Delegati nezadovoljni Pred kratklm /e bll v LJubljanl posvet o aktualnih vprašanjlh delovanfa družbenopolltlčnega zbora. V zvezl s prlpravaml na tretjl kongres samoupravlfalcev Jugoalavlfe so ga organlzlrall Skupščlna mesta LJub-Ifana, atalna konferenca mest In občln Jugoslavlfe ter skupnoat slovensklh občln. Mlmo drugega ao prlšle v razpravah na površje nekatere alaboatl ter nedoreče-noatl prl delovanju družbenopolltlčnlh zborov In ra-zllčne metoda dela teh zborov. Tudl v našl občlnl ao ae v čaau de/ovan/a novega dalogatakega slstema, še zlaatl pa vzadnjem čaau, začele pojavljatl težave, kl bl Jlh v prlhodnje morall odpravltl. Na tamo delova-nja družbenopolltlčnega zbora amo se pogovarjall a predsednlkom tega zbora v občlnl LJublJana Center Francem Završnlkom. Dogovori: Kako bi v tem trenutku ocenili ter analizirali delovanje zbora, katerega predsednik ste? Kako se zrca-lijo težave družbenopolitične-ga zbora v naši občini v luči nedavnega posvetovanja? Završnik: Pravzaprav smo bili mi v Ljubljani sklicatelji tega posvetovanja, na kate-rem smo obravnavali delo družbenopolitičnega zbora. Prva težava, na katero bi opo-zoril, je različnost mandatov v vodstvih družbenopolitičnih organizacij ter delegatov družbenopolitičnega zbora. Gre preprosto za to, da se obe mandatni dobi ne bosta več ujemali. Tako bo, denimo, funkcionarju v družbenopoli-tični organizaciji potekel mandat, ne bo pa mu potekel mandat kot delegatu družbe-nopolitičnega zbora. Tako ta isti človek ne bo imel več svo-je delegatske baze in bo neka-ko delegat »v zraku«. Zato smo predlagali zamenljivi mandat, takšnega, kot ga ima-jo v zboru združenega dela, kjer za vsako zasedanje pose-bej izberejo delegata. Seveda tega ne bo moč storiti čez noč. Spremeniti bo treba zakon, statut občine in še kaj. • Preobširni dnevni redi V nadaljevanju pogovora je Franc Završnik povzel: Poleg že omenjenega se kljub števil-nim opozorilom in protestom kar naprej pojavljajo prenatr-pani dnevni redi, ki lahko vse-bujejo tudi trideset točk in več. Vrh tega pa se še vedno dogaja, da delegati gradivo dobivajo prepozno. Za pred- loge, ki naj bi jih na zboru sprejemali, zmanjka časa, da bi jih obravnavali v naši bazi, to je v družbenopolitičnih or-ganizacijah. Tretjo slabost, ki se pojavlja v delu našega zbora, naj ilu-striram kar s konkretnim pri-merom. Ko smo na osnutek družbenga plana občine s strani našega zbora dajali povsem konkretne predloge in politične smernice, smo na koncu v predlogu ugotovili, da niso bile upoštevane, ali pa so bile upoštevane premalo in površno s strani predlagate-lja. Negodovanje delegatov je bilo več kot upravičeno. Dogovori: Med drugim ste na posvetovanju govorili o problemu povratnosti odloči-tev v družbenopolitičnem zboru. Verjetno teh odločitev in njih izvajanje ne bi smeli prepustiti formalni admini-strativni proceduri? • V ljubljanski operni hiši ne bi prišlo do zapletov Završnik: Da, tudi to je ena od slabosti v delovanju druž-benopolitičnega zbora. Zgodi se, da sprejmemo veliko števi-lo odločitev, stališč, pobud in podobnega, povratna infor-macija o izvajanju in usodi teh stališč pa pride ali prepoz-no, ali pa sploh ne pride, da o sprotnem obveščanju zbora o izvajanju odločitev sploh ne govorim. Značilen primer so nedavni dogodki v ljubljanski operi. O problemih v tej hiši smo že pred dvema letoma obširno razpravljali. Takrat smo zavzeli tudi politična sta-lišča. Vse do trenutka, ko so problemi v operi sodu izbili dno, pa o dogajanjih v tej hiši nismo dobili nikakršnih in-formacij, niti občasnih, kaj še-le sprotnih. Nihče nas ni ob-vestil, kako so uresničevali naše sklepe. Če bi dobivali sprotne infor-macije, do neljubih pripetlja-jev v gledališču gotovo ne bi prišlo. Ob tem ne kaže stati križem rok, zato smo v našem zboru dali pobudo o ustanovitvi de-lovne skupine, ki bi pregleda-la in uresničila izvajanje skle-pov in stališč družbenopoli-tičnega zbora. Nevzdržno je namreč, da pridejo stvari tako daleč, da niti ne vemo, ali so bili naši sklepi uresničeni ali ne. Skratka, gre za pojav, ki ni značilen samo za družbenopo-litični zbor; tudi zbor krajev-nih skupnosti ter zbor združe-nega dela doživljata podobne primere. Če ni sprotnih in toč-nih informacij, potem tudi de-legatom postane nelagodno in upravičeno se lahko sprašuje-jo, zakaj potem sploh so. Po drugi strani je tudi res, da je naša občina velika in to je nje-na posebnost. Tu bi moral odigrati večjo vlogo sekreta-riat skupščine, ki je, konec koncev, le zadolžen za opera-tivno izvajanje delegatskih sklepov. Dogovori: Mislite, da je bila vloga družbenopolitičnega zbora povsod razumljena pra-vilno? Ponekod prevladujejo mnenja, da so po eni strani odnosi med tem zborom in drugima zboroma nekako ne-dorečeni, marsikdo razume vlogo družbenopolitičnega zbora kot nekakšno »nadvla-do« s težnjami po širjenju nje-govih pristojnosti. • Posebna vloga družbenopolitičnega zbora Završnik: Trdim, da v naši občini takšnih teženj in pogle-dov ni. S tem pa seveda ni rečeno, da temu drugod ni ta-ko. To se je pokazalo tudi na posvetovanju in to velja predvsem za najmanjše pode-želske občine. V občini Cen-ter ustavno funkcijo tega zbo-ra popolnoma pravilno razu-memo. Družbenopolitični zbor ima, za razliko od drugih dveh, nekolikanj drugačno samoupravno funkcijo. V svo-jem bistvu mora bedeti nad razvojem političnega sistema. Prav vse skupščinske predlo-ge, tudi čisto praktične nara-ve, mora presojati s stališča, da so v njih upoštevane poli-tične smernice in stališča. To je nejgova temeljna naloga. V tem smislu nam je uspelo na-še dnevne rede tako izčistiti, da se družbenopolitični zbor dejansko ukvarja s stvarmi, za katere je sam pristojen. Prej je bilo namreč v navadi, da so vse probleme obravnavali na vseh- treh zborih. Zato smo kot stalno telo našega zbora imenovali tudi odbor za poli-tični sistem, ki bi že vnaprej pripravljal politične smemice in stališča ter predloge, o ka-terih bi delegati potem lahko razpravljali. Ker pa se še ve-dno dogaja, da gradivo dobi-vamo tik pred sejo, ali celo na nJej, je povsem na dlani, da ne moremo pripraviti ustreznih predlogov in stališč. S takšno prakso bomo morali odločno prekiniti. Ne moremo namreč dovoliti, da bi bilo okmjeno skupščinsko odločanje zaradi tehničnih težav. Naš odbor bi moral dobivati gradiva vsaj za dve seji vnaprej, da bi lahko delal tako, kot je zaželeno. Kot kaže, pa je to za sedaj praktično nemogoče. Dogovori: Kako si potemta-kem predstavljate dobro delo-vanje delegatskega sistema? • Času čas Završnik:Doslej se je ve-dno zgodilo, da so bile naše odločitve in stališča pravilna ter kakovostna, če smo le ime- li dovolj časa, da smo se o pro-blematiki dnevnega reda res temeljito pogovorili in ob koncu določili skupno stali-šče ali mnenje v socialistični zvezi. Kadar tega ni bilo, so se stvari vselej zataknile. Osred-nji problem ostaja slejkoprej pravočasna priprava gradiv in čas, ki je potreben za preudar-no pretehtavanje. Dogovori: Tako kot proces samoupravljanja ni mogel za-živeti kar čez noč, tudi dele-gatski sistem v teh šestih letih še ni mogel dokončno odigra-ti svoje vloge. Kakšno vlogo naj bi glede na krizno situaci-jo, v mislih imam težave naše-ga gospodarstva, pri razpleta-nju teh težav odigral delegat-ski sistem? Završnik*. Gotovo }e, današ delegatski sistem še ni v po-polnosti zaživel. Marsikje se otepamo s f ormalnimi težava-mi in nedorečenostmi, a stva-ri le gredo po poti svojega ra-zvoja. Mislim pa, da bi današ-njo težko gospodarsko situa-cijo lahko dosti lažje prenašali in prebrodili, če bi delegatski sistem resnično zaživel tako, kot bi moral in kot smo si to zamislili. Prav zato smo bili nemalokrat priče raznim ad-ministrativnim ukrepom in ad hoc rešitvam, namesto da bi te stvari urejali po poti sa-moupravnega, se pravi dele-gatskega odločanja. Imam občutek, da postajajo delegati večkrat nezadovoljni in prihajajo do spoznanja, da so neučinkoviti, da stvari ne potekajo tako, kot bi smele, da gre vse nekako mimo njih in rezultat vsega tega je sploš-na neučinkovitost. To pa ni prav! Rugovor vodll: Tadej Bratok