mora brezpo- Äojno pričetl z rekonstrukcijo Rusije / nemSko cnergijo Iti da sc ta. rekoastnik- cjjla organizira po - nomških nietodaU. NemSki opauovalci iz.lav!ja.k>, da bode- v prihodniih letlh.v Rusiji $e vecja lakottt. kakor je danes. U tc^a so i/vajali po polnomu nemiki xakUueolc: Solie se je •prifxraviti xa prihodnjosr. kakor uduSiti danasnje ^rlo Rtisije. Zeiev raznili zivil v Rusiji se je dvignUii pre-d vojno na v/soko Stovilko 640 roilijonov metcrukih stotov. Od tc svote sc je izvažata prlblično ena še~ stina. Sarno ruska rnesta so porabila 65 rnilljonov. Po revoluciji ni samo prenchal vsak iy.voz, ampuk Vmetje so odklonlli, da zulafiajo meščune. Nasejali so sumo to- lilvo, kolikor so potrebovali za njihovo I;;stno uporabo. Sklenili so zato. da da jo Jsrnctu blago tux žko. a tudi tn se ni ob- Jicslo, ker a:emlja ni bila bolj zasejana i-rt st' ie polagonia sterilizirala. Kmctje so se navadili. da so pustili v >.svojem interesti« del svojih poseslev neobde- ^an. Seme se je porabilo. blaga je bilo vedno manj, tako da se danes računa, da bi potrebovala danes Rusija 400 mi- lijonov zlatili rubljev, za nabavo m ob- aovo poljedelskih sredstev. To so rui- tančni podatki, lc tako si razlagamo Jahko danaSiijo lakoto v Rusiii. Tako vellka je lakota v Rusiji. da bi kmetje dopustili rekvizicijo samo z oboroženo silo, a danes Kv rnateriielno nemoffoče, da se izvrši pritisek nad 100 milijonov knietov. Tudi blaija so iim ne more nu- d!tl v zameno, ker ga tudi manjka. In— .dustrijske produkcije skoro ni. Produk- cija premoga je padla od 29 milijocov .ton na 6 in pol, petrolej jc padel za 60 odstotkov, miueralni ekstrati od i 1 mili- jonoy ton na J60 tisoč ton. Z ozirom na tako siluacijo jc sov- jctski komice dovolll. da se ukinc soci- ializacija in nacijonalizaclja in da se o- -snuje državna banka. za indtistrij^kc eksploatacije se dajo koncesije, a vsa ta transforraaciia počasi napreduk. Poka- zalo sc je pa, da se je v koncesijoniratsih tvornicah vrsd.ig:njla produkcija. da e-ks- .Pioatacije v režiji kompetentnih tehni- kov uuikcijouirajo so dovoli dobro, med tem ko vsa ostala socijaliziran» podjetja potrebujejo ogromnih subven- cij in 5e fcljub vsem subvencijam sknro mč ne produclrajo. V subveneJioniranih podjetjih se plačujcj» delaxci zelo sla- bo in zato tudi v masata zapii.->čajo taka podjetja. Sploäno bedo pa poveca sc sfanie prevoznlii sredstev. Od 19 tlsoo loko- motiv üh je 12 tisoč izven službe. Ne damo denaria, ker ga potrebujemo za ofenzivo v Rusiji.« Tako rnislijo daaes Nemci, a ne mislijo in ne govore samo, ampak tudi delajo v tem smislu. Or«anizirajo stro- kovnjake, izdelujejo prave strateške c- konomskc- načrte, formiraio potrebni kapital. Nastane vprašanje, bode Ji ge- neracija nove Rusije kos. da sc ne za- duši v berlinskih proiektih. Boik» li til slovanskc države pokazale rnalo veii Politic ncäTi in diplornatsketfu. srnisla- K.er v Rusiji žive milijoni ua.^ih krvnih bratov. ZdftiYstvrint vzgoja miadinc. (Polemieno kritičcn spis.) Prodaval na Liudsikem vseučilisčti v Celju a. tir. Mano Dereani. Kako ie bilo z vrz?ojo mladine dosih k\o\\ zadnja leta? Pa st> pisali po knjigah, pa so govo- i'i'i po shoHJih: vNase stoietje, naj posta- ge stolctje ottoka!« Se pravi, da naj poslane najočUnejši kulturni znak nase uobe: »Skrb za deco!« In kako je bila uoscuanja vzRojna kultnra tega stoletja i/.ražajia tlejansko?! Ogen.i in ruee sta oriala krvave sjrage tarn zunaj in bolezni so nani morile deco doma! »Skrb za deeo« je bila Ie na jezikn, Ie na papirju, oblast in javnost imela sta druge skrbi! linaino ie ilrujge vzroke zanemar- jene vzjfojc oirok! Ti vzroki se tieejo nas sarnili, nas v^jeh, brez razlike. Noben Merodež ni toliko iKnnoril, noben Aloloh ni po/.rl toliko nedolznih jtrtev; no vojska, ne kuga. ne lakota ni uničiUi \- teku stolctij toliko otrok, kot nevetinost in it:aioriianiost stari^ev in dnizbe. Sto- in stotisoč otrok umrje na lcio, ^e predno so zabrbijali: »ma-ma, ta-ia«; in nsoda se kruto mašcnje nad bvezbrižnostjo roditeljov, da niti tega prvegu nežne^a pojavu otroške duse niso deležnt. Ce postuneio vsi ti nebroji prezgodne srnrli res nebcškj krilatci, kakor se navadno tolažijo zakonske in nezaJconskc dvojicc, zasedli bodo ti kri- latei nebne višine do zadnje^a kotička, da ne preostane onkri, ki so jim življenjc dali niti prostora za durmi! Jmamo cut za vse osebne. rodbin- ske, narodne nesreöe, iinamo dredstva za vse resuične in dozdcviie potTebe; za pravo, izdatno, skrbstveno vzgojo otrok Tiam nedostaje znanja, nedostaje po žrtvovalnosti in volje! Moškemu se dozdeva briga za ne- go in vzgojo otrok nczdružljlva z nic- govo moSko dostojanstvenostjo! Res ni treba, da bi moški opravlial posle babice :iJi pestunje; a toliko briffe, kot jo imaio za lovskc ps.e, za konje. za živino vseh vrst, bi si vsak vendar odtrgal za «a^tne otroke! Ma tore sicer Je redko zancmarjajo lastne otroke; Ie nevedndst modcrna lnhkoživost in pohlep i>o zabavi jiii ovin.; v vzgoji. A vsak a zdravn man inora imeti Živee toliko v oblasti. in naj si,bo Se iako fina daina, da se okvaria z vzgo- .icvanjem otrokrt, dasi vzgojevanie otrok ni vedno prijetno in zabavno delo. Očetje si inorajo po končanem posh» vzeti čas tudi za svoje družine. Zdvav- nik? iirianio v slučaiih bolezni otTok veC- krat priliko apazovati. kak;i bojeenosi in odvisnost vlada gledc resnega po- stopanja od strani mater in kaka hre/- obzirnosi in eelo sirovost od strani oöetov. Na raznih poljili kultnre sc dviga- mo, hitimo naprej. V kmetiistvu, indn- striji vporabliamo modcrna sredstva, Prav rad. vam ustrežem, gospod Martin, kar vsedite se, bova skupaj po- gledala.« In sveti Peter je prijel veljko knji- go, jo odprl in si nataknil očala: tPog-lejva malo, Cucugnan, sva rekla kajne. Cu... Cu... Cucugnan. Tukaj je Cucugnan... LJubi gospod Martin, stran ie Cisto prazna. Tudi ene duäe ni vpisane ... Niti toliko Cucugiia- nov ui, kakor ribjih kosti v puranii.« »Kako, nobenega ni tukai iz Cucu- gnana, nobenega? To ni mogoče, pro- sim poglcjte natančneie.« »Nobenega, sveti mož. Poglejte sa- mi, če mislite, da se šalim.« Gorje merii, tolkol sem z nogami, sk'.enil roke in klical usmilienjc Nato mi je odvrnil sveti Peter: »Verujte mi, gospod Martin, ne žaiujte tako, lahko bi vas kap zadela. Predvsem to ni vaša krivda. Poglejte, morda delajo vaši Cucugnani pokoro v vicah.« »O, veliki sveti Peter, izposlujte mi iz ljubezni, da bi jih mogel vsaj videti in potolažiti.« •Prav rad, ljubi prijateli... Cujtc, oblöcite urno tele sandale, ker pota ni- so posebno Iepa... Tako. dobro Je... Sedaj pojdlte naravnost. Tarn doli bo- dete priSli do srebrnih vrat. ookritih s črnimi križi... na desao. •. bodete po- trkali in vam bodo odprii. Z Bogom! Ostauite zdravi lu veseli. In &d sem... sei sem. Kaka gonja je bila to, meso sem imel kakor kokoš. Mala stezica polna kamenja, ki se ie lesketalo in kasi, ki so sikale, me je do-> vedla do srebrnih vrat. Tek, tek, sem potrkal. »Kdo trka.« se je odzval hripav in žalosten glas. »2upnik iz Cucugnana.« »Iz...?« »Iz Cucugnana-« »A, vstopite.« Vstopil sem. Velik bel angel s ka- kor noč temnimi peruti, oblečen v kakor dan svetlo oblačilo, z diamantnim klju- čem za pasom, je pisal kra, kra v veliko večio knjigo, kakor je bila svetega Petra. »Kaj hoCete in kai želite?« ie rekel angel. »Lepi božjj angel, rad bi zvcdel — morda sem preveč radovedeu, če imate tukaj Cucugnane.« »Kat«re pravite?« »Cucugnane, prebivalcc Cucugna- na ... juz sem namreč niihov župnik.--. »Qospod Martin, kajneda?» «Iraara cast, gospod angel,* »Cucugnan pravite?« Angel je odprl veliko kniigo in listal v njej, pri tem k slinil pisl. da bi laije listal.« »Cucugnaij,» ie rekel in vzdihnil.. »Oospod Martiu. V vicah niraamo uo- benega iz Cucugnana.* »Jezus, Manja, Jožef, nobenega iz Cucugnana ni v vicah, Veliki Bog, kje so vendar?« »Sveti mož, gotovo so v nebesih. kje drugje hočetc, da bi bill?« »Ravno sem prisc-1 iz nebes> »Iz nebes ste priSLi in •. .?* »Tarn jih ni, sveta mati božja, an- gelska kraliica.« »Kaj hočetc gospod 2upnik, če niso niti v nebesih, niti v vicah, srednje poti ni, so pač...« »Sveti križ božji, Jezus, sin Duvi- dov! Jej, jej, jej, ali 3L to niogoče? Mo- goče se mi je sveti Peter zlagal... l^e- telina sicer nisern sliša» zapeti... Jej, jej, mi reveži. Kako bom Sel v nebesa, če niso rnoji CucuAüani tain?* ^Poslušajie, ubo;.:i gospod AAartin. Strau 2. »NOVA QOBX« Štov 34. v. dognio i« leco, ne birokratsko-pro- tektorska s kaznijo in milostio, to bo zinogla sociialno skrbstvena vzgoja -s priprostostjo in ljubeznijo! Moli in dolu.i! je bil kJic angurov, ddaj hi molCi! klic tiranov, misli in delaj! ie klic svobode, je vzgojni evangelij bo- dočnosti. * * * Kako je x vzgojo pri nas? V slovcit- skem dclu našega naroda? Rečemo, da ne boljše kot drugod. Kulturnejši narodi nas v zdravstveni vzgoji nadkriljujejo, a nasprotno smo iz- gubili ono naravno odpornost. ki je last primitivnejših iiarodov. Kaj radi se navdušujerao za narod, za domovino, kot abstractum. Vodnik nam je zavel: »Slovertec je čvrste m čedne postavo.« Vse prav in Icpo! To se nam dopade. A dancs je v istini drugače! Zdravniki, pedagogi in soclologi bi znall danes zapeti drugo pc- sem o našem narodu: Alkohol nas za- strupija kot noben drugi narod. Kužrte bolezni so pri nas na dnevncm redu. Ne- sjiaga jc še danes znak mnogih naših seT in vasi, naših domačij in trgov. Tako znana, nebrojrtokrat povdarjana: »Zdra- va kniečka kri.« že davno ni več tako zdrava. Sušica se širi ined narodom. slaba prehrana, slaba stanovanja nam uničujejo deco, ženstvo že tudi na kme- tih ne doji več svojih otrok in po vojni so Sirijo oi>asno že kužne spolne bolezni raed aarodotn. Rojaki! Ali se zavedamo, da >se za- mororao vzdriati v tekmi iiarodov le fredaj, če si vzgojimo prvovrstni telesno In dušovno zdrav naraščaj! Se !i zava- damo, da nas je stoletno suženjstvo po- kvarilo na duhu in telesu? Se zavedamo, da. taki kot smo bili in snio še danes, 5c dolgo siismo kos močnejšim sosedom? Masaryk trdi, da lc oni premorejo sovražnika, id so v vsakem oziru boljSi od njega. Mi o sebi tega daces pač i>c smemo trditi. Neštetokrat smo čuli hva- lisanje: »Oj to naše dobro, verno ljud- stvo!« Ako je to ljudstvo v resnici krop- ko na duhu in zdravo na telesu, je dru- go vprašanjc. Tako hvalisanje in pove- ličavanje brez stvarne podlage je ne- zdravo, otročje in nespamctno in raeuna ie na n-erazsodjwst množice v nizkotne strankarsko - spekulativnc in demago- Ske svrhe, ki nas tirajo tako daJeč, da se nam vidi spoznava lastnih slabosti srac- s'niu da nas postaja sram lepSih misli in nežnejšega čutenia. Poreče, kdo, da so ta rno.ia uvodna izvajanja rnogoee pretirana, da so pre- veL polemično-kritično podčrtana, da je moj nastop tu prttimpulziven. Mislim pač, da nam je v naši vzgoji dovelj do- sedanje mlačnosri, klavrnosti in staro- kopitnosti, mislim, da moramo v vzgoii hoditi nova pota, do katerih nas vodijo le odlocni znacaji $ temperarnentnim nastopom. Niso še povsem med tiami izumrli ljudje, ki jih dviga in navdušuje dr. Ra?.- laga krasni, iskreni slavospev: «Bodi zdrava domovina«. Sanio uveljaviti ga treba v konkretnem življenju. na realnih tleh. Domovina nam postane tedaj zdra- va, kadar postane zdrav naš rod, kadar post a no zdrav cvet našega naroda, naša mladina! Polifiöne wesii. Iz seie mta. sveta 20. inarca. Pred sestaukorn nar. skupščinc se ie vršjla v ministrski sobi konferenca vseh članov kabineta. Prisostvoval ji ie tudi pred- scdnik parlamenta. Seja ie imela pn- vsem informativen značaj in so se im njej razpravljala skoraj vsa sodanja vpra5anja iz plenuma in zakonodajnega odbora. Tudi je dosežen sporazimi glede tiskovnega zakona, čegar predlog bo izde4an v smislu, da bo zakon vse- boval tudi predpise o sodnem postopku v slučajih tiskovnih pravd. da sc tako avtentično interpretira zadevna ustav- na določba. Iz se}e Narodne skupš61ne 20. tin. Na dnevnem redu je bil predlog zakona o odlaganju trgovskih plačil v inostran- stvu. Po odpravljenju nekaterih fortna!- tiosti je predsednik tzjavil na vprasanje nekaterih poslancev, da sta oba predlo- ga o obtožbi proti gencralu Zečeviču (zaradi poziva rokrutov v ziniskeni ča- su) prišla v skupščino šele dne 19. tm. | in da vsled tega 5e ni mogla priti tut l dnevni red današnje seje. Pred preho- dom na dnevni red je minister za izena- čenje zakonov Marko Trifkoviß izjavil, da v smislu člena 135. ustave poteče ^S. tm. čas, do katerega lahko sJcupščlna odpravi zakon o obči upravi o srezki in oblastni samoupravi in razdelUvi zemljo na obJastL Qlede na važnost zakonov in na ugled parlamerita ie žcleti, da se predpisi teh xakonov ue uveljavijo .s kraljevsko odredbo, ainpak rednim parlamentarnim potom in da üh skup- Siitia reSi v doloCenem roku. Zato pred- laga, da se odloži z dnevnega reda za- kori o odlaganju trgovskih pl-ačil v ino- stranstvu in da se na dnevni red posta- vi ^akon o obči upravi. Med govorom ministra so nekatcri Clani Jugoslovcn- skega kiuba ugovarjali. a jc bil ministrov predlog sprejet z vcliko vecino glasov. iz seje demokratskega kluba 20. tm. Demokratski Idub jc razpravliai o Clcnu 44 volilnega reda zu oblastiie skupSčina in .se ie skoro sofflasno izrckel /a tivcd- bo d'Horuovega sistcma za sarnouprav- ne edinice, dočim bo o volilnem redu zn skupščiuo sklepal pozneic. Sledila je razprava o regulaciji plačil v inozeni- stvu. Ta projekt se zaerikrat zopet od- loži. Iz finauänoga odbora. Prva sekclja finančuega odbora je danes v finanč- nem ministrstvu razpravijala o budget- skill prihodih. Ugotovilo se ie, da zna- sajo dohodki ministrstva za pošto in br- zojav v letu 1921 za 55 miljonov Din več, kakor je bilo v budžetti proraču- Tiano. Nato je pričela diskusija o zabra- ni uvoza luksuznega blaga. Sekcija ie bila mnenja, da zabrana tega uvoza ni bila umcstna, ker podpira tihotapstvo, državi pa ne prinaša uvoznih dohodkov. Sekcija je bila mnenja, da bi moral ii- nančni minister izdajati takšne zabranc le v sporazumu z ministrom trgovine in industrije. Sekcija je nato zahtevala od generalne direkcije carin, da natauc- , ]io specificira, kaj spada v pojem luk- suzne robe, kaj pod neobhodno potreb- no prehrano, in kaj v kateg-ori.io robe, ki je potrebna za prcskrbo tcr izjavila, da bo potreba, če redukciia uradništva i(\ raznih budžetskih postavk ne bo po- kazala raniotežja v proračunu, uvo/. luksuzne robe bržčas /,opet dovoliti, to- da 7, zelo povišano uvozno carino. Ko- nečno je sekcija črtala \z budžetskih prihodov vse postavke iz šolninc iu ^ol- ske vpisnine, ker ta budžetska postav- ka ni v skladu z ustavo, ki določa po- polnoma brezplačno .^olanie. Hrvatskl eniig^anti snuieio svojo vlado. Listi poročajo, da se ie vršil v petek in soboto na Duna.iu tajefi Kotj- vcntikel voditeljcv hrvatskc protijugo- slovanske emi^racije; scstanka so se i:- deležili baje tudi zastopniki Hrvatskega bloka iz Zagreba. Hrvatski iredentisti so skleniii, da osnujeio na Dunaiu ali v Budimpešti hrvatsko vlado, ki jo bodo notificirali vsem državam kot cdino pravo vlado in predstaviteljico hrvat- skega naroda. Iinenovali bodo pri vla- dah vseh večjih držav svoie diplomat- ske zastopnike in proglasili bojkot po- slanikom kraljevine SHS. Prevrat na Bolgarskoin? »Newyork Heraldc javlja, da je bolgarska voiaška stranka vrgla vlado ministrskcga prod- sednika Stambolijskega in proglaslla vo- jasko diktaturo. Albajisku vhitia oroti italljansSiim Jiitrigain. Ueograjske »Novosti« javljajo iz Krfa: Albanske vladne čete so konč- no potolkl-e vstaše po vseh krajili. Celo- kupna albanska viaJÜa se sedaj xopet nahaja v Tiraoi. Njen «redsodnik Ahmed beg je izdal na aHxinski narod progias, v kaierem poziva vse Albance k miru in redu in opozarja na te/ko prestane- dnl ter na nevarnost, v ktcri sc domovina nahaja. Italijanski plačeniki so hotell \i- vesii prevrat in. kompromitiraii ter u- propastiti svobodno Aibanüo. Albanci p^ so razumeli svoj položaj in se uprli tern poskiisom,- Danes so že vsi italijanski plačeniki izgtiani "u zemlje. Isio odioč- nost bodo AJbanei pokazau tudi v l)o- doce, Italijanska vlada protl taälstom. Na povelje notranjL'ga ministra .ic bilo tc dni po Vsscli Italiji yrctiranih do SO0 fašistov, ki se bodo pred sodi56cm zajfovarjali raui kršitvc mini v državi. Več koi tisoč drugih fašistov, ki so bili naznanjeni ra- di manjših prestopkov. bo v kratketn poklicanih pred sodiSče. Zaupnica laški vladl. Italijarska zbornica je prešla na ghsovanie o dnev- nem redu, ki izreka vladi do Factc z.i- upnico. Pri glasovanju h bilo uavzočih 365 poslancev, od teh je giasovalo t.i*. zaupaico 275, proti pa 90 poslancev. — Zbornica je sprejela rezultat ghsovanja na znanje s prav med lim odobravanjem, tako da je bilo očitno, da ie ogromiiti večina glasovala za zaupnico le, da pre- preči novo krizo, nc pa iz notranjega prepričanja. Napetost med Poljsko in Rusijo. Na zaclnjo noto ruskega ljudskega komi- sarja za zunanje zadevc Cičerina je oa- govorila poljska vlada v nenavadno ostrcm tonu. Nota naglaSa dejstvo, da rusko časopisje venomer hujska proti Poljski, da zbira Kusija ob meji svojc čete in da Rusija nelojalno izpolnjuje svojc obveznosti napram Poljski. Nota nastopa za mirno sodelovanje vseh dr- žav za obnovo in naglasa, da Poljska nima sovražnih riamer napram Rusiji. Oe^Jii Nemci protl Mali antanti. *>Tribuna« javlja, da se ncmSki tisk tin. CeSkem vznemirja zaradi zadnjih kon- tereuc male antante. Tako n. Pr. inic-- nuje «Bohemia^ dr. lieneša v svojem uvodniku, da je »der grosse Schweiger« {nekdaj priimck Moltkcia). ker ne da nobenih pojasnil o teh sestauklh. Neniski tisk misli, da ni šlo zgoij za gospodar- ska vprašanja, ampak da ie med Juro- slaviio, Rumunijo in Po^jsko dosožen tu- di sporazum voiaSkega značaia in stri- kten dogovor z;t varstvo politicncgü statusa quo napram Rusiji. in zahteva od dr. Uoneša tozadevnih pojasnil. Ceijske ^vacc. IZ SEJE CELJSKEQA OBClNSKEG.\ ODBORA dne 30. tnarca 1922. 2upan dr. Hrašovec otvori ob 18. uri sejo tcr konstaiira. da se dnevni red z-ad- nje seje z dne 13. t. in. Ie nadaljuje, Svoie poročilo poda upravni odsek za mestna podjetia. Etoktraiua Jn pHtfarna. Referent predseduik Rebc-k: Uslužbencem v plinarni in elektrarni se povisajo % veljavnostjo od i. rnarca 1922 (iraginjske doklade, takisto nckate- rim uradnikom. Kor je g. Westen oovišal tnestu pav- 5aI za električni tok meseca t'ebruarja zu približno J5 %, je iupanstvo odre- diio poviSanjo cene tudi za odjemalce, kar se nakriadno odobri. OW. odboraik Lcskovšek Interpe- lira zihoana, če§ da se prosnie rncstnih uslužbencov /a povisanje nla. nft obrav- nava.io enakomerno in da sü vfogi: neka- terih zapostavljajo-po več mesecev. Ako s'c potem po or^ixuizaciji u.rgii'a re^itev, se jih celo šJkarilru: župan zavrue stvar- no poi^oltiorna neuterneljeni oOitek ie objektivnosti obc\ futrkcljonarjcv Jn nc zavaruje proti izrazu da kdo »j^ikanira«. Vsak mestni uslužbenec pozna legaln*.» potrdo svojih pravic, mora pa biti tudi pokoren, ako se ga kliče radi inforrnacij, kar se pa v danem slučaiu ni zgodilo. ZiitSčJtnik vseh organiziranth in neorga- niziranih preganjanih k moral umolkni- ti in se z odgovorom zadovoljiti. ker je zopet ertkrat na.sede! oniin. ki so /. ve- čino nezadovoljni. Mostiia klavnlca. Referent obO. od-, born^i Oobec: Dve-ma ushižbencenm sc uredijo službeni prcjemki. Daljša debata se razvije radi ueka- terih nedostatkov, ki se bot!o va. v krat- kem odpravili. V svrho ugotovitvc fak- tičn-ega stanja klavnicc se do'.oci posebn^ komisija, obstoječa iz članov klavniSke- ga pododseka, mesaräke zaJruge, vete- rin. nadzornika in mestneea inženjerja. Ugotovi se nadalje, da so Mil: napadi me- sarske zadruge na klavniški odsek po časopisju neutemeljeni, ker se v hladil- ker se hočete prepričati o vsem natan- ko, naj velja kar hoce, in videt: z iast- nimi očmi, pojdite po tei stezi in tecite. če morete... Na tevo bostc na5lj velika vrata. Tarn vas !>odo o vsem pouCili. Bog daj veliko sreče!« In angel je zaurl vrata. Bila je dolga steza, pot'.akana z ža- rečim ogljern. Zibal sem se, kakor bi bil •pljan, pri vsakem koraku sem se spod- taknil. Ves sem bil poten. vsak las je imel svojo kaplio, kar sopiha! sem od Že nadalje- val gqspod Martin, da tako ue more iti dalje. Moja dolžnost \* skrb >;a duse in jaz hočem, da Jaz vas hočeir rcšiti pre- pada, v katerega drvile brcz glavc. Ju- tri bom začel svoje delo in flic poznejj, kakor žc jutri. Deia bom iniol dovolj, da bode pa šlo hitrejo. moramo vse lepo urediti. Šli homo po stanovih, kakor v Jonquieresu, kadar piešeio. Jutri v pondeljek. bom spoveJova! >;terčke ia starke. S tffnii ne b;» te'/av. V torek '»troke. To bom tudi kma- Iu končal. V ;rtf.'o t:uitc ia Joklct-r To bo j^t najbrže prt; «:; dolgo trajalo. V cet'-tc;¦; može. Mi se bomo pa hi- tro zinen'.'.. V pete* L-wt. Rekei iirr: bons: >Le nikar n-: l^^-.vi in nc opravbajuv V suboty pa :nlinanu ... \" ciiem dncvu bova komoj končala. Ce bomo v nedeljo kori^ali. bnn;o lahko srečrii- Poglejts. otroci moii. kadar je pie- iiica dozose'a, s\i jo mora poželi, kadar se ie vino izčijitiJo. ga moramo piti. Mi imaino dovjlj umazaue^a pcriia. n?ora- »tio ga oprati. /apomnite si. dobro opra- ti. Milost je. kittüro vam svetujem. Amen! Rečeno, storjena. Od tc snominske nedeljc dalje se je razsiril parimn čcd- nosti in krepusti cleset mili naokiog. Dobrcma iluSntm;! pastiriu gospodu Martinu se je jrugič sanjalo. da ie §cl ponosno v vciiWi procesiii s svo;i;i;i ov- Cicami sredi pnžsanili sveč. otroci so peli Te Dcum v večno bozie mesto. Sedai ve'jle zgodbo o Cucugnan- skem župniku, poveüa! sem jo vam. ker ste biti radovedni. Stev, 34. iAOP DOÜA. Stria 3. nici popravlja že 14 dn\ kar ie morala zadruga vedeti, ;n ker niesarii tudi prej- Snja Ida hladilnicc ured 1. aprilom sploli niso uporabljali. Sk'ene se nadaljc, i/dc- lati v kratkem klavntoi» red. Pogrebni zavod. Referent obč od- bornik Kuret: L'smzbencem nogrebnega xavoda se zvišajo place. Načrt o zvisauju poxrebnih pristoj- biti sc vrne odseku, ker je preobvlaUo- va!o mnenje, da b: bila sum po tern na- crtn za srednie in nii_* sloic le predra- ga. Naroci se culieku. da izdela ludi prllični proračun o stanju tega podjetja na podlagi prcKniih let. SUicaJnostJ- Oddaja mestaeg^ polja v najeni se razglasi v lokalnun časopisju. Reilek- tanti morejo biti saino revneiSi "sloji iz mesta. Ko poda /Japan še kratko poročilo o sestanku vseh Županov avtonommh rncst Slovenije v Ljubljana, zakljuel ob tri četrt 21. uri občinsko sejo. LJUDSKO VSEUCILIŠCE V CELJÜ. Dne 20. marca t. 1. ie predaval vlad- svetnrk g. Ern. Lftek o kulturni zgodo- vlni srednjevešk© Srbljo \n Bosne. Te- meljito in pregiedno nam ie podal sliko \z takratnega zasebnega in driavljanske- ga življonia naših bratov. Na podlag. zgodovinskih dejstev nam ie g. preda- vateij dokazoval, kako krivično ie, aku se očita Srbom in Hrvatorn nekulturnost in barbaTstvo. Muzejsko Uruštvo (Musealvereiu) v Cclju sklicuje svoj obeni zbor na sredo, dne 29. tm. ob 20. uri v hotel Balkan, da So društvo reorxani/ira in nri'agodi no- vim Tazmcrau:. 7a nadnUni razvoj tega za Celje tako važnega druStva je po- trebiK), da se obdiega /.bora ude'ezi Castno stcvilo Celianov. Clanarina znaSa na le-to -1 K in s? Jahko olaca tudi na občnem zborti. ObrtolSJu sostanok v cetriek 23 marca v gostilnl g. Svctela v Oaberjih (v posebni scHbi). Ob primerni udelcžbi nadäljevanje razprave »:\ komunalni uolitiki«. Zafietek ob pol S. ufi zvcčer. »Celjsko godbono drustvo.c opozar- Ja na svoj konqert. kl se vrsi v soboto 1. äprila v yelito dvorani hotela Union ob 8. uri zvečer. Orkester (ki steje sodaj 25 godbenikov) se pod moistersko tak- firko kapelnika K- Muba vedrto lep.se raz- vija. Upamo, da bo za jtfasbeni napredck vnoto občinstvo dokazalo za mirno smo- trcno delovanj» druStva svoie raztime- van.ie L najboljšim posetom tesja prvoga druStvencKa konoerta. Uobraževalno dru&tvo v Ceiju pn- rcdi v soboto 25. marca pop. ob pol A- uri v Narodnem domu ijrro »Begunkn« drarno v 3 dej. Blagajna se odpre ob pol 3. uri pop. I. umetnlAki veeer v Celiu prircdi «Svoboda« v mesinem ^ledališču v so- boto dne 25. tm. ob pol S. uri zvečer. Na;rtopili bodo znani mladi pisatclji An- gclo Cerkvenik, Anton Podbevšek, Tone SeliSkar in Stefanija Ravnikar. Cerkve- nik bo govoril o litcraturi. Podbevšck: Raketa iz svetovnc norišnice. Seliškar in Ra\nikarjeva 'pa bosta recitirala svo- ia dela. Vsftopnice bodo v predprodajl v delavskem tajništ\ru, konzuitinem dm- St\'u in pri g. Korenn v Qosposki ulici tcr v soboto zvcCer pri gled. blagajni. Brivnice bodo v soboto na praznik od pol osme do 16. (4.) ure popoldnc odprte in v ncdeljo zaprte. Po leplh topHh solnCnih dnoh sin« dobili včeraj blagodejen dež, ki ^a je bi!a suha zemlja že tako potrebna. Upamo, da nam dež ne prinese mraza in snega, ^^ pa da osvežl in ozeleni naravo. Jz vrst trgovskih nameščencev v e lu dobiva naSe urednišivo ponovne «ci«e> 4V kojih se isti Pritožuiejo, da se P tT;5?°Vci ne drže sklepa trwvske. T uf^\ I na5 list Principalno ne bo priobecval. ker stojinio na st ,iSČ , jc edmc. greir j govcev v Cclju kompe- tenten da rešuje evcntuelne spore, vsa- ko drugo zabavljanjc Pa ie odvcč in v časopis ne spada. Izgnalo je okr. «lavarstvo poüc-jski oddelek Karla Molzhauseria. ¦nristojtiega v Scheifling (Avstri)a) iz kral.ievinc sfiS '/a dobo pet let, ker je bil večkrat pred- kaznovan zaradi raznih dcliklov. PrUavnl urad išče učitelisko vdovo Albino Hajn^ek. KAJ JE ELSAFLUID - TO SE ZNA! LEKARNAR FELLER - STUBICA! Prosveta. (iabriela Preissov^, znana češka novelislli.a in Jramatska pisatel.uca ob- haja danes 23. marca svoi šestdesctletn' jubllei. Njeno litcrarno delo obsega zla5.ti življenje če5ke?a lutroda na Moravi tei- življenje na.sih zasužnjenil? Jilovenskili roiakov v Korotann. Veliki gbiiteUci češko-slovenske vzaieinno^ti in pisate- Ijici in zaščitnid naie slovenske akade- mičiie ornladine v Pi'ag! izrekamo ob jubilejn naSe iskrene Cestitke. MESTNO GLEDAUŠCE V CELJU. Burka s petjem «On in njegova su- stra« se je igrala v iorek v abonemetuu z velum uspehorn ob polno razprodanern gledališču. Ponavlja se na splošno želio v petek 24. in v torek 28. f. m-Sodeluje Celjsko godbenn druätvo. Sokolstvo. Žalec. Sokolsko društvo v Žalcu prircdi v soboto cine 2o. marca J922 ob 8. uri zvečer v RobieKovi dvorani šalo- .gro »Cigani« v prhl izletnemu tondu. AmeriLko Sokolstvo protl separä- tizrnu. Kratj Aleksander ie sprejel fo: zdravno brzoiavko sokolske župe na Paciflku, ki je slavila v Sakratnentu v Kaliforniji svojo obletnico. Proslav! je prisostvovalo 400 Sokolov. 2ur.i. se je postavila odlocno na staliäcc naroducRa cdinstva in njedinjenja vsega Sokolstva. Prijavila je svoj prlstop k SokoLskemu Savezu v Ljubljani. 2upa' je tudi nuj- strožje obsodila postopanie zagrcbžke:>r sokolskega društva in odločno zavrjjilä niegove separatistične težnie. Turistika in sport Illrija — Sport«! kl«b Colje. SK Cc-lje iLra v ncdeijo 26. t;n. rrijateljskö no^ometno tek.ino z SK IUriia v piid hi',;. Murici. liirija nosi že leta naslov »prvaka Slovenije- in le preteklo ne- delio porazila ceio zagrobžki Oradjan- ski SK., ki je tiuii v inozemstvu zuan ko: prvovrstno nogometno liruitvo. Za tckmo vlada mno-o zanimania, ziusii ker nastopi SK Cclje v novi in boljši sa- ,stavi, kaikor je bil lansko leta in ccgiif mošlvo se bo :. S Finž- gar, dr. Srebonič, r-t. in 7. so vek:vaLtK'; vsled lega je vsu- kega zaveUnega hmcljaria dolžnost, Ja s»i siü'urno iidoleži Krl. sk. Pridile vsi! V Hrasiiuku so -/aprli rudarja .ht- ncza Krajnca radi motenia vere. V I.o- Ccrjevi gostilni-je strgal s stene križ ter ga razbil. PoleUri čas se v naši državi ne tivc- de gl. tozadevnega sklepnega posveto- vanja dne 19. rnarca. Volik prutcstni mttiug protl dogod- kcffl na Reki se ie vr?iil v nedeljo v Su- bolici. iPrirtrdila ga je Jugoslov. napved- na uacijonalna omiadina. Udelezb:; je bil.i ogromna. Pairlartolia v Karlovcih nendvisna. ^knrneiiski sinod ie na svoii posJed)»ji seji sklenil, da prizvia ločitev patriarhiie ¦ja nažo državo v K; ;:ovcih od Carigra- da. Carigrajski patnurh je oroglasii, da je proglasil, da ie karloviška patriar- hija samostojrta, noodvuna In ravno- ¦praviui s carigrajsko. Carigraiska i>a- triarhlia pošlic prihodnio neaeljo v Beo- grad posebno odposianstvo. ki to patii- arhu Dimitriju izročilo »tomos«, to je dekrei o ueodvisnosti karloviSkc patri- arhije. Cepjjenjo äoläkih otrok proti kozan. Kakor poročajo u Beo^rada, ie ministr- stvo za narodno zdravje orejelo iz raz- nih krajev države prijave o sporadičnih slucajih črnih koz. Ministrstvo je zaradi tega vsem zdravnikom izdalo naredbo naj poskrbe, da bodo vsi otroci, ki obi- skuiejo šolo, pravočasno cepljeni proti kozam. Zvišanje lekarniškega tarlfa. Mini- stistvo za narodno zdravje ie odobrilo, da se v lckarniški taksi Dovišajo: za 100 odstotk-ov postavka za prečiščeno pa- volo, hidrofilni gaz in obveze kaliko; z-A 80 odstotkov jodoform-gaz, gutaperka in Billrothov batist: za 80 odst. posoda ter lekarniško delo za 100 odstotkov. Jedilni vazovi na železnicah so v prometu že nad 50 let. InŽ. Pullmat., znani amerikanski železniški kralj je prišcl tudi na misel priklopitve jedilnih "voz k brzovlakom. Pri nas so jedilni vozovi še danes velika redkost. 2Inia pobfala zajce. Na CeJ!;em. .' .o je bilo vedno v tern času na poljili vdi- ko zajcev, je ia žival letos prava red- kost. Sodi se, da je hud rnraz in huda zima decimirala zajčji rod. PoHcIjski pes izsledii goske. Na Žižkovu so bile nekemu delavcu ukra- dene tri lepe goske v vrednosti 1000 Kč. Na niesto privedeni policijski pes «Ro- land« je hitro našel sled za sioskami in jo vdaril proti hiši, koder je stanoval tat in kjer so našli vse tri goske Še žive. Itaiijaiii kupujejo dinarie. V krajih, kateri so pripadli Kaliji, je nastala ži- valina kupčija z dinarjem. V Trstn :n Gorici se je zamenjalo toliko !ir v dl- narje, kakor še nikoli do sedaj. Dinar sc nakupuje v spekulacijske svrlie, ker se priiakuje daljni rast istega. Pred ogledalom more vsakdo vsaKi dan opažati, kako se lepše in mlajs^e iz- gleda, ako se uporablja lekarnarja Fe*- lcrja že čez 25 let priljubljeno in prizna- no srodstvo za leputo: Fellerjeva »l:lsa«- pomada za lice, FeHerjeva »L'lsa«-Ta- nochina pornada za rast las (2 loučtta etie vrstc teh pomad skupal s posininr) 52 K), Fellerjcvo »Klsa«-lilijno tnlecno mi!u, najboljše »milo lcpote«, I kosi po- štnine pvosto 98 K 11 V. Feller, .Stubfea donja, Clsatrg St. 356. Hrvatsko. pom Voiiija po ruskih želcznlcah. Po so- vjetski Rusiji se voziti, je res pravi Ink- sus. Po novem tarifu stanfc vožu:a a Petrograda v Vitebsk 480.000 rubljev, v Hovel 640.000, v Moskvo 512.00U. v Kazan 91.400, v Odeso 960.000 y Rostov 1,010.000, v Baku 1,456.00.0. v Irkutsk \- Sibiriji 2,416.000 in v Citn 2,804.00(1 ruh. Ijev. »Uinrl sem.« V vedno zukaieni sia- ronieilii krčmi »Alia taverua dt'tumo, v Tistu sc je naliaiala pred par dncvi dru- zba J.iudi. ki i>ij(*jo obiCawio cctrtinifce na upauje. Ko so se ti pivci yostcuo na- srkali vina, so pričeli kolovratiti po krt- mi tLM- prepevati na vse grin s hripnvirn Klusnm. KÜC' vt1. kaj je padlo pri toiti c- nciim iziued njili na pamet, da je zaeet bic/. vsakega pi'»v(»dazinerjati nekega ¦ilrugega, sicer ¦mirncgu "gosta.-'ra-'ga Te nekaj easy niolöe posluial, liohtrrx- pa mu je pried odgovuriati, i:oda ue z beseda- rni, ampak s pestmi. Vnel.se jfpretep, Ki jc traial•preee.i čac>a, ker hi ni nihCe ni>- ril. Kur pa rnora biti vsake stvari enkruf koru'c, je rnoOau gostilničar. prijel enega izined pretepLiOev ter ^a vrgel skor? viata. Ko ie priletel zunitj n:< tlak, * pried vpiti »Mrtev.seiu«! Liuuje, ki so priSli miuio, so. priskočili k niemu. nn- sleč, da. jc res »rnrtev«. Ko pa so videli, da je le pobit, so poklicali rešilui oc- ijelek. ki hui je ofovezal prerahliane" tute. Dopisi h Polzele: Dober poznavatelj pol- zelskih šolskih razm-er nam pise: LjuU- sku. sola na i^olzeli v uebo upije .po no- vem Voditelju-rešiteliu. Vsakdo k< jui- cakoval, da bo g.. Peter Loparuik, se- dauji provizorični vodja, kot izvrstno kvalificiran učiteli, s svo.iim unrverzal- iiim znanjem, lepim taktnirn nastopom kmalii nrcdil in izboljšal že nekaj let sern zrahljane ^olske razmere. Pa glej čudo i- ravno uasprotno. V teku kratkega easa se je izkazal kot skrajno nesposo- ben in povsem nevešč. Ne pozna zako- na, pa tudi ne tovarištva, zato pa toliko bolj silo, s katero hoče doseči vse mo- goč.1 in nemogoce v lastno korist. Še dekreta. ni imel kot provizorični »šolski vodja, ko Je sklical v nezakonitem roku treh ur lokalno učlteljsko konferenco, da je rnogel sebe razbremenitl za tri urfe risanja in nezakonito 4 ure zgodovinc in zemljepisja in to oddati podrejenfma učjteljicama, da je na ta naCin lahko lažje prevzel inštrukcije tukajšnjih Nem- cev, ki mu baje trud prav dobro plaču- jejo. Koliko je utrpela sola s tern, ni vredno pojasnjevati, le reči moram — idealen vodja. Hotelo se je, da ie obolela v ?ad- niem času ena učna oseba. Kdo naj jo nadornestuje, je bilo vprašanje. ü. Lo- parniku ni bilo težko stvar rešiti in je ¦odredil: Ne on in ne njegova soproga, ki je učiteljica tudi na t-ej soli, ampak tretja učna moč naj prevzame dva rat- reda, s čimur ji je naprtil nič manj kot 42 ur tedensko, samemu se zdi pa pre- več 17 ur, ker je videti, kako bl jih rad komu prav ceno prodal. Usmiljen tova- riš! Da mu pri takem vodstvu ne grc vse tako gladko izpod rok, je nmevno, kar ga seveda zelo jezi. To svojo jezo skuSa hladiti in tolažiti s tern, da poSilja eno tovarišico tja, «dkoder je prišla. drugo pa rneče iz šolskega stanovania v teku 3 dni na cesto. Lep narodni sod- jalist! Zakaj se odlaga tako doigo z rat- pisom nadučiteljskega mesta? Ti •ubogrr. oh ti zapuščena sola! «JUGOSLOVENSKA MAT1CA«. Reški doM'odki. ki so nodružnica= Ljubljanske kreditne banke v Celju Telefon St 75 In 76 I DolnlSfca glawwloa 50,000*000 fcron. j SENTRALA V LJUBL.JAMI ftexervnl fond» «sad 59,008,090 kron. Podpužnloe v Brežicah, GoHcü5 Kra^ju, Maribopii, P^uju, Sarajevo, S^lifu in TVstsi« m 50-7 Sprefema Vloge WBk Rliltžice &1L fekOČt SKffi Kupuje in prodaja vse vrste vrednostnih paplrjev, račun proti ugodnemu obrestovanfu. v&% valut in dovoljuje vsa&ovretise Kredite. PxKxtajcii stx>eolLoleg dela njeno glaviio propatandno sred- stvo. Hi čJoveka med nami. ki bi mogel brezčutno prcnašati vse obuprju vesti. ki prihaiajo spričt) stalnega iji nezasTI- Sanoga nasilja v odtrganih krajih K aam. Nl pa tudi zavednega Jugoslovena. ki bi ue enaj, da je naža svoboda polovi- čarska^ kadar živi nad 600.000 Sloven- ccv pod tujiin jarmom. Končno pa tiidl ni rodoljuba, ki ne bi uvidel, da je nasa gospodarska bodočnost ogrožena, Ce nismo gospodarri v lastnih pristanjščili. Vse to so tako jasne, tako razumljive resnice, da ne rabijo piav nobeiiega posebnega uterneljevanja, kar dokazule tudi staJno naraščanje števila članov Jugoslov. Matice. 2e danes ic jasno, da ue šteje nobeno društvo v državi toliko članov, ko J. M., ki je tako nase naivcC- je društvo. J. M. pa se nam priporoča 5e prav posebno vsled svojc delavnosti, ki je .naravnost vzoma. Mirno moremo re^Jl, da ne bi mogli naši bratie tarn preko vzdržati, da jih ni podpria J. M. z de- uarjem, kujigami, kulturnirni sredstvl, instruTm;nti ter splob z vsem, kar je v prid našernu narodu. Na ta način je J. M. dosegla, da so spoznali naši neodrešom bratie, {ta smo mi ž njimi in da se ne žrtvujejo zaman, če ostanejo zvesti nam. Velik pomen tega moralnega učinka ne moremo nikdar dovolj naslasiti, kajti ta zavest je predpogoj, da dosežemo popolno ujedinjenje. Potrebe pa so na odtrganein ozenv Ihi vedno večje in »Jugoslovenska Mat!- ca« jih ne more zmagovati, ce jo ne poci- pre v»es narod. Vsi Jugosloveni morajo delati za J. M., kakor dela J. M. za vse Jugoslovene. Le tako ie mogoča uaSa zmaga. Vsem naprej pa mora iti mladina. Ona bo deležna našega dela v prvi vrstt, ona je predvsem deležna dobrot naSe svobode, zato je ona tudi dolžna, da prednjači v narodnem delu. Vredna naj- hujše obsodbe k mladina, če se ne bi zuvedala te svoje svete dolžnosti. Bratu na pomoč, zatiranim v odrešenje, naj bo klie vseh dobrih Slovencev. Lastnica in izdajateljica: Zvezna tiskarna v Celju. Odgfovonri uTednik: Lie Edvard Slmnlc Obfinst'U v ppjporočilo! »Celjsko godbeoo društvo« je pri- dobflo nekaj novih glasbcnikov, med njimi tudi sobnep siiUsifl ijslrfl iz Dunaja S". Ljud. tiuba, brata drusivc- nega kapehiika, kjer se njejfova onrt it izvršujc 16 let. Kcr omcnjeiii c;odbenik ostane v Celju samo pod nogojero, da sc mu zasigura takojJ5nje delo. se obrača društvo tern pototn na javnost. da upo- steva to okolnost in nam ohrani teg* godbeuika. Conj. «aročila so naj nasto- viio na drustvenesga predscdnika C. PregeiJ, učitelj B. fpavčeva u\. 12. RaZGLAS, Mestna občina bode razde^iB« xemBjo med potrebne prebivalce mesta in se pozivljajo onl, ki liočejo to zemljo v najem vzeti, da se zglasijo v peiek, dna 24, tm. ob 15* uri pri g. podžupanu Drago Žabkarju na mestnem magistrate. Dosedanja raz- delitev se razveljavi, pač pa se bo ozi~ ralo na iste, ki so ?.e dosedaj obdelali, v kolikor bo to mogoče Mestni magistral oeljaki. 21- HI. 1922. Podžupan: Drago Ža^kar s. r. Sprejtnejo se 302 3-1 učenci in učenke pri tvrdki „Zlalarka4* d. d. Celje. Piroda se 4000 kg dobrega sladkega sena Natančneje se poizve pri Viktorju Šmigovc, CELJE, Vodnikova ulica St. 1. 299 2-2 Sfroje za nip iefoiiis Mo oredje po jede ske sf rple žeezne blagolne I Mm, mi sioit iiif ill o zalityi irseoiRe i železeloo Sf. Stip, liHniD Gosposvetsfea c. I. ženskim in moikim pe«*ilom tap igraLami <3 FRANC KRAIMAR 144 50-8 poprej Prioa & Riramap Wa drobno 1 C E3 H« J EJ jjg^ debelp t Zaloga oigareinih popiaečkow in ttti*o&«ic. Oglejfe »l manuf akturne Irgo vino J» KUBISZ Celje - Gaberje 16, nasprot! vojašnicl kralja Aleksandra Priporoča se vsem odjemalcem: na drebno in deböBo, Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer , oukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.