glasilo krajevne konference szdl ilirska bistrica
datum: 30. 9.1980
leto 1.
štev. 2
ILIRSKA BISTRICA MESTO
NAŠE
Vsi mi, prebivalci našega mesta „Bistrca" smo lahko ponosni na svoj kraj. Mesto nekdanjih pil in mlinov, pod mogočnimi gozdovi Snežnika, dosega v zadnjem času vsesplošen razvoj in napredek.
Podoba našega mesta se hitro spreminja. Zgrajenih je in še grad imo več novih industrijskih obratov, dobili smo nove objekte družbenega standarda, kar vse daje nov in še močnejši utrip našemu kraju. Vendar, vsesplošen napredek in razvoj sta pustila tudi prenekatero nevšečnost, ki jo moramo odkloniti v prihodnjem obdobju. Z doseženimi uspehi smo lahko zadovoljni, vendar pri tem ne moremo ostati. Želimo si še več asfaltiranih ulic, bolje urejenih, z javno razsvetljavo, marsikje je potrebno še urediti mestno
kanalizacijo. Tudi struge naših rek nam niso več v ponos. Minili so časi, ko so nam bile reke v okras. Zato je potrebno v naslednjih letih temeljito očistiti in urediti struge vse do izvira. Naš kraj lahko zelo olepšamo tudi sami, če vsak posameznik ureja okolico svojega prebivališča. Skrbimo za zelenice, uredimo vrtove in disciplinirano odlagajmo odpadke. Da bo mesto dobilo še nove objekte (šolo, VVš), bilo lepše in bolj urejeno pa je precej odivsno od naše zavesti, kako se bomo izrekli na referendumu. Upamo si trditi, da imamo naš kraj vsi radi, mu želimo hitrejši napredek, zato se bomo zavestno odločili za nov korak pri razvoju naše občine, katerega pa nam bo omogočil uspešno izveden referendum za podaljšanje samoprispevka.
•imnttiiiitiiioiiM HiimiiiniiiiiMiii
IHroiuuim« t
SAMOPRISPEVEK
ZAKAJ IN KAJ NAM PRINAŠA
Konec tekočega leta se nam izteče občinski samoprispevek. Zavestno smo se odločili zanj in prinesel nam je mnogo novih dobrin. Samoprispevek je uveljavljena oblika združevanja sredstev za pokrivanje skupnih potreb občanov. Naša krajevna skupnost je imela v minulem obdobju sprejet občinski samoprispevek. Druge KS v naši občini pa so imele zraven občinskega še svoje krajevne samoprispevke in sicer 10 KS. Sporazum za združevanje sredstev za kritje skupnih potreb pa je imelo še 9 krajevnih skupnosti. V večini teh KS pa so krajani morali opraviti še določeno število ur prostovoljnega dela. Tudi v naši KS so se krajani izkazali s prostovoljnim delom, da bi zadostili skupne potrebe. Tako se je uredilo kanalizacijo v Rozmanovi ulici, izvršilo zemeljska dela za javno razsvetljavo v Kidričevi ulici in Strmi poti, uredilo bregove Sušca. Torej seje sredstva takšnega ali drugačnega samoprispevka še oplemenitilo s prostovoljnim delom. Ob opaznih pridobitvah, katere se je doseglo v zadnjem času, žele občani novih dobrin.
Tudi sedaj, ko smo pred novim referendumom, stojijo pred nami nove naloge, katere lahko realiziramo le ob uspešno izvedenem ,,da" na referendumu za nov samoprispevek.
Krajevna skupnost Ilirska Bistrica je dobila v minulem obdobju od zbranih sredstev na svojem območju le 10 % za pokrivanje komunalnih potreb svojega območja. Večina torej 90 % zbranih sredstev pa je bilo namenjeno za družbene dejavnosti. Po tem ključu delitve samoprispevka je KS Ilirska Bistrica dobila v letih 1976-80 1,81 milijona din.
S temi sredstvi je vodstvo KS v minulih letih izredno racionalno in odgovorno pokrivalo potrebe svojega območja. Najbolj opazen in pomemben korak pa je bil storjen v zadnjih 2—3 letih. V tem času se je s sredstvi samoprispevka asfaltiralo mnogo cest in pločnikov v mestu kot: Rozmanova ulica, Adamičeva, Aljažev breg, del Levstikove, Tavčarjeva, Gabrije, del Gregorčičeve in Bazoviške, poločniki v Gubčevi in Šercerjevi ulici ter druga manjša dela.
Tudi pri urejanju javne razsvetljave se je naredilo korak naprej. Samo v tekočem letu se je s sredstvi samoprispevka financiralo ali soudeležilo pri gradnji javne razsvetljave v
naslednjih ulicah: Maistrova, Kidričeva in Strma pot. Torej je opazen napredek tudi v naši KS katerega je nedvomno omogočil prav izglasovani samoprispevek.
Kako pa sedaj in v naprej? Brez dvoma nam je sedaj v izostreni gospodarski situaciji nov samoprispevek oziroma podaljšanje le tega še kako potreben. Naše gospodarstvo je še toliko obremenjeno, da ne moremo več računati na kakšno bistveno pomoč OZD za pokrivanje potreb KS. Zato smo mnenja, da če želimo realizirati srednjeročni program KS za obdobje 1981-85 je neobhodno potrebno sprejetje samoprispevka.
Skupščina KS je na svoji seji že obravnavala smernice srednjeročnega plana 81—85. Tudi na seji Sveta KS se je že obravnavalo in približno ovr- dnotilo program del v naslednjem obdobju. Po grobih ocenah, naj bi sredstva iz samoprispevka združena z ostalimi viri financiranja (SKIS—proračun) približno (ne povsem) zadostovala za kritje komunalnih potreb našega območja. Program predvideva sledeče:
1.	Asfaltiranje oziroma rekonstrukcija 11 ulic in pločnikov (Vojkov drevored, del Gubčeve, Kidričeva, Strma pot, Cankarjeva, Tomšičeva, Župančičeva, Gabrije, Trnovska, Vilharjeva).
2.	Ureditev javne razsvetljave v naslednjih ulicah: Gub-čeva, Šercerjeva, Prešernova, Trnovska, Pot na hrib Svobode, Tavčarjeva, Rozmanova).
3.	Pokrivanje ostalih manjših komunalnih potreb.
Glede na zgoraj navedeno programsko usmeritev in finančne možnosti je svet Krajevne skupnosti na seji dne 16. 9. 1980 sprejel naslednji sklep:
-	predlaga se podaljšanje občinskega samoprispevka 2 % od netto osebnih dohodkov,
-	zaenkrat naj ostane delitev samoprispevka po ključu 10% za potrebe KS Ilirska Bistrica in 90% za družbene dejavnosti.
Zato naj javna razprava nakaže, kaj želimo imeti, kaj smo pripravljeni dati, v mislih pa moramo imeti, da je prvenstvena naloga zadovoljiti potrebe naših otrok. V naši KS in občini nam je najbolj potrebna nova šola in vrtci.
Zatorej velja glasovati „ZA" novi samoprispevek, koliko pa naj dobi naša KS pa naj pokaže javna razprava.
USPELA OKOLJA
AKCIJA ČIŠČENJA
Odpeljanih 35 kontejnerjev raznih odpadkov
Dne 15. junija je Krajevna skupnost organizirala čišče- bili organizirani preko KK SZDL rajonski sestanki. Te pri-nje okolja v mestu ter nekaj drugih akcij.	prave so bi|e do5ro organizirane, vendar je v posameznem
Priprave na akcijo so stekle že prej po rajonih kjer so rajonu tudi malo zaškripalo
V I. rajonu so taborniki očistili zelenice parka N. ŽAGAR, krajani skupno z ribiči ter enoto JLA pa rečno korito pri hotelu LOVEC. Popravili so tudi del podpornega zidu.
Prebivalci II. rajona se tega dne niso posebno izkazali. Očistili in uredili so le nekaj površin svojega območja. Res je tudi, da je bil tega dne precej visok vodostaj Sušca in zato niso mogli popraviti zidu ob potoku in očistiti struge. To naj bi izvršili ob prvi priložnosti. Ponudila se jim je 30. avgusta. Za akcijo so se dobro organizirali in jo v redu izpeljali. Tako so temeljito obnovili približno 15 metrov podpornega zidu potoka Sušeč.
Vodstvo III. rajona je imelo skrbne priprave za akcijo, zato je le-ta tudi odlično uspela. Že zarana so se odločiii očistiti okolico stanovanjskih blokov. Nato so kosci „stare šole" pokosili travo med bloki in med rekama. Tu so potem urejevali otroško igrišče, najbolj aktivni pa so vztrajali pri delu do sončnega zatona.
V IV. rajonu so očistili zelenice svojega območja ter uredili okolico. Sicer pa je predel ob blokih v Župančičevi med najlepšimi zelenicami v našem mestu.
Področje V. rajona je najbolj raztegnjeno po celem mestu. Morda je to vplivalo na skromen odziv na akcijo, saj so bile očiščene le manjše površine.
polnili kontejrverje z raznimi odpadki. Za najmlajše pa so uredili malo otroško ogrišče. Vgradili so gugalnice, razmišljajo pa še o postavitvi peskovnika.
V Gabriju in ostalih predelih VI. rajona, so se dobro pripravili in izpeljali akcijo čiščenja. V danih možnostih so uredili okolico, popravili pa so tudi del poti.
Prebivalci VII, rajona so se zelo izkazali. Temeljito so očistili svoje okolje, pokosili visoko travo, ter vztrajno
Akcija je bila uspešna, pokazala je da velja v tej smeri nadaljevati. Ob tej akciji je bilo odpeljanih 35 kontejnerjev raznih odpadkov. Ljudje so se v glavnem dobro odzvali, prav gotovo si žele §6 takih akcij, morajo pa biti dobro organizirane in vodene.
i tPŠI O Bi	■ .
VARSTVA
Rast števila zaposlenih in zavest staršev, da organizirana vzgoja in varstvo pomembno prispevata k otrokovemu intelektualnem in osebnostnem razvoju, sta tudi v našem mestu povzročila v preteklem desetletju zelo hitro naraščanje potreb po vključitvi otrok v zgojnovarstvene oddelke. Tako je bil najprej zgrajen vrtec ob šoli, v letu 1977 pa še montažni objekt v Trrlovem.
Izgradnja II. faze vzgojnovarstvenega oddelka v Trnovem je zaključna naloga iztekajočega srednjeročnega obdobja, opredeljena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti otroškega varstva Ilirska Bistrica. V preteklih letih so bili vloženi izjemni napori naše družbene skupnosti, da ta del družbenega varstva otrok dvigne iz relativne neravzitosti. Zgrajeni so bili objekti otroškega varstva v Ilirski Bistrici, Kuteževem, Jelšanah, Pregarjah -skupno 100 oddelkov, 1371 m2, število zajetih otrok pa se je več kot podvojilo.
I. faza VVO Trnovo je bila predana svojemu namenu v letu 1977, že naslednje leto pa so stekle prve priprave za izgradnjo II. faze, da bi tako pravočasno sledili naraščajočim potrebam po organiziranem varstvu otrok.
Po uvedbi celoletne male šoie so vzso predšolsko generacijo v letu 1979 ter s sedanjo spremembo zakonodaje, ki pomika starostno mejo vpisa otrok v šolo navzdol, ter s tem povečuje število udeležencev v obvezni pripravi na šolo, se je prostorska stiska še bolj zaostrila.
Centralni zavod za napredek gospodinjstva iz Ljubljane
je v začetku preteklega leta pripravil tri idejne osnutke razširitve obstoječega objekta, izbrana rešitev pa omogoča tudi dograditev tretje faze na sedanji lokacjji.
Z veznim hodnikom bo načrtovan objekt obsegal 417 m2 brutto površine. Poleg večnamenskega prostora (80 m2 za potrebe telesne vzgoje, prireditev, sestankov, itd.) z lastno garderobo in sanitarijami bodo zgrajene tri bivalnice za 64 otrok od 4—7 let in kabinet ter dve manjši shrambi vzgojnih pripomočkov.
Kot prejšnji je tudi ta objekt montažnega tipa sistema Marles, glavni projekt je izdelal Projektivni biro istega podjetja ter ga zaključil v marcu tega leta.
Gradbena dela izvaja SGP Primorje, ostala pa Marles s svojimi kooperanti.
Vrednost investicije bo predvidoma znašala 6,5 rniljo-nov din, od tega je 2,1 milijon lastnih sredstev SOV, 2,4 milijona je investicijskega kredita izvajalca in 2 milijona je sredstev samoprispevka. Objekt bo predan namenu v novembru tega leta.
Samoupravni sporazum o temeljih plana bo opredelil tudi investicije v otroško varstvo v naslednjem srednjeročnem obdobju. Pravkar potekajo široke razprave o osnutku, ki predvideva v eni varianti izgradnjo III. faze, v drugi pa le ohranitev sedanjega stanja. Tudi po tej poti pozivamo vse karajene, da tvorno sodelujejo pri oblikovanju takšnih načrtov, ki bodo dejansko vsklajevali naše želje in možnosti.
V SLOGI JE MOČ
Uspela udarniška akcija na Partizanskem hribu
Dne 8. julija so se na pobudo krajevne skupnosti II. Bistrica zbrali krajani Kidričeve ulice in Strme poti na zboru krajanov.
Dnevni red sestanka je bil kratek in jedrnat: postavitev javne razsvetljave v Kidričevi ulici in Strmi poti.
V uvodnih besedah je predsednik rajonskega sveta tov. Rink poudaril že dolgoletno željo in potrebo ljudi tega območja po urejeni razsvetljavi. Svet Krajevne skupnosti je že planiral nekaj finančnih sredstev za izvedbo del, potrebno pa se je dogovoriti o izvedbi zemeljskih del. Predlagano je bilo, da izkop kanala in betoniranje jaškov za drogove izvrše občani Kidričeve ulice in Strme poti. Vsi navzoči so soglašali, da se izvrši zemljka dela z udarniškim delom. Na sestanku je bil imenovan gradbeni odbor, ki je dela tudi vodil.
Gradbeni odbor je imel prvi sestanek že 15. julija in določil začetek dela v soboto 19. 7. 1980. In res, na ta dan in še naslednje dni je bila izpričana zavest ljudi, da se s skupnimi močmi da doseči skupne cilje in zadostiti skupne potrebe. Najbolj zagnani in vztrajni so že zarana poprijeli za kramp in loptao in še istega dne izvršili svojo obvezo, vsak približno 10—12 metrov izkopanega kanala.
Tako je bila dan za dnem linija kanala daljša, od starega otroškega vrtca preko hriba do samskega doma SGP Pri-morje. Vsa zemeljska dela z betoniranjem so bila zaključena 15. avgusta. Pri tem delu so se zlasti izkazali Rusjan Jože, Knafelc Ivo, Polh Jože in Lenarčič Edo. V akcijo so se tvorno vključile tudi delovne organizacije SGP Primorje, KGP II. Bistrica, ki so kljub težkim gospodarskim razmeram ustrezno materialno pomagale.
novalci sosednjih ulic že razmišljajo ali bi tudi oni s podobno akcijo prišli do urejene javne razsvetljave. Prihaja spoznanje, da se marsikatero stvar veliko prej doseže, če je vsak posameznik pripravljen prispevati svoj delež za dosego skupnega cilja. Najlepši primer zato pa so prebivalci Kidričeve ulice in Strme poti.
Elektro instalacijska dela so potem hitro stekla in razsvetljava je zasvetila že 29. avgusta. Tega dne se je ljudem tega predela izpolnila dolgoletna želja.
Tako se je v vsakdanjem življenju izpričalo sodelovanje ljudi, ki so bogatejši za novo dobrino, hkrati pa že razmišljajo, kaj bi bilo potrebno še narediti v prihodnje. Sta-
SAMOPRISPEVEK OBČANOV 1976—1980
Pridobitve samoprispevka iz sklada za financiranje izgradnje objektov družbenih dejavnosti:
—	otroški vrtec Trnovo
—	rekonstrukcija kotlovnice na OŠ II. Bistrica
—	adaptacija kuhinje in jedilnice na OŠ II. Bistrica
—	osnovna šola Jelšane
—	osnovna šola Kuteževo
—	adaptacija osnovne šole Pregarje
S sredstvi samoprispevka upravlja odbor sklada za financiranje izgradnje objektov družbenih dejavnosti: Prihodki sklada bodo predvidoma znašali:
—	iz samoprispevka v obdobju 1976-80 29.908.082,-
—	združena sredstva presežkov iz leta 1978 1.378.976.—
Skupaj prihodki	31.286.958,-
Odhodki sklada so sledeči:
—	odplačilo kredita za osnovno šolo
Podgrad	633.123,-
—	sofinanciranje izgradnje otroškega
vrtca v Trnovem	1.704.649,—
—	odplačilo kredita za otroški vrtec
Trnovo	434.688-
—	rekonstrukcija šolske kuhinje
Ilirska Bistrica	216.986-
—	sofinanciranje izgradnje šole v
Jelšanah	1.695.000-
—	sofinanciranje izgradnje šole v
Kuteževem	2.168.000-
—	odplačilo kredita za šolo Jelšane in
Kuteževo	415.000,-
—	sofinanciranje adaptacije osnovne šole
Pregarje	3.150.000-
—	sofinanciranje izgradnje II. faze
otroškega vrtca Trnovo	2.000.000,—
—	izgradnja II. osnovne šole II. Bistrica:
—	pripravljalna dela (objekti, zemljišča itd.>5.655.989 —
-	za gradnjo I. faze	10.621.024,-
—	telesnokulturni skupnosti za investicije	127.136 —
—	kulturni skupnosti za adaptacijo
knjižnice	800.000-
—	bančni in drugi stroški sklada	95.130,—
Skupaj odhodki samoprispevka	29.716.725,—
Nerazporejena sredstva samoprispevka	191.357,—
V celotnem pteletnem obdobju so se na osnovi sedanjega samoprispevka zbirala tudi sredstva za pokrivanje
potreba vseh 20 KS v občini. Skupaj	je bilo zbranih 10.893.457,- din.
RAZSVETLJAVA
V MAISTROVI ULICI
Po dogovoru med Samouprai/no stanovanjsko skupnostjo in Krajevno skupnostjo II. Bistrica je bilo sklenjeno, da se letos izvrši javno razsvetljavo v Maistrovi ulici.
Tako se je letos spomladi dobilo ponudnika za izvajanje zemeljskih del in pa elektroinstalacijskih del. Pogodbe z izvajalcem so bile podpisane meseca junija, nakar se je prešlo takoj k realizaciji del. Vsa zemeljska dela s betoni-ranjem drogov so bila končana koncem meseca julija. Pri
tem velja opozoriti na zgledno razumevanje stanovalcev, katerim so bili delno poškodovani vrtovi oziroma gredice. Žal brez tega ni šlo. V mesecu avgustu so bila nato izvršena še elektro-instalacijska dela in luči so zasvetile 19. avgusta.
Tako so prebivalci Maistrove ulice po več letih čakanja dobili prepotrebno razsvetljavo, saj res ni bilo prijetno hoditi po ulici, ko je šlo zonce v zaton in se je sputila temna noč.
POTOK SUŠEČ, KANAL NESNAGE?
V svežem spominu nam je še lanski množični pogin rib v potoku Sušeč ob hotelu ,,Lovec". Samo hitri in učinkoviti akciji ribičev se je zahvaliti, da so preprečili še večjo škodo. Takrat je bilo izrečenih mnogo pikrih besed. Leto je minilo in kaj se je spremenilo? Nič.
Zadnje dni meseca avgusta, ko je bila precejšnja suša, je padel vodostaj potoka. Pretok vode se je bistveno zmanjšal. V tem času pa se je pokazala prava podoba našega nekdaj lepega in bistrega Sušca. Od hotela „Lovec" pa do sotočja z Bistrico, je bil potok poln različnih odpadkov, po površini pa je biio opaziti razna čistilna sredstva - deter-gente. Spet so morali posredovati ribiči. Očistili so precejšnji del struge Sušca od hotela „Lovec" navzgor.
Vprašajmo se, kaj si lahko misli slučajni popotnik-turist, ki sede za mizo pred hotelom in pogleda v potok poln nesnage. V najboljšem primeru se bo trdno odločil, da nikoli več ne pride ali pa bo celo vstal in odšel. Ali bomo spet naslednje leto organizirali čiščenje struge in tako podpirali malomarnost in neodgovornost nekaterih? Da pa je stanje še bolj kritično, prispeva svoj delež tudi hotel ,,Lovec". Ali ne bi mogel vsaj hotel izboljšati svoje kanalizacije, če je v doglednem času ne more del starega mesta?
Mislimo, da bi se z malo dobre volje vseh občanov, pa odgovornih služb od inšpekcijskih naprej, žalostna podoba naših rek ne bi več ponavljala.
PA ŠE TO
Glasilo KRAJAN gotovo še ne izgleda tako, kot bi bilo želeti — izdajamo šele drugo številko.
Bralci bodo sami ugotovili, da listu manjka še veliko do tistega kar naj bi bil: list v katerem bi krajani našli tisto, kar jih najbolj zanima, torej tudi tisto najbolj neznatno novico, ki je pomemben del našega vsakdanjika. Pa tudi kakšna v veselo struno ubrana beseda ne bi biia odveč.
Skratka: svoje prispevke pošljite na KRAJEVNA SKUPNOST, Ilirska Bistrica, Bazoviška 12.
Izdal: Svet Krajevne skupnosti Ilirska Bistrica Uredili: Danilo Gerk, glavni in odgovorni urednik Zdravko Brozina Zmago Trebeč Edo Seles (oblikovalec). Naklada: 1500 izvodov.
Glasilo je po 7. točki 1. odst. 36. člena Zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Ur. I. SFRJ št. 33/72) in mnenju Sekretariata za informacije SRS št. 421-1/72 prosto plačila prometnega davka.