Skupščinska priloga Ljubljana, januar 1976 Gradivo za 15. sejo zborov skupščine občine Ljubljana Center Vsem delegatom zelimo srečno in uspešno novo leto 1976 ' SEKRETARIAT SKUPŠČINE OBČINE UUBUANA GENTER Predlog dnevnega reda 15.seje družbenopolitičnega zbora Na podlagi 171. člena statuta občlne Ljubljana Center SKLICUJEM 15. sejo DRU2BENOPOLITICNEGA ZBORA skupščine obcfne Ljubljana Center, ki bo v TOREK, 13. I. 1976, OB 17. URI V SEJNI SOBI št. 5/1. skupščine občine Ljubljana Center, vhod iz Mačkove ulice 2 DNEVNI RED: LPotrditev zapisnika 14. seje DPZ In po-ročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o splošni porabi v občinah za leto 1976 3. Obravnava anallze poslovnega uspeha OZD za obdobje januar—september 1975 4. Obravnava osnutka družbenega dogovo-ra o družbeni samozaščlti občine Ljub-Ijana Center 5. Obravnava osnutka okvirnega delovnega programa skupščine občine Ljubljana Center za leto 1976 6.0bravnava poročila o delu skupščinske komisije za prošnje in pritožbe občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročila o delu sveta za pre-ventivo in vzgojo v cestnem prometu skupščine občine Ljubljana Center 8. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK DPZ Marjan Rajnar Predlog družbenega reda 15.seje zbora združenega dela Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICU JEM 15. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA, kl bo v ČETRTEK, 15. I. 1976, OB 17. URI V VELIKI SEJNI DVORANI NA MAGISTRATU, Mestni trg 1 DNEVNI RED: I.Potrditev zapisnika 14. seje ZZD in po-ročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o splošni porabi v občinah za leto 1976 3. Obravnava analize poslovnega uspeha OZD za obdobje januar-september 1975 4. Obravnava osnutka družbenega dogo-vora o družbeni samozaščiti občine Ljubljana Center 5. Obravnava osnutka okvirnega delovne-ga programa skupščine občine Ljublja-na Center za leto 1976 6. Obravnava poročila o delu skupščinske komisije za prošnje in pritožbe občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročila o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu skupščine občine Ljubljana Center 8. Obravnava soglasja k odloku o ustano-vitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov v Ljubljani 9. Obravnava mnenja k predlogu odloka o srednjeročnem programu izvajanja in financiranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976—1980 10. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZZD Iva Prosenc Predlog dnevnega reda 15. seje zbora krajevnih skupnsoti Na podlagi 171. člena statuta občine Ljubljana Center SKLICUJEM 15. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI, ki bo v ČETRTEK, 15. I. 1976, OB 17. URI V BANKETNI DVORANl na Magistratu — Mestni trg 1. DNEVNI RED: LPotrditev zapisnika 14. seje zbora KS in poročila o izvršitvi sklepov 2. Obravnava predloga družbenega dogo-vora o splošni porabi v občfnah za leto 1976 3. Obravnava analize poslovnega uspeha OZD za obdobje januar-september 1975 4. Obravnava osnutka družbenega dogovo-ra o družbeni samozaščiti občine Ljub-liana Center 5. Obravnava osnutka okvirnega delovne-ga programa skupščine občine Ljublja-na Center za leto 1976 6. Obravnava poročila o delu skupščinske komisije za prošnje in pritožbe občine Ljubljana Center 7. Obravnava poročila o delu sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prome-tu skupščine občine LjiAljana Center 8. Obravnava soglasja k odloku o ustano-vitvi Zavoda za avtomatsko obdelavo podatkov v Ljubljani 9. Obravnava mnenja k predlogu o sred-njeročnem programu izvajanja in finan-ciranja geodetskih del na območju SR Slovenije za obdobje 1976—1980 10. Vprašanja delegatov PREDSEDNIK ZBORA KS Dušan Kompare Obvestilo delegatom Gradivo za tč. 4 družbeni dogovor o družbenJ samozaščlti bodo prejeli vodje delegacij naknadno Po sklepu ZZD objavljamo celotno uvodno obrazložitev člana Izvršnega sveta Slavka Nemaniča h gradivu za pripravo predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana Center in za pripravo predloga družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980 skupaj s ter-minskim planom nadaljnjih postopkov v povzetku zapisnika ZZD na strani 7, 8 in 9 k 3. točki dnev-nega red. Točka 1 Povzetek zapisnika 14. seje družbeno političnega zbora skupščine občine Ljubljana Center, Id Je blla v četrtek, 18. 12. 1975 ob 17. uri v sejni sobi skupščine občine Ljubljana-Center. Sejo je vodil predsednlk zbora Marjap Rajnar. Zapis-nik je vodil Ivan Hafner, Na seji je bil obravnavan naslednji DNEVNI RED: 1. Potrddtev zapisnika 8. skupne seje, 8. skupnega za-sedanja in 13. seje DPZ ter poročila o izvršitvi sklepov. 2. Obravnava osnutka smernic o družbeno ekonom-skem razvoju mesta Ljubljane za leto 1976 3. Obravnava gradiva za prlpravo predloga dogovora o temeljih družbenega plana občine Ljubljana-Center in za pmpravo predloga družbenega plana ofočine Lmoi',t>ravne in^eresne skupnosti in krajevne skup-nosti do federacije. Sporazum oziroma dogovor o saino upravnem planu na širši ravni bo mogoče sprejeli Sele, ko bodo njegovi elementi pripravljeni na ožji ravnl. Naše nadaljnje delo pri oblikovanju občinskega drufr benega plana mora izhajatt iz interesov delavcev in de-lovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega dela la krajevnih skupnostih. Tako bo težtšče usklajevanja ln sprejemanja ufitreB-nlh samoupravnlh sporazumov in dogovorov predvsem: — v okvlni delovnih organizacij, širših asocdacij ter *• oblikovanih samoupravnlh lnteresnih skupnostl v gospo darstvu ob upogtevanju dohodkovnlh odnosov ln pove-zav, kakor tudi potreb po oblikovanju poslovno in do-hodfcovno poveaanih reprodukcljskih celot «lasti na 4« dogovorjenih prioritetnlh podrofijlh oziroma podroCJUi »kupnega lnteresa, — v okviru samoupravnih interesnih skupnosO n storltve družbenih dejavnosti ln med njimi (na občinskl, mestnl, reglonalnl in republiSkl ravnl), — v okviru občine in njene povezanostl z ostallml družbenopolitifinimi skupnostml v Ljubljanl, regljl ln re-publiki izhajajoč iz samoupravnih planov temeljnlh no-silcev planiranja v temeljnlh organlzacljah zdruienega dela, delovnlh organlzacijah, samoupravnlh interesnih skupnostlh, krajevnih skupnostih, to Je lz usmeritev vseh tistih, kl na podlagi sporazumov ln dogovorov z dmžbe-nim planom prevsemajo določene obveznosti. IzvrSnl svet skupščlne obfiine LJubljana Center Jt predloženo gradivo na svoji 58. seji obravnavaj ta spi» jel o jradivu nekatera nafielna stallšča ln vefi konkret-nlh prlpomb, kl m> Jlh sestavljalci gradlva upoftt«vall pred tiskanjem gradiva. V gradivu so v sedanjem tekstu odpravljene nekatere oblikovne pomanjkljivosti, medtem ko je ostala vsebinska neusklajenost prisotna ter s tem povezane tudi mnoge odprte dileme nadaljnjega gospo-darskega in socialnega razvoja na celotnem območju ob-čine, prav tako pa tudi razvoja posamezne krajevne skupnosti. Izvršni svet je v razpravi o tem gradivu posvetil po-sebno pozornost: — predvideni, dokaj visokl stopnji zaposlovanja t srednjeročnem obdobju, ki jo planlramo nad mestnim In republiškim povprečjem, — strukturi virov investioijskih sredstev, kjer nuioge temeljne organizabije združenega dela predvidevajo tudi 50 in več odstotno pokrivanje investicije s tujimi viri, — pričetku izgradnje zdravstvenega doma v občial Center, — nekatere dejavnosti, ki jlh izvajajo samoupravne lnteresne skupnosti se pojavljajo v osnutklh srednjeroč-nih planov razvoja krajevnih skupnosti kot dejavnost, ki ]o krajevna skupnost sama izvaja. Zato bo nujno v uskla-jevalnem postopku med krajevnimi skupnostmi in samo. upravnimi interesnimi skupnostml opredeliti kaj in v ko-likšnem obsegu bo socialno oziroma prostorsko dejav-nost Izvajala sama krajevna skupnost in kje ter kako bo vključena dejavnost samoupravriih lnteresnih skupnosti v življenje in delo ter hotenja krajanov, — v gradivu bi morala biti bolj poudarjena in kon-kretizirana pomembna vloga hišnih svetov, ki postajajo osiiovne celice samouprave na področju stanovanjskega gospodarstva, . — sočasno z oblikovanjem srednjeročnega družbenega plana občdne bomo moraai ustrezno apredeUti ir. progra-mirati tudi potrebe Ijudske obrambe in civilne zafičite na občinski ravni. Na predloženo gradivo moramo torej gledati z vidl-ka novega sistema samoupravnega planiranja, ki temeljl na dohodkovnih odnosih, medsebojnem obveščanju in usklajevanju nosilcev planiranja. Le tako bomo v fazi usklajevanja srednjeročnih planov prišli do skupnih ci-ljev in interesov, jih zapisali v samoupravne sporazume in družbene dogovore ter jih po samoupravni — dele-gatski poti sprejete uresničevald. Osnovno vodilo vseh te-meljnlh subjektov planiranja v fazi usklajevanja planov mora torej izhajati iz ocen skladnosti materialnih in fi-nančnih tokov družbene reprodukcije v celoti in medse-bojne odvisnosti posameznih sfer v družbend reproduk ciji. Pri tem mora biti težišče na realnosti teh tokov in odnosov, upoštevajoč, da mora delavec v združenem de-lu odločati o celovitosti dohodka in njegovem razporeja-nju na sredstva za razširitev materialne osnove dela, rezerve ter na sredstva za potrebe lastne reprodukcsijske sposobnosti prek osebne in skupne porabe. Ker je sprejemanje srednjeročnlh družbenih planav republike in Jugoslavije, ki je bilo predvideno v mesecu decemibm letos, prestavljeno v mesec junij 1976, mi dovolite,' da predlagam okvirni terminski plan nadaljnjih postopkov in faz oblikovanja srednjeročnega družbenega plana občine Ljubljana Center za obdobje 1976—1980. — do 15. 2. 1976 sprejem samoupr|tvnih sporazumov O »rednjeročnih planih v okviru: — organizacij združenega dela to drugih asociacij v gospodarstvu — samoupravnih interesnih skupnostih za posamezna področja družbenih dejavnosti in v vseh krajevnih skup-nostih v občini — do 28. 2. 1976 sprejem samoupravnega sporazuma ozirama družbenega dogovora o razporejanju dohodka, osebnolh dohodkov in gibanju splošne in skupne porabe — do 15. 3, 1976 izvršni svet skupščine obfiine sprej-me dogovor o temeljih družbenega plana občtae Ljublja-na Center in ga predloži v potrditev občinski skupščini — v aprilu 1976 bo občinski»skupščini predložen os-nutek srednjeročnega družbenega plana razvoja občine Ljiibljana Center za obdobje 1976—1980 — v maju 1976 bo občinska skupščlna sprejela druž-beni plan občine Ljubljana Center za obdobje 1976^1980 V kolikor se s predloženim časovnim planom postop- kov obllkovanja občinskega srednjeročnega plana strinja-te, prosim, da ga danes potrdite. Istočasno apeliram na vse delegate in prSdstavnike družbenopolitičnih organiza-cij, da nam bodo tako kot doslej tudi pri nadaljnjem delu dograjevanja samoupravnega sistema planiranja po-magali In s svojo iniciatorsko vlogo prispevali, da bomo v prihodnjih mesecih opravili postavljene naloge. V razpravl so sodelovali: Kovač Franc, konf. delegacij št. 1: Delegacija sprejema II. varianto projekcije razvoja občine za Obdobje 1976—1980. Ima še sledeče pripombe: — integracija med trgovino in industrijo je nujna, — pri usmeritvi izvoza dati prednost deželam v rash voju ln državam SEV, — večjo lastno udeležbo pri investicijah, razvijati sto-ritveno obrt pri družbenem sektorju, — realno programirati razvoj KŠ v povezavi s TOZD, — pocenitl stanovanjsko izgradnjo, — delegacija je pismeno predložila več pripomb na program razvoja družbenih dejavnosti. Pirc Igor, konf. delegacij št. 14: Nekatere OZD, ki so ob I. polletju 1975 poslovale t izgubo se v programu pojavljajo kot nosilci investiclj. Perifi Renata, konf. delegacij št. 15: Delegacija Kemofarmaci()e se ne strinja s predvidenim programom KS Tabor, da se na pogoriščnem prostoru zgradi športno igrišče. Stimec Anton, kont. delegacij št. 29: Delegat se je zavzel za racionalno trošenje sredstev za skupno porabo, za omejevanje splošne potrošnje, za zdru-ževanje strokovnih služb elektrogospodarstva, železniškega gospodarstva zaradi zniževanja stroškov poslovanja. Podmenik Danica, konf. delegacij št. 36. je razpravljala o problematiki telesne kulture na srednjih šolah in prosila za posredovanje občinske skup-ščine pri razrešitvi problema telovadnice za II. gimnazijo. Bovan dr. Aleksamder, konf. delegacij š-t. 38: Gradivo predstavlja široko paleto nalog, morda sb i nekoliko predlmenzionirane z ozirom na predvideni po-rast družbenega proizvoda. Zato predlaga, da se pri vseh nalogah strogo Io6i prioritetne naloge. Kužnar Edvard, konf. delegacij št. 41: Delegacija predlaga, da se omeji nove investicije v kulturi, dokler ne bo zagotovljenih dovolj sredstev za tekoče potrebe kulturnih ustanov. Zakaj v tabelarnem pregledu niso prikazani OD zaposlenih v negospodarstvu? Avsenek Vlado, konf. delegacij št. 49: Varstvo okolja naj bo prioritetna naloga že v pro-graimu za leto 1976. Skrtj za ostareae občane poleg gradnje domov razširiti še na druge oblike dejavnosti, predvsem v ok^dru dejavnosti KS. Ali je predvideni program 4223 novih stanovanj realen? Slavko Nemania je odgovoril na postavljena vpraša-nja o stanovanjski izgradnji v obfiini, investicijah tistdh OZD, ki so v I. polletju poslovale z izgubo, osebnih do-hodkih in primerjalnih tabelah. SKLEP: Soglasno so bila sprejeta naslednja stališča: 1. Sprejemajo se vse konkretne pobude iznešene t razpravi. 2. Sprejema se predloženi operatiTOl načrt Izdelave srednjeročnega programa. 3. Uvodno poročilo Slavka Nemaniča se objavi v za-pisniku. 4. Zbor se strinja, da tvori predloženo gradivo s prt-potnbaml pripravo za izdelavo družbenega dogovora In družbenega plana občine za obdobje 1976—1980. K 4. točki dnevnega reda Uvodno obrazložitev k osnutku smernlc za družbeno-ekonomski razvo] občine Ljubljana-Center za leto 1978 je podal Slavko Nemanič, član IS. V razpravi so sodelovali: Kovač Pranc, konf. delegacij 5t 1: V smemlce naj se konkretno navede organizacije združenega dela, kjer obstojajo pogoji za integracije. VeC-Jo pozomost naj se posveti izvozu v dežele v razvoju ta SEV. Prevdsoko nafirtovanje porabe SIS za lefco 1976 je nujno znižati. Delegat je predlagal naj se razmisU o obli kovanju instituta odgovornosti za neizvršene sprejete na-loge. Delegacija pozdravlja delo SIS za zaposlovanje, kl je kljub znižani prispevni stopnji v letu 1975 opravila spre-jete naloge. • Avsenek Vlado, konf. delegacij št. 49: Področje gospodarstva je obravnavano presplošno, zdravstvo si je zadalo preveč nalog, katere je potrebno omejiti na prioriteto. Ob tem naj se posveti posebna po-zornost organizaciji patronažne službe za nego bolnikov na domu. SKLEP: Zbor združenega dela se strinja s predlože-nimi smernicami za družbeno-ekonomski razvoj občine Ljubljana-Center za leto 1976. Pri izdelavi predloga smer-nic naj se upoštevajo pripombe iz razprave. K 5. točld dnevnega reda Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davfcih občanov je podal Rudi Veselič, podpredsednik IS. V razpravi je sodelovala Hinterlechner Mija: konle-renca delegacij ni dala soglasja k predlogu odloka, ker smatra, da so njegova določila v nasprotju z republiško resolucijo o dmžbenoekonomskem razvoju Slovenije za leto 1976. Eudl Veseli« je obrazložil delegatom vprašanje, ki ga je postavila konf. delegacij št. 45. SKLEP: Predlog odloka o spremembah in dopolnit-vah odloka o davkih občanov je bil sprejet z vefiino gla-sov (32 za, 2 vzdržana) K 6. točkl dnevnega reda Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremem-bah in dopo)nitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve je podal Rudi Veselič. Razprave ni bilo. SKLEP: Predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odlbka o posebnem občinskem davku od prometa proiz-vodov in od plačdl za storitve je bil sprejet z večlno gla-sov. (33 za, 1 vzdržan). K 1. točki dnevnega reda TJvodno obrazložitev k predlogu odloka o davku aa promet nepremičnin je podal Rudi Veselič. Bazprave nl bilo. SKLEP: Soglasno je bil sprejet predlog odloka o davku na promet nepremičnin. K 8. točki dnevnega reda Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spremembi oriloka o komunalnih taksah je podal Rudi Veselič. Avsenek Vlado, je v imenu konf. delegacij št. 49 po-dal amandma na predlog odloka, da se turistečna taksa ne obravnava kot davek, ampak kot plačilo uslug, katere prejema fcurist c>d turisfcičnega draštva. Zato naij bi se zbrana sredstva iz turistične takse uporabljala namensko. Budi Veselič je obrazložil, da navedeni amandma ni v skladu z zakonskimi določili, zato je SDK že v letu 1975 razporejala dohodek od turistične takse med prora-dunske dohodke. V pripravi je osnutek zakona o turističnj taksi, ki bo podrobneje uredil to vprašanje, zato amand-ma nl sprejemljiv. Avsenek Vlado je amandma umaknil. SKLEP: Predlog odloka o spremembi odloka o komu-nalnih taksah je bil sprejet z večino glasov. (33 i&, 1 vzdr-zan) K 8. točkf dnevnega reda Uvodno obrazložitev k predlogu odloka o spromembl odloka o proračunu občine Ljubljana Center za leto 1975 Je podal Slavko Nemanifi, 61an IS občine. Razprave ni bilo. Sklep: Soglasno je sprejet jjredlog odloka o epr» membi odloka o proraCunu občihe LjubljanaCenter za Leto 1975. K 10. toSId dnevnega reda Uvpdno obrazložitev k predlogu odloka o začasnem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljubljana-Center za I. trimesečje 1976, je podal Slavko Nemanlfi, član IS občine. Razprave ni bilo. SKLEP: Soglasno je sprejet predlog odloka o zaCas-nem financiranju splošnih družbenih potreb v občini Ljub-ljana-Center za I. trimesečje 1976. K 11. točld dnevnega reda Vprašanje delegatov: Konferenca delegacij št 1: Kako so bila uporabljena dodatno zbrana sredstva za gradnjo Kliničnega centra v Ljubljani in bolnlšnice v Tr-bovljah? Konferenca delegacij št. 32: S prenosom komunalnih taks iz mesta.na proračune Ijubljanskih občin je bila opuščena kontrola uporabe par-kirnih ur vsled česar se je v ¦tem letu znatno zmanjšal dohodek od komunalnih taks, Prav tako so komunalne takse v Ljubljani prenizke in niso bile spremenjene od leta 1970. Zaradl tega dohodki v letu 1975 iz komunalnih taks ne bodo pokrili stroškov. Do vključno 10. tega meseca je ugotovljena razlika med dohodki in stroški v znesku 320.000 din, ki jih bodo morale pokriti družbenopolitidne skupnosti. V zvezi s tem postavljamo naslednja vprašanja: 1. Kdo bo pokril nastalo izgubo glede na to, da se komunalne takse v glavnem zbirajo le na območju občine Ljubljana-Center in so po veljavnih predpisih njen doho-dek? 2. Kdaj bo ponovno uvedena kontrola parkirnih ur (komiinalnii stražarji)? 3. Zakaj se problem komunalnih taks v Ljubljani si-stemsko ne uredi oziroma njihovo višino ustrezno ne pove6a? 4. AH pogodba, ki je sklenjena med SML in OZD Kom. podj. »Ljubljana« o upravljanju in vzdrževanju par-kirnih prostorov še velja glede na to, da so komunalne takse dohodek proračuna občine. Pripominjamo, da smo o tej problematiki veckrat in-formirali IS SML (zadnji dopis z dne 8. 7. 1975) vendar doslej še ne vidimo v zvezi s tem nobene rešitve. 5. Kom. podj. »Ljubljana« — TOZD Javna razsvet-ljava in cestna higiena ne razpolagajo z osnovnimi sred-sfcvi parkirišč. Ali bo izvršem premos sredstev oz. kako se bo ta problem rešil? Konferenca delegacij št. 45: Komferemca delegacij je memiJa, da odgovor Izvtš-nega odbora samoupravne stanovanjske skupnostj Ljub-Ijana-Center na vprašanje delegata Jožeta Baloha (kra-jevna skupnost Stari Vodmat) ni sprejemljiv, zato zahte-va, naj Izvršni odbor samoupravne stanovanjske skupno-sti Ljubljana-Center dodatno odgovori še na naslednja vprašanja: 1. Zakaj skupščina samoupravne stanovanjske skup. nosti Ljubljana-Center po treh mesecih še vedno ni potr-dila predlog skupnosti o delitvi najemnih poslovnih pro storov? 2. Kakšna je argumentacija SDK — SR Slovenije, ko ne dovoljuje la^tnih žiro računov hišnih svetov, čeprav menimo, da gre v tem primeru za hišne svete kot pravne osebe? Konferenoa delegadj je obenem sprejela tudi sfclep, - da se piupravj delegatsko vprašanje, zakaj ni v pror&Cunu ' mesta Ljubljane predvidena postavka za javno razsvet- ljavo v zadostni viSlni. Delegati so namreč menili, da je nevzdržna praksa, ki je v zadnjem času postala že staina v javni razsvetljavi Ljubljane, ko so ulice pravjloma ne- razsvetljene. Delegati so svoje vprašanje utemeljili pred- v*em x dejstvom, Ae. j« sarsdi takšne prskse ogrožena varnogt obfanov. , Predsednik Vodja zapisnika: ZBORA ZDBU2ENEGA DELA IvftD Hafnar U. 'Iva Prosenc. l.r. Povzetek zapisnika 14. seje zbora krajevni skupnosti, Id Je Mla v sredo, 24. 12. 1915 ot> 17. uii v banketni dvorani na Magistraiu, MestnJ trc 1 Sejo ataora KS jl-nitjvah odloka o davkih občanov. 0. Obraroava predloga odloka o spremembah in dopol-nitvah odloka o posebnem občinslcem davku od p«>-meta pTolavcxiov in od plačdl za storitve. 7. Obravnava odloka o davku na promet nepremifinin. 8. Obravnava predloga odloka o spremeinbi odloka o komunalnih taksah. 9. Obravna,va predloga odloka o spretneanibati odlok« o proračunu obCine LJubljana Centea- za ieto 1975. 10. Obravnava predloga odloka o zaeasnem financjiTaniju splošnih družbenih potžrob v obfiini lijuibljana Center za prvo tffimesefije 1976. 11. Vprašanja delegatov . Ker od veriCkacljske komisije nl bll nihče prlsot««i, je zbor sogiasno fzvolil del«gata KVAS Jafcoba, da po od-darrih pavorilmcah ugotovi prisobnost:. Jaka KVAS je po-rofial: Od skupno 35 delegatsklh mest v ziboru KS je pred-ložllo pooblasbila 32 delagatov. — PHISOTNl DELEX>ATI: 1. POLAK Bojan KS Ajdovščina 2. KERC Tone KS Ajdovščina 3. JAVORNIK Mišo KS Ajdovščina 4. GRUDEN Ignac KS Ajdovš&na 5. VIPOTNIK Olga KS Gradišče 6. MARKIC Vida KS Gradišče 7. ROMIH Matijana KS GradJSCe 8. BUTINAR Ljubo KS Gradišče 9. TAVCAR Prancka ICS Kolodvar 10. DIMNIK Peter KS Kolodvor 11. KANDABE Bojan KS Kolodvor 12. KVAS Jakob KS Kolodvor ' 13. HEBZOG Hilda KS Poljane 14. BUKOVAC Lojze KS Poljane - 13. MOKOLE Cedo KS Poljane 1«. DUSIC Pavla KS Pcrtjane 17. POLANC Stefan KS Prule 16. OTOTAR Vida KS Prule 19. JAMNHC Lojze KS Prule 20. OMLAiDIC Sergej KS Stara LJubljana 21. HUIMP Rudolf KS Stara Ljubljana 22. SAMEC ing. Bo&tdar, K6 Stara Ljulbljana 23. KOPAC Vlasto KS Stara Ljubljana 24. KOMPAKE psxDf. Dušan KS Stanj Vodmat, 25. MLINAR Andrej KS Starl Vodmat 28. MAJCEN Stane KS Stari Vodmat 27. PBESTOR Anka KS Stari Vodmat 28. LUKAC Jefto KS Tabor 29. STER Danica KS Tabor 30. BENCINA Ludvik KS Tabor 31. SAJE Jože KS Tabor 32. HRIBERNIK Pranc KS Tabar OPBAVICENO ODSOTNl: 1. 2AGAB Marija, KS Poljane NEOPBAVICENO ODSOTNI: 1. POK Drago, KS Prule 2. MARODK: Mari.)a. KS Stara IJubljana AD 1 , Soglasno so bffi potarjend zaplsnlla 8. »kupne seje jbi 8. rfa)H3in«ea Easedanja ter 13. seje atoara Itrajevnth skup-noett. AO 2 Uvodno obrazložltev k osnutku smemlc Je podal LI-POV4EK Srečo, riiraktor Z*voda za plan, analize in cene mesrta IJubljane. Raapravljali so nasieOn.tt delegan: VIPOTNAK Olga - KS GradiSCe; KANDARE Bojan -KS Kolodvor; JAVORNIK Mlšo — KS Ajdovščina; hV-KAC Jefto — KS Tabar; MOKOtE <5edo — KB Poljane. Soglasno je bU sprejet SLEP: Zbor KS se strinja s prrecUoženlmi sraentiicanu , o družbenoelconomskem razvoju Ljubljane in prjpombamii izneSenimd v raaprairi. Pripombe bo sekretartat slrujpšfflne pewedowal tovt*n*mu svetu mest« LJubl.iane. AD 3 Uvodno obrazložitev lc predlogu dogovori j« podala Nuia KEESEVAN podpredsednica IS Skupščine občine Ljubljana Center. Razpravljali so naslednja delegati: KOMPARE Dušan — KS Stari Vodmat; JAVORNIK Mišo — KS Ajdovščdna; DIMNIK Petar — iCS Kolodvar; MLINAB Andrej — KS Stari Vodmat; BUTI^AK Ljuba — KS Gradlšče; STER Danica — KS Tabor; SANffiC ing. Božidar — KS Stara Ljubljana, KO0PA<5 Vlasto — KS Stara Ljubljana; LUKAC Jefto — KS Tabor; JAMNTK Lojze — KS PruJe; KVAS Jakob _ KS Kolodvor; Olga VTPOTNIK — KS Gradlšče. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor KS se strinja, da predloženo gradivo lahko slu*i »a izdelavo predloga dogovora o temeljih dražbenega plana obftine to za pripravo pcodlc^a clružbe-nega plana obfiine Ijubljana Center za obdobje 1976—1980. — Zbor aprejema predlagani ftasovna plan izdelave dogovora in dmžbenega plana, la ga je predložil is Skupšfiine občine Ljubljana Center. Vs« predloge, izn«-šene v raapmvi, bo sekretariat skupSčin« posredoval IS sltuipSfiine obdine Ljubljana Center. AO 4 Uvodno obrazložitev lc osnutku ssnflrnt'* Je podala Nu6a KKRSEVAN, podpredsodndca IS stapšfiine občane Ljubljana Center. — V raapravi so sodeiovajj: KAOT>ABE Bojan — KS Kolodvor; MUNAB Andrej — KS Start Vodmat; STEB Danioa — KS Tabor; Soglasno je bil sprejet nasiadnjl SKLEP: Zbor KS se strinja s prediožanimi smemi-cami s tem, da se upoAtavajo pripombe, aneiene v raz-praivi. AD 5 | Uvodno obraZložitev k prealOjju odloXa je podal Janez ; PETAN, član IS SkupšCine obClne IJublJana Center. I Razpravljal ru nlfrče. Soglasno je bil sprejet naslednji SKLEP: Zbor KiS sprejema predJog oOlona o spre-membah odloka o davtojj obCaoov, kot ga je predloSl izvTšns svet. A0 6 Uvodno obraziožu«v ij predlugu odiofca je podaj Ja-nez PCTAN, eian IS staipžčine občtoe. Razpravljal ru nUifie. Soglasno je bil sprejei misioctoji SKI^CP: Zbor KS sprejema predlog odloka o sprfr membah in dopotrutvah odloku o posebaeni i>bčins«eni davku od promvta proizvro to vpraSa-nje uredilo? Zelijo dokončen odgovor! 2. Kako bo v bodoče rešeno vprašanje socialpo ogroženih občanov, ki naj bi se reševalo enotno ?a vse Ijubljan-ske obdine? 3. Kaj je z ureditvijo plotaika na Trgu OF. zakaj na vnešeno 7 predlog programa za vzdrževanie in rekon-strukcijo cest v obdobju 1976-80? < — KVAS Jakob - KS Kolodvor 1. Kaj ,je z dreroredom pred železnišlko postaio? (unlčenlh je 50% platan), kdo je povzroftll to *kodo? Kdaj se bo zafielo s sanaeijo ciTeroreda? Zbor 1e zaldiučil z delom ob 20. urt. ZAPISNIK VODILA: Nena Luzar, 1. r. PREDSEDNIK ZBORA KS: Dušan Kompare, 1. r. Točka 2 PREDLOG 10. 12. 1975 Skupščine občin v SK SJoveniji, skupšfiinn mesta Ljubljane tn skupS&na skupnostj obalnih občin v skladu z resolucijo o družbenoekonamski politikj in razvoju SB Slovenlje v lefcu 1976 sklenejo Dogovor o gploftnf porahf v ohčlnah za leto 1976 I. SPM>SNE DObOCBE l. člen Skupšfttne obfiin, mesta Ljubljane In skupnosti obal-nth občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da txxlo pri oblikovanju splošne porabe v občinah v letu 1376 izhajale iz naslednjlh naCel: — nadaljevati se mora proces preoblikovanja »ploiM porabe skladno z nafielt nove mtave. — zagotoviti se mora neposreden vpliv delavoev v 1». moljnih organizacijah združenega dela in obftanov v kra-jevnih skupnostih na oblikovanje splošne porabe; — splošna poraba se mora učirikovite.ie vkljuSiti T napore za gospodarsko stabilizacijo; — s smotme.tšo uporabo sredstev je treba zagoto viti Itvaliteto opravljanja nalog in okrepitl »krb n u^Sin-kovitejše uresničevanje ustavnosti in zakonitosti; — z razpoložljivimi sredstvi je treba racionalno go spodariti In varčevatl pri vseh oblikah porabe. 3. ftlen UdeleSenke se dogovorijo, da bo sploSna poraba t občinah v letu 1976 na 20 odstotkov zaostajala za realno stopn.io rasfi dmžbenega proirvoda. 3,.ei«n Udeleženke se dogovorijo. da se bo splošna por»b» v posameznih občinah oblikovala na podlaei meril, dolo-('enih s tem dogovorom. Občine k.jubljana Beiigrad, Ljubljana Center, Ljublja-tiH Moste Poije, Ljubljana šiSka in Ljubl.janR Vič Rndnik. se glede pravic in obveznosti po tem dogovoru štejejo kot celota. 4. člon Udeleženke se dopovorijo, da bodo po načelu vjaje-mnosti in solidamosti iz sredstev, ki presegajo potrebe, ugotovljene po merilih Iz tega dogovora, zagotavljale sredstva tistim občinam, ki z dohodki iz lastnib virov ne morejo zagotoviti uresničevan.ja nalog v obsegu, ugo-tovljenoni po marilih iz tega dogovora. 5. člen Udeleženke se dogovorijo, da v breme prorafiunskih sredstev ne bodo prevzemale novth materialnih obvesno-stj za posege v gospodarstvu. za sofinanciranje skupne porabe in za druge namene, ki po ustavi niso funkdja družbenopolitičnih skupnosti. Udeleženke se hkrati zavezujejo, da bodo najpozneje do 30. septembra 1976 v sodelovanju z ustreznimi samo-upravnimi interesnimi skupnostmi oziroma djugimi orga- nizacijaml in skupnostmi Izvedle ustrezne priprave sa dosleden prenos vseh nalog, lci se v letu 1976 izjemoma še financirajo iz proračunov, pa po ustavl niso funkclja družbenopolitičnih skupnosti. 6. fflen TJdeleženke se dogovorijo, da se sploSna poraba v tibčinah v letu 1976 oblikuje na podlagi meril, sprejetih 8 tem dogovorom, in sicer tako, da skupen obseg v vseh občinah ne bo presegel za več kot 11,1 odstotka po rabe Iz leta 1975, zmanjšane za. prenešene obveznosti, pri demer se ne upoštevajo določbe 16. dlena družbenega dogovora o splošnl poratri v SR Sloveniji za leto 1975. Glede na izhodiSča iz prejšnjega odstavka bodo sred-sfeva aa splošno porabo za leto 1976 znašala največ.... dinarjev. 7. fflen Udeleženke bodo sprejele proračun za leto 1976 tako, da bodo dohodki predvideni v nominalnlh zneskih, sred-stva proračunov — namenjena t& osebne dohodke in ma-terialne stroške v reaLnih vrednostih, sredstva za ka-drovske pomoči, priznavalnine borcev NOV in za vse druge obveznosti pa po določenih nominalnih zneskih. Kolikor bo po podatkih zavoda SR Slovenije za sta-tistiko ob trimesečju dosežena raven cen v letu 1976 večja od prenešene ravni cen ob koncu leta 1975, bodo udeleženke valorizirale sredstva za porabo za 50 odstot-kov razlike med doseženo stopnjo rasti cen In prenešeno stopnjo rasti cen. tfdeleženke se dogovorljo, da bodo svoje izvrSne sve-te pootalastile za izvajanje ukrepov po prejšnjem od-stavfcu. II. NACELA ZA OBMKOVANJE SPLOSNE PORABE 8. Slen TTdeleženke se dogovorijo, da bodo v svojih proraču-nih zagotavljale sredstva za dejavnost državnih organov, družbenopolitičnih organizacij, splošnega ljudskega odpo-ra, krajevnih skupnosti, za priznavalnine borcev NOV ter za finanelranje drugih, z ustavo določenlh nalog obfilne. Udeleženke bodo v letu 1976 v svojih proračunih sa-gotavljale sredstva tudi za komunalno dejavnost, za po-speševanje kmetijstva ter za naloge. ki jih v letu 1976 ie ne bo mogoče prenesti na ustrezne samoupravne skup-nosU. 9. eien Sredstva, potrebna za delo državnih organov, se ugo tavljajo po merilih iz družbenega dogovora o zagotavlja-nju sredstev za delo državnih organov. Obseg potrebnlh sredstev (skupaj in po posameznih občinah) ugotovi re-publiški sekretariat za pravosodje, organizacijo uprave in proračun v sodelovanju z udeleženkami. Za ta naroen uporabljena sredstva bodo skupno znašala..... miltjo- nov dinarjev. * Sredstva, potrebpna za financiranje programa splošne ljudske obrambe, se ugotavljajo po merillh, dogovorjenlh med udeleženkami ob sodelovanju glavnega štaba za splošni ljudski odpor in republiškega sekretariata za ljud-sko obrambo. Sredstva za te namene bodo skupno zna-Sala.....milijonov dinarjev. Sredstva za pospeševanje kmetijstva se ugotavljajo po merilih, dogovorjenih med udeleženkami ob sodelo vanju republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdar-stvo in prehrano. Sredstva za te namene bodo skupno znašala___milljonov dinarjev. Sredstva za komunalno dejavnost se ugotavljajo po merllih, dogovorjenih med udeleženkaml ob sodelovanju reput»liškega sekretariata za urbanizem in republaškega komiteja za promet in zveze. Sredstva za te namene bo-do skupno znašala .... milijcaiov dinarjev. Merila, po katerih se ugotavlja poraba aa namen Iz drugega, tretjega in četrtega odstavka tega člena so v prilogi, ki je sestavni del tega dogovora. 10. Clen Sredstva za dejavnost družbeno političndh oi^anizacij se ugotavljajo na podlagi njihovih programov, pri čemer se smisetoo uporabljajo določbe prvega odstavka 9. člena tega dogovora. Skupna sredstva za fca namen bodo glede na porabo v letu 1975 povečana za .... odstotkov. Sredstva za dejavnost krajevnih skupnosti (funkcio-nalna dejavnost in uresničevanje delegatskega sistema) zagotovijo udeleženke v vlšini najmanj 30 din na prebi-valca. Udeleženke, M so v lefcu 1975 presegle ta znesek, bodo v letu 1976 sredstva za dejavnost krajevnih skupno-sti zagotovile v enakem obsegu kot v letu 1975. 11. a«n Sredstva za negospodarske investicije zagotavijo ude-leženke v obsegu, ki ne bo presegel 7 odstotkov v struik-turi splošne porabe v občini v letu 1976. Sredstva za sofinanciranje železnišklh prehodov zago-tavljajo udeleženke na podlagl sklenjenih pogodb. 12. Slen Potrebna sredstva za druge oblike porabe bodo za-gotovile udeleženke na podlagil ustrezne porabe v letu 1975, povedane za___odstotkov. 13. eien K obsegu porabe, ugotovljenem po 9. in 12. Clenu tega dogovora, se prištejejo neprenešene obveznosti za vlaganja v komunalne objekte, stanovanjsko izgradnjo, ce-ste in obveznosti iz soustanoviteljstva likvidiranih orga-nizacij združenega dela v zneskih, ugotovljenih na osno-vah amortizacijskdh načrtov oziroma pogodb, namenska dopolnllna sredstva za priznavalnine borcem ter neizvr-šena poraba v okviru družbenega dogovora za leto 1975. Podatke za obveznostl vlaganj po prejšnjem odstav-ku potrdi služba družbenega knjigovodstva. 14. filen Občine,' ki do 25. novembra 1976 dosežejo izterjavo-davkov občanov najmanj v višini 77 odstotkov, lahko za presežene dohodke iz izterjave povečajo proračun, in si-cer tako, da del sredstev, vendar največ do 40 odstot-kov, uporabljo za lzboljšanje pogojev delovanja uprav-nih orgauov. Občine, kl do 25. novembra 1976 ne dosežejo 74 od-stotkov izterjave davkov občanov, morajo za razliko med omenjenim odstotkom zaostajanja in dejansko reallzacijo izterjave znlžati dogovorjeni obseg porabe, pri čemer naj se predvsem zmanjšajo sredstva za delo upravndh orga-nov. III. VZAJEMNO PRELIVANJE SREDSTEV 15. Clen Z& zagotovitev obsega splošne porabe po tem dogo-voru bodo udeleženke združevale presežna sredstva nad dogovorjeno porabo. Udeleženke. se dogovorijo, ^ia bodo po načelu vaaje-mnosti združevale presežna sredstva za 2agotovitev obse-ga porabe v tistih občinah, ki z lastniml dohodki ne bo-do mogle zagotoviti sredstev za dogovorjeni obseg porabe. 16. «len Možnostl občin, da s sredstvi iz lastnih virov zago-tavljajo sredstvs za obs^ porabe, ugotovljen po merilih te tega dogovora, se ugotavlja na podlagl kalkuiatlvnili dohodkov občin. Za kalkulativne dohodke občtne se štejejo vsi dohodki r letu 1976, ld po zakonu pripadajo občini, ugotovljenl glede na poprefino obremenitev osebnih in drugih do-hodkov delavcev in drugih občanov ter prometa proiz-vodov tn ob doseženi 91 odstotni izterjavi davkov, kl Jlh občani plafrujejo neposredno. » 11. filen Kot fcalkulatlvni dohodki obfiin se v tetu 1976 začasno uporabljajo kalkulatlvnl dohodki obSin, ugotovljeni za le-to 1975 po posameznih vlrih, poveCani za odstotek, kl ustreza predvidenemu povečanju dohodkov od posameznih davkov obCanov v merilu republike. Kot kalkulativni dohodki občin, ka pritekajo po avto-matizmu, se do 30. 4. 1976 uporabljajo podatki iz sprfr jetih proračunov obCin. Po tem roku pa začasne kalkula tivne dohodke mesečno ugotavlja republiški sekretariat za finance na podlagi realizaoije teh dohodkov in pred-videnega globataega povečanja dohodkov. 18. člen Dokončno oceno višine kalkulativnlh dohodkov od davkov obdanov ugotovi davčna uprava republiškega se-kretarlata za finance v sodelovanju z davčnimi upravami občin najpozneje do 15. decembra 1976. Realizacijo do-hodkov občin, ki pritekajo po avtomatizmu, dokoneno ugotovi republiški sekretariat za finance na podlagi po-roftil službe družbenega fcnjigovodstva najpozneje do 25. januarja 1977. Na podlagi dokonCnega lzračuna kalkulativnih do hodkov in njihove realizacije se dokončno ugotovijo po-trebna sredstva za vzajemno prelivanje za leto 1976. Sred-stva za vza.jemno prelivanje razporejajo občlne med upo-rabnike sredstev do 31. januarja 1977. 19. (Sen "Sredstva za vzajemno prelivanje bodo obCine zdruie-vale na podlagi izračunov republiSkega sekretariata za finanoe na poseben radun pri službi družbenega knjigo vodstva. M. Sen Višima trimeseftne akcmtacije srectstev za vrjaijemno prelivanje za posamezno obCino se določi v znesku, k1 predstavlja razllko med dogovorjenim obsegom porabe, določeno s tem dogovorom in ugotovljenimi kalkulativ-nlml dohodki za to trimesečje. 21. 61en Sredstva za vzajemno prelivanje za posamezne obči-n« po prejšnjem členu se zagotavljajo te dohodkov ob Cin, kjer kalkulativni dohodki presegajo obseg sredstev, potrebnih za zagotovitev obsega porabe, določene s tem dogovo-"om. Ugotovljena presežna sredstva iz prejšnjega .odstav-ka izloča služba družbenega knjigovodstva mesečno z računov občin na poseben račun, In sicer 90 odstofkov presežka ob zadnji praznitvi v mesecu za prihodnji me-sec. Izračun pripravi za vsak mesec republiškl sekretarl-at za finance. 22. člen Sredstva iz prejSnjega člena nakazuje služba družbe-nega knjigovodstva posameznl občini najpozneje do 20. v mesecu za tekoči mesec v višini, kii predstavlja razli-ko med dvanajstino kalknlativnih dohodkov in 7,5 od-' stotka dogovorjene porabe, izračunano za ustrezno ob-dobje. Ce s sredstvi ia prejšnjega odstavka nl zagotovljen dogovorjen obseg porabe v posameznih občinah, še za ta namen v skladu z zakonom uporabljajo sredstva repu-bliškega proračima. rv. FINANOIRANJE POSEBNIH DRUŽBENOPOUTICNIH SKUPNOSTI , • - 23. člen Sredsfcva za dejavnost. obalne skupnosti in njenlh organov se zagotavljajo s prispevka občin Izola, Koper in Piran, ki so sestavni del prorafrunov teh občin. Sredsfcva za dejavnost mesta Ljubljane se zagotavlja-jo s prispevki občine Ljubljana Bežigrad, Ljubljana Cen-ter, Ljubljana Moste Polje, Ljubl.iana Siška in Ljubljana Vič Rudnik, ki so sestavni del proračunov teh občin. Merila za oblikovanje vlšine prispevkov iz prejšnjih dveh odstavkov določijo občine sporazumno in niso pred-tnet tega dogovora. V. USKLAJEVANJK nAVCNE POLITIKE 24. člen Udete*enke so. soglasne, da v letu 1976 nadaljujejo z napori, da se tako v republiškem kot v regionalnih okvlrih doseže več.ia usklajenost v davdnl politiki občin in v njenem izva.1an.iu. 25. Clen TJdeleženke bodo v letu 1976 predpisale naslednje dav-ke in takse, ka so po zakonu dohodek občin: 1. davek iz kmetijske dejavnostl . 2. davek iz.obrtne dejavnostl 3. davek iz intelektualnih storltev 4. davek iz avtorskih pravic 5. davek na dohodek od premoženja 6. davek od premoženja 7. davek na dobitke od iger na srečo 8. darvek od prorneta proizvodov in storitev 9. davek na promet nepremienin 10. fcakse 26 člen Udeleženke bodo v letu 1976, v skladu z določbaml Taikona o davkih občanov razdelile zemljišča v štiri Sku-pine katastrskih občin in predpisale proporcionalne stop-nje davka iz kmetijske dejavnosta v naslednjih mejah: za I skupino od 35 do 40 odstotkov za II skupino od 26 do 31 odstotkov za III skupino od 17 do 22 odstotkov za IV skupino od 7 do 12 odstotkov Za zavezance, ki se jim ne odmerja prispevek za zdravstveno zavarovanje kmetov, bodo udeleženke pod enakimi pogoji kot v letu 1975 predpisale dodatno stop-njo davka iz kmetijske dejavnosti v višini najmsMS 24 odstotkov. Stopnje davka iz kmetijske dejavnosti na dohodke od gozda bodo občine uskladile v regionalnih okvirih. Udeleženke bodo predpisale davčne olajšave za pre-usmeritev gospodarstva in za preureditev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene. - Merila in pogoje bodo udeleženke uskladile v regionalndh okvirih. 27. 61en Udeleženke bodo za davek iz obrtnih in drugih gb-spodarskih dejavnosti ter intelektualnih storitev, ki se plafiuje od osnov, ki presegajo dohodek, ki se Steje za osebni dohodek, dolodile naslednje stopnje: Osnova Stopnja do IO06 52% " od 10.000 do 20.000 30% od 20.000 do 30.000 35% od 30.000 do 50.000 39% od 50.000 do 100.000 43% od 100.000 do 150.000 46% od 150.000 do 200.000 48 % nad 200.000 50 % Udeleženke bodo skladno z določbami 81. člena zako-na o davkih občanov predpisale kompenzacijsko stopnjo davka iz osebnega dohodka od obrtnih in drugih goopo-daxskih dejavnosti ter inteleKtualnih storitev za zavezan-ce. ki jim opravljanje take dejavnosti ni glavru poklic. Udeleženke bodo v regionalnih okvirih uskladile po-membnejša vprašanja pogojev in meril za priznavanje olaJSav pri obdavčitvi dohodka tz obrtnih in drugih go-spodarskih dejavnosti in iz intelektualnih storltev. 28. dlen Davke po odbitku bodo udeleženke zaradi poenosta-trifcve poslovanja izplačevaicev predpisaie enotno, m sicer: A) davek po odbitJcu Iz obrtnih dejavnoeti: 1. od dohodknv rainaSalcev časoplsov, knflg revlj Jn podobno. od prodaje srečk In vplačil prf športni napo-vedi ter pri lotu. od prejemkov zavarovalnih poverjeni-kov, od provizi.j zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic, od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije in pod., od dohodkov delavcev, doseženth z oprav-ljanjem del ob preteSni uporabl lastne telesne moM in od dohodkov od domače obrti — 10 odstotkov; 2. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov, od dohodkov. doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih de), ici se ne Stejejo za izvir nike, od dohodkov potuiočih zabaviSC. od dohodkov, do-seženih z opravljan.tem postranskih kmetitskih de.tavnosti — 20 odstotkov; 3. od dohodkov oseb. ki priložnostno opravljajo »to-rltve za organizacije združenega dela, državne organe in druge organizacije; od dohodkov, doseženih z opravlja-njem del po pogodbi o delu, skten.feni v sftladu s pred pisd o medsebojnih razmerjiti v združenem delu, če ne gre za dohodke iz prve in druge točke; od dohodkov, doseženih po 3. točki prvega odstavka 76. člena zakona o davkih občanov — 25 odstotkov. Oprostitve davka bodo udeleženke usklejevale v regio-naJnih okvirih. Udeleženke bodo predplsale oprostttev davka na do-hodke, ki jih dosega.io občani kot zbiralci odpadnega ma-teriala. B) davek po odbitkn iz intelektualnih storit»v bodo udeleženke doiočile v višini 25 odstotkov. C) davek od osebnega dohodka iz avtorsklh pravic, patentov in tehničnih izboljšav bodo udeleženke predpi-sale po stopnji 20 odstotkov. Od dohodkov iz avtorskih pravic od: reklamnih Blik, rtob in plastik, reklamnih pisanih in govorjenlh besedil, reklamnih filinov, dlafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe ter od reprodukcij takih del, od raznih skic in risb, strlpov, križank in drugih podobnih del, od dohod-kov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prlreditvah, od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopa-liščih, razstaviščih v variatejih, v gostinskih obratlh in na podobnih prireditvah bodo udeleženke določile stopnjo 35 odstotkav. Udeleženke bodo predpišale oprostitev tega davka od dohodkov od patentov in tehndfinlh izboljšav. D) Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradneni listu SES in Dradoem listu SFRJ. Objavo stopenj iz prejšnjega odstavka zagotovi skupnost slovenskih občin. 29. dlen Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnje davka na dohodke od premoženja dolofiile po enakih razponih osnov, kot so s tem dogavorom predvidene za davek od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti, in sicer tako, da bo stopnja pri osnovah 10.000 dinarjev predpisana v viši-nl mod 25 in 35 odstotki, pri osnovah nad 200.000 dinarjev pa med 50 in 60 odstotka. Udeleženke se dogovorljo, da ne bodo spremiiijale davks od premoženja na tovorna, cestna, ^otorna in pri-klopna ter kombi vozila oziroma ga bodo predpisale v vlšinl, kot je že predpjsano v ve«inl občin v SR Sloveniji. 30. eien Davek na dobltek od iger na srečo bodo udeleženke predptsale po stopnji 10 odstotkov. 31. Clen Udeleženke se dogovorijo, da ne bodo spremenile stop-nje posebnega občinskega davka od prometa prolzvodov, za katere se plaftuje davek po sploSni stopnji, to ie v viMni 4 odstotke. V enaki višini bodo udeleženke določile posebni ob-činska dav^k od prometa z rabljenimi motomimi vozili. Merila za obdavčitev bodo udeleženke uskladile v reglo-. nalnih okvirlh. Udeleženke bodo na promet naravnega vlna in vlna tipa »blser« določile posebni davek od prometa v vlšinl 1.50 dln Od »tra. 32. dlen TJdeleženlce si bodo v regionalnih okvirth prizadevale za uskladitev obdavditve prometa nepremičnin. 33. člen Udeleženke so soglasne, da je neobhodno analiziratl 1 izvajanje davčne politike in na tej podlagi sprejeti kon-kretne ukrepe, kl bodo zagotavljali večjo učinkovitost in doslednost pri izvajanju davčnlh predpisov. Pri oblikovanju ukrepov iz prejšnjega odstavka bodo udeleženke zagotovile okrepljeno aktivnost zlasbi na na-slednjih področjih: — okrepljen neposreden nadzor nad, tem, kako davCni zavezanci Izpolnjujejo svoje davčne obveznosti; — zagotovitev ugotavljanja realnih dohodkov in davfi-nlh osnov; — dosledna izterjava davčnlh in drugih družbenih 6b-veznosti; •- — udnkovito ukrepanje noper kršitelje davCnlh pred-pisov. 34. člen TJdeleženke bodo srtorile potrebne ukrepe, da se da\rfi-ne uprave kadrovsko in organizacijsko usposobijo, da bl na tej podlagl lahko učinkonrlto izvajale svojo družbeno funkcijo. Udeleženke bodo v l«tu 1976 preverile ustreznost siste-mizacij delovnih mest v davčnih upravah jn jih medse-bojno uskladile, in sicer na podlagi izhodiSč za usklajeva-nje sistemizacij delovnih mest, ki jih do 31. tnaja 1976 pripravi republiški sekretariat za pravosodje. organizacijo uprave in proračun v sodelovanju z republiškim sekreta-rlatom za flnance. Udeleženke bodo v letu 1976 zagotovile, da se pristopi k načrtnemu vključevanju pripravnikov v davCno službo ob nadelu, da se na vsakih začetih 10 sistemiziranih delov-nlh mest zaposli en pripravnlk. 85. člen Udeleženke se dogovorijo, da bodo v letu 1976 nada-ljevale s prlzadevanji za uveljavljanje avtomatske obde-lave podatkov, upoštevajofi prl tem načelo tesnejšega medsebojn^a sodelovanja in skupnega organlziranja tl-stih akcij, kjer je to zaradi racionalnosti ali drugih razlo-gov potrebno. 30. ilen tfdeleženke se dogovorljo, da bodo v letu 1976 pristo-pfle k uresničevanju nadela javnosta podatkov o dohodkih In odmerjenih davkih z objavo podatkov 'na načio kot se objavljajo drugi dokumenti v občini. Podrobneje način objavljanja podatkav ra prejšnjega odstavka uskladljo udeleženke v regionalnih okvirUl. VI. IZVA.IAN.IK IMMiOVORA 37. eien Ce posameznc občino v letu 1976 prizadene naravna nesreča in povzročena škoda znaša vefi kot 3 odstotke družbenega proizvoda celctnega gospodarstva v tej občini v preteklem letu, predlaga odbor podpisnlkov za tako občino udeleženkam dogovora ustrezne ukrepe, s Katerlmi se na drugačen načln opredeljujejo posaineznl elementi tega dogovora. 38. «en Udeleženke se dogovorijo, da bodo morebltna presež-na sredstva, real:zirana preko 91 odstotkov izterjave od davkov občanov, namenile za gospodarske posege v občjnj. 3». ftlon Izvajanje dogovora spremlja poseben odbor (odbor udeleženk), ki ima 12 č!anov in njihove namestnike. Pred stavnike občin in njihove namestnike v odbor udeleženk imenujejo izvršni sveti skupščin občin sporazumno. 40 filen Odbor udele*«nk suremlja ln anallzlra uresnlčevan,)e tega dogovora tn predfaga udeleženikam ustrezne ukrepe: Odbor udeleženk sprenHja gibanja osebnth dohodkov in lzdatkov za materlalne stroške z gibanjem teh izdatkov na področju družbenih dejavnosti. Odbor udeleženk daje pobudo za izvedbo prtprav za dosleden prenos vseh nalog, kl se v letu 1976 iajemoma še ftnancirajo iz prorafruna, pa po. ustavl niso funkcija amžbeno-politKnih skupnosti. O tem pripravi odbor ude-leženk akcijskl program in ga predloži udeleženkam naj-pozneje do 30. aprila 1976. 41. ftlen TJdeleženke se dogovorijo, da bodo morebitna sporna vprašanja v zvezi z izvajanjein tega dogovora reševale v okvim odbora udeleženk ob navzočnosti predstavnikov občin, katerih sporna vprašan.ja se rešujejo. 42 ei«m Udeleženke se dogovorijo, da bo služtta družbenega knjigovodstva izvajala določbe tega dostovora gletle ome-jevanja in prelivanja sredstev ze. splošno porabo v letu 1976. 43. eien Udeieženke soglašajo, da bo administratitvno-tehnične posle za odbor udeleženk opravljal republiški sekretariat za finance. 44. eien Dogovor se objavi v Uradnem Mstu SRS. PREGLED sprememb in dopolnitev predloita dogovora o splogni porabl v občinah za leto 1976 (z dne 10. 12. 1975), spreje-tlh na sejl clelovne skuplne za pripravo dogovora z dne 16. 12. 1975. 1. 1. člen se preoblikuje tako, da se glasi: »Skupščine občin, mesta Ljublipne in skupnosti obal-nih občin (v nadaljnjem besedilu: udeleženke) soglašajo, da bodo pri obilkovanju splošne porab* v obflnah v letu 1976 izhajale iz naslednjih načel: — zagotoviti neposreden vpliv delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela In občanov v krajevnih skupnostih na oblikovanje splošne porabe; — nadaljevati proces preoblikovanja sploSne porabe skladno z načeli nove ustave; — ufiinkovitejSa vključitev sploSne porabe v napor« za gospodarsko stabilizacijo; — z razpoložljivimi sredstvi racionalno gospodariti in varčevati pri vseh oblikah porabe; — zagotoviti kvaliteto opravljanja nalog in okrepiti skrb za ufiinkovitejSe uresniCevanje ustavnosti ln za-koniitosti.« 2. Besedilo 2. člena bo delovna skupina dokonftno ob-likovala po zaključku razprav o resoluciji. 3. Na koncu prvega odstavka 6. člena se doda nov stavek, ki se glasi: »K tako ugotovljeni osnovi se pri-štejejo sredstva za izvedbo dodatnih nalog v zvezi t dojavnostjo sodišč združenega dela in dmižbenega piravo branilca samoupravljanja.« 4. Določbe 7. Clena bo delovna skupina dokončno oblikovala po zaključku razprav o resoluciji. 5. Za četrtim odstavkom 9. Clena se doda besedilo: (Varianta: ta odstavek se črta). Peti odstavek 9. člena se spremeni tako, da se glasl: »Merila, po katerih se ugotavlja poraba za namene tz drugega, tretjega in Cetrtega (varlanta: iz drugega ln tretjega) odstavka tega člena so v prilogi, ki je sestavnl del tega dogovora.« 6. V prvem odstavku 10. člena se besedilo »njihovlh programov« nadomest,i z besedilom »obsega njihove dejav-nosti«. 7. 11. člen se spremeni tako, da se grlasi: »Sredstva za negospodarske investicije zagotavljajo urieleženike v obsegu, lci ne bi presegail 5 odstotkov v strukturi splošne porabe v občini v letu 1976. Udeleženke izjemoma zagotavljajo sredstva za negospodarske investi-ci.je v večjem obsegu v prirnerih, ko nepranesene obvez-nosti izvira.io iz odločitev, sprejetih na podlagi referen-duma. ali iz drugih odločitev, če gre za obveznosti, spre-jete do 31. 12. 1074.« (variantai dodatek k 11. 6\etnu: »Sredstva za komunalno dejavnost zagotovijo udeleženke na podla^i ustrezne porabe v letu 1975, in sicer tako, da porabo v letu 1975 povečajo za ... "¦««). 8. 12. člen se črta. 9. 13. člen. ki postnne novi 12? člen, se spremeni tako, d« se glasi: »K obsegu porabe, ugotovljenem po 9. do 11. členu tega dogovora, se prištejejo obveznosti iz soustanovitelj-stva Hkvidiranih organizacij združenega dela, sredstva rezerve, članarine skupnostim oziroma združenjem, sred-stva za sofinanciranje želesndških prehodov na podlagi sklenjenih pogodb, namenska dopolnilna sredstva za pri-znavalnine borcev NOV ter neizvrSena poraba v okvlru družbenega dogovora za leto 1975.« 10. 14. Clen postane novi 13.. člen, v prvern odstavku se odstotek »77 odstotkov« nadomesti z odstotkom »81 od-stokov«, v drugem odstavku pa se odstotek »74 odstotkov« nadomesti z odstotkov »76 odstotkov«. 11. Za novim 13. členom se doda novi 14. člen, ki se glasi: »Udeleženke so soglasne, da bodo porabo v svojih proračunih izkazovale po enotni metodologiji, kd je kot priloga seatavni del tega dogovora.« 12 Prvi odstavek 15. člena se črta. 13. V 23. členu se prvi in drugi odstavek zamenjata. 14. V 28. členu se točka D spremeni tako, da se glasl: »Stopnje davkov po odbitku se objavijo v Uradnem li«tu SRS in Uradnem listu SFRJ. Objavo stopenj iz tega aena 2agotovi odbor udeleženk, in sicer najpozneje do.....« 15. 31. člen se spremeni tako, da se glasi: »Udeleženke se dogovorijo, da bodo stopnjo posebnega občinskega davka od prometa proizvodov, za katerega se plačuje davek po splošni stopnji, določile v višinl 3 odstotke, in sicer z veljavnostjo od 1. 1. 1976. Udeleženke soglašajo, da v letu 1976 ne bodo izvajale oprostitev sli olajSav prf plaCevanju davka iz pre]Sn]ega odstavka. Udeleženke bodo dolofiile poseben ob&nskl davefc od prometa z rabljenimd mafcornima vozili v vi&iiu 4 odstotke. Merilo za odobritev bodo udeleženke uskladile v regional-nita okvirih. Udeleženke bodo na promet naravnega vjna in Tina tipa »biser« določile poseben davek od prometa v viSini 1,50 dinarja od litra.« 16. V drugem odstavku 33. člena se beseda »okreplje-no« nadomesti z besedo »večjo«. 17. V 34. členu se na koncu drugega odstavka besedilo: »Republiškim sekretariatom za finance« nadomesti 2 beseditom »RepubliSko davxino upraw>.« Tretji odstavek 34. člena se črta. 18. V 40. členu se doda nov četrti odstavek, ki se glnsi: »Odbor udeleženk do 30. Junija 1976 pripravi predlog potrebnih sistemskih sprememb na področju zagotavlja-nja sredstev za, splošno porabo v občinah.« 19. V 42. členu bo ob končni redalkc^ja nreba Joonfepeit-no navesti člene tega dogovora, ki jih bo neposredno izvajala služba družbenega knjjgovodstva. 20. V 43. 61enu se doda nov drugi odstavek, Id se glasd: »Udeleženke se zavezujejo, da bodo Republiškemu sekretariatu za finance v skladu z določbami tega dogovo-m zagotavljale potrebne ¦podatke za spmnljanje izvaja-n)a dogovora, in sicer v rokdh, ki jih določi odbor ude-leženk.« SOCIALISTICNA REPUBLIKA SLOVENIJA REPirBLFSKF SEKRETARIAT ZA UJRBANIZEM OSNUTEK MERILA ~~M ugotavljanje sredstev, namenjenlh za lcomunalno dejav-nost po 9. členu dogovora 1) Osnove za delitev celokupnih sredstev izhajajo li table pokazateljev: a) za področje urbamfama (dokumentacija) je osnova skupno število prebivalstva, ki je zajeto v ureditvenih območjih urbanistidndh nadrtov in zazidalnih območij po zazidalnih nafirtih iz 2. alinee 6. člena zakona o urbanl-stičnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67) v občini; če je urbanistični načrt šele v pripravi, se ureditveno območje določi po urbanističnem programu občine; b) za področje komunalnega gospodarstva je osnova skupna dolžina vodooskrbnega omrežja in dolžina omrežja ta traiiisport odplak, izražen sfcupno v Mlonietrih na-vedenlh omrežij v občini; c) za področje cestnega gospodarstva je osnova skup-na dolžina javnih oest, izražena v kiloimetrih brez cest magistralnega in regionalnega pomena, za katere zago-tavlja sredstva Republiška skupnost za ceste; 2) razmerja delitve dogovorjenih celokupnlh sredstev »a komunalno dejavnost med posameznlmi občinami, se oblikujejo v odstotkih od celotnih sredstev. Pri tem iz-računu se vrednotijo odstotki od osnov pod a) šte-vfflo pcrebivalcev s faktorjem 1, pod b) katametri omrežja s faktorjem 3 in pod c) kilometri cest s faktorjem 5; 3) odstotek sTedstev za posamezno občino od celot-nega zneska sredstev za komunalne dejavnosti se izraču-na tako, da se dolodijo odstotki dejavnosti a) za posamez-no občino od celotnih prebivalcev, nadalje odstotek dejav-nosti b) za posamezno občino od celotnega komunalnega omrežja in nadalje še odstotek dejavnosti c) za posamez-no obfiino od celotnega cestnega omrežja. Za posamezno občino dobimo seštevek odstotkov, uporabljajofi popravek razmerij, t. j. a+b.3 + c.5 = Vso-ta %. To vsoto reduoiramo z ozstrom na oeloto vseh ob-čin, ki mora biti 100 odstotkov. 4) s tako dobljenimi vsotanu za celokupno komunal-no dejavnost razpolaga posamezna občina po svojem de-tajtnejšem preudarim ne glede na raamerja za posarneEne dejavnosti pod a, b in c, ki so bila uporabljena za dolo čitev skupnega' zneska sredst«v, ki ji pripadajo za k»mu-nalno dejavnost. Točka 3 SOCIAUSTICNA REPUBLIKA SLOVEmjA SKUPSCINA OBCINE UUBUANA CENTER IZVRSNI SVET Datum: 26.12. 1975 Ocena gospodarskih gibanj in poslovnega uspeha v občini Ljubljana Center za obdobje januar-september 1975 ' Ocena poslovnega uspeha gospodarstva v občtal t»-melji na analizi periodičnlh obračunov organizacij zdru-ženega dela s področja gospodarstva v občind Center za ob-dobje januar — september 1975 in v kratkem povzema osnovne značilnosti in ugotovitve o poslovnem uspehu gospodarstva, kakor se odraža v finančnih pokazateljih. Poleg tega podajamo oceno gospodarskih dosežkov v pri-merjavd z začrtanimi usmeritvami za letošnje leto. Sama »Analiza poslovnega uspeha organizacij zdru-ženega dela za obdobje januar — september 1975« je ob-širnejša in vsebuje podrobnejšo obdelavo finančnlh podat-kov iz periodičnih obračunov. Posredovali smo jo vsem vodjem delegacij, delegati pa imajo možnost, da se s po-datkl in ostalimi ugotovitvami seznanijo tudl v sekretari-atti skupščine občine Ljubljana Center, Adamič Lundro-vo nabrežje 2. Pfnandni rezultati gospodarstva na območju občlne ka-žejo po podatkih iz pcriodičnih obračunov v primerjavi s preteklimi obdobji umirjenejšo rast. Ce pri tem upošteva-mo še gibanje cen v letošnjem letu, ki bistveno vpliva na flnančne rezultate, moramo ugotovlti, da poslovanje go-spodarstva v primerjavi z lanskim letom nd bilo uspeš-nejše. Ukrepi ekonomske politike naj bi zagotovili po-goje za zaviranje rasti cen in življenjskih stroškov tako, da povprečna stopnja splošnega porasta cen ne bi preko račila meje iz leta 1974. Osnovna značilnost gibanja cen v letošnjem letu pa je — predvsem v prvem polletju -^" visok porast, kl se protd koncu leta nekoliko umirja, kar velja za proizvajalčeve prodajne cene in cene na drobno. še vedno pa narašča stopnja rastj cen storitev in kmetij-skih proizvodov. V gospodarstvu so namreč še vedno prisotni vzroki, ki vplivajo na porast cen, kofc strukturna neusklajenost in rast produkcljskih stroškov. Tak porast cen je vplival tudl na sorazmerno vlsok dvdg življenjskih stroškov, ker so v devetih mesecih naraščali hitreje, kot smo predvidevalt. Osnovna ugotovitev, kl jo lahifco pavzamemo iz pri-merjave rasti finančnih pokazateljev in rasti cen je, da gre v gospodarstvu občine za dolofieno stagnacijo, kl se odraža predvsem v trgovlni kot najmočnejšem področju gospodarstva v občini. Gospodarstvo v občini je v devetih mesecih letos s 55.497 zaposlenimi doseglo 43.532.598 tisoč din celotnega dohodka ali za 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Kot smo že navedli, je na razmeroma nizek dvig celotnega dohodka vplivala trgovina, kjer se je celotnd do-hodek povečal le za 21 odstotkov. Restrikcije pri uvozu, nezadostna rast izvoza in stagnacija povpraševanja na do-mafiem trgu so se odrazili v porastu trgovine tako, da je bll porast celotnega dohodka nižji od poprečne rasti go-spodarstva. V vseh ostalih področjih gospodarstva z iz-Jemo turi7;ma, je bil porast celotnega dohodka hitrejši od poprečnega. Gibanje in struktura celotnega dohodka po področjihj , I.-IX.1974_________I.-IX.1975_______Indeks Znesek Struk. Znesek Struk. . Obč. SRS Industrija 1.958.22o 5,6 2.659.93o 6,1 136 Kmetij.in ribiš. 74.941 o,2 99.665 o,2 133 Gradbeništvo 1.2o6.116 3,4 1.991.277 4,6 165 . Promet 919.92o 2,6 1.2o2.926 2,8 131 Trgovina 28.322.o57 8o,6 34.236.694 78,6 121 Gostinstvo 296.375 o,8 373.311 o,9 126 Turizem 1.575.8o7 4,5 1.911.739 4,4 121 Obrt 41o.534 1,3 558.126 1,3 136 Stan.-kom.dej. 366.627 l,o 498.93o 1,1 • 136 SKUPAJ GOSPOD. 35.13o.597 loo.o 43.532.599 loo.o 124 131 Porabljena sredstva v višini 39.OML034 tisoč din so bi-la za 23 odstotkov viSja kot v primerjenem obdobju — po-rasla so torej nekoliko manj kot celotni dohodek, vendar so ekonomičneje poslovale le organizacije s področja kme-tijstva, turizma in obrti, v trgovini je ekonomičnost osta-la nespremenjena, v industriji, gradbeništvu, gostinstvu in stanovanjsko-komunalni dejavnosti pa se je ekonomičnost poslalb&ala. Vpliv posameznih vrst stroškov na gibanje ekonomičnosti je prikazan z udeležbo stroškov t celot- nem dohodku. Iz pregleda v analizi je razvldno, da svojB udeležbe v celotnem dohodku v letoSnjem obdobju niso povežali izdatki za reklamo, propagando in reprezentan. co, amortizacija in izdatki za nabavno vrednost realizira-nega trgovskega blaga. Vsi ostali stroški — predvsem ma-terialni stroški in stroški storltev pa so naraščali veliko hitreje od celotnega dohodka, kar je neposredna posledica porasta cen. Izreden porast izkazuje tudi popravek fi-nančnega rezultata zaradi odpisa terjatev, kar je posledl- ELEMENTI I.-IX.1974__________I.IX.1975______Indeks Znesek Struk. Znesek Struk. Obč. SRS POGODBENE OBVEZNOSTI 349.262 8,5 419.46o 8,2 12o 13o Obresti za kredite 247.53o 6,o 3o5.452 6,o 123 133 Prov.in druga plač. za bančne storitve 28.233 o,7 42.715 o,8 151 13o Zavaroval.premije 41.o4o l,o 49.896 l,o 122 129 Prispevki in član. 29.O18 o,7 16.722 o,3 58 8o Druge pogodb.obvez. 3.441 o,l 4.67B o,l 136 141 DEL DP ZA SPL. IN SKUPNO PORABO 884.872 21,6 1.131.444 22,1 128 Zakonske obveznosti 81.317 3,o lol.319 2,o 125 . 133 Prisp.SIS iz negosp. in stan.int.skup. 222.7o3 5,4 296.ol3 5,8 133 128 Prisp.iz OD in drug. oseb.prejemkov 58o 852 14,2 734.112 14,3 126 13o DEL DP ZA GOSPODAR. 2.864.O44 69,9 3.57o.458 69,7 125 Prisp.int.skup.iz gospodar. 11.273 o.3 2O.858 o,4 185 152 Obvez.od izjemnih ugodn.pri pridob. dohodka 1 - - — Sred.DP za OZD 2.852.77« 69,6 3.549.6oo 69,3 124 123 a) za neto OD 1.342.878 32,8 1.772.674 34,6 132 133 b) stan.prispev. 8o.o49 2,o 113.333 2,2 142 146 c) ostanek doh. 934.817 22,7 1.116.142 21,8 12o Io6 d) amortizacija 498.o26 12.1 541.451 lo,7 llo 123 RAZDELJ.DRUŽ.PROIZ. 4.O98.178 loo.o 5.121.362 loo,o 125 125 ea zaastrenih doloCil rakona o odplsu terjatev s prekora-Cenim zakonskim rokom (od 60 dni na 46 dni oz. 30 dni v trgovini). Zaradi odplsa terjatev je bil dohodek zmanj-gan za 7,2 odstotka. Relativno nlzek dvlg nabavne vred-nosti realiziranega trgovskega blaga (za 19 odstotkov) si-eer vpliva na boljši pokazatelj ekonomičnosti, po drugi strani pa odraža prevldnost fcrgovlne pri nabavi blaga, kar ee je odrazilo tudi v slabši zaioženosti trgovin. Pomanjka-nje lastnih obratnih sredstev sill trgovino, da «aloge prila-gaja razpoložljivim virom sredstev. Družbeni proizvod in njegova začasna razporcditev: Iz dinamike porasta družbenega proizvoda in njegove sačasne raaponeditve je razvidino, da se predvidavanja resolucdje za letošnje leto tudi v občini Center ne ures ničujejo. Dosežena dlnamlka rasti družbenega proizvoda (25 odstotkov) je za 9 poenov nižja od predvidevanj v obeini za letošnje leto (34 odstotkov). V naslednjem pre-gledn prikaaujetno gibanje družbenega proizvoda in nje-govih elementov v primerjavi z devetmesečnim obdobjetn laoi ter premike v struktiuii družbenega proizvoda: Kot našprotje osnovno postavljentm odnosom v re-publiSki resoluciji in smernicah naše občine za letoSnje lefco na prvi pogled Izstopa hitrejši porast sredstev na-menjenih za skupno in splošno porabo in počasnejši po rast sredstev, kd ostanejo organizacijam združenegadela. Tako so se ob 25 odstotnem povečanju družbenega pro lzvoda sredstva, ki jih gospodarstvo ra2!poreja na osnovi zakonskih obveznostih in samoupravno dogovorjeno za poikrivanje skupne xa splošne porabe, povečala za 28 odstotkov, medtem ko je porast sredstev, ki ostanejo go-spodarskim organizacijarn zriružehega dela le 24 odstot-kov. Najbolj neusklajeno ©dstopanje od postavljemih od nosov v delitvi družbenega proizvoda izkazuje porast pri-spevkov interesntm skupnostkn iz gospodarstva, ki so se povečali celo za 85 odstotkov. Tudi prispevki samo-upravnim interesnim skupnostim iz negospodarstva in stanovanjskim interesnJm alcuj>nostim so naraščali mno-go hitreje od predvidene dinamike. Taka razporeditev družbenega proizvoda opozarja na to, da trošimo več kot ustvarjamo oz. da smo trošlli v odnosu s pred-videnim porastom družbenega proizvod« to ne v skladu % dejanskim družbenim proizvodom. Od sredstev družbenega proizvoda, tei ostanejo orga-nizacijaiTi adruženega dela, je bilo namenijeno za osebne dohodke in prejemke polovlca ali za 32 odštotkov vač kot lani. Porast je znat.no hitrejši od predvidenega, saj naj bi rast sredstev za osebne dohodke zaostajala za rastjo »Jružbenega proizvoda za 6 točk. Dejansko povečanje je bilo za 7 točk ftitrejše od porasta družbenega projzvoda. Taka delitev se je odrazila na ostanku dohodka, ki je z doseženim 20 odstotnim porastom za 10 odstotnih to6b I»časneje naraščal, kot je bito predvideno. Iz doslej navedenih gibanj in deležev v družbenem proizvodu nujno izhaja, da potencialna sredstva za re-produkcijo, ki jih sestavljata ostanek dohodka in skupna otKračunana amortizacija, v organizacijah združenega de-la rastejo bisfcveno počasneje (za 9 tofik) kot družbeni pro-lzvod, s tem pa se njihov delež v družbenem proizvodu amanjšuje (od 34,8 odstotka lani na 32,5 odstotka letos). Pri tem moTamo opozoriti tudi na to, da se v lndustrlji, gradbeništvu, prometu, trgovini in turizmu zmanjšuje tu-di delež amortizacije v dmžbenem proizvodu, predvsem pa delež amortizaoije nad predpisano stx>pnjo. Tudi glede osebnih dohodkov delavcev v letošnjem le-tu lahko ugotovimo, da so naraščali hitreje, kot smo pred-videvali in bolj, kot bi dovolijevalo glbanje produktivno-sti. Ob 32 odstotnem porastu produktivnosti (nomlnalno) so se povprečni izplačani neto osebnd dohodkl in prejem-ki delavcev povečali za 27 odstotkov in so znašali 3.422( din. Tak porast ni v skladu s predvldeno počasnejSo ra-' stjo osebnlh dohodkov od rasti produktivnostl, Je pa od raz visokega dviga življenjskih stroškov. Ob 27,3 odstot-nem porastu življenjslnih stroSkov se realni osebni dohod-ki kljub nominalnemu povečanou niso dvignili. Na področju zaposlovanja je bilo po sprejetih smerni-eab. družbeno-eKonomskega razvoja predvideno, da bi se ob bolfl Intenztvnl aaposlenosta Stevllo zapoelenih t drui-benem sektorju povečalo za 2,5 odstotkov. Na podlagl podatkov o številu zaposlenih izračunanlh iz vkalkulira-nlh delcnmih ur med obračunskim obdobjem pa ugotavlja-mo, da se je zaposlenost povečala za 4 odstotke — torej nad predvideno rastjo. Pri tem rnoramo opozoriti na ugotovitev ob posebni anaMzi o zaposlenosti v občini, ki smo jo pripravili za eno prejšnjih sej, da izradun števila zaposlenth iz vkalkullranih delovnlh ur med obdobjem ni povsem primema osnova za ugotavljanje gibanja števila zaposlenih. Izračun ne daje dejanske slike predvsem za-radii tega, ker vključuje vse oblike zaposlenosti. Vendar-pa so v občiru temeljne organizacije združenega dela ozi-roma organizacije združenega dela kjer so veliki odkioni, posebno še, če primerjamo v teh organizar.tjah gihanje saposlovanja z gibanjem produktivnosti. Te orgamzaoije «»: AB arhdtoilctinl biro (zaposleTi III. DEL TEME IZ PROGRAMA DELA 8KUPSC1NE MESTA LJUBLJANE l.Predlog smernio družbenoekonomskega raavoja Ljubljane za leto 1976 Rok: I. trimesečje 1978 2. Program izgradnje osnovriih šol in vagojno vnrstve-^nih zavodov ter finančni načrt sklada za leto 1976 Rok: I. trimesedje 1976 3. proračun skupščine mesta Ljubljane zs leto 1978 Rok: I. trunesečje 1978 4. Osnutek srednjeročnega programa Ljubljane sa ob-dobje 1976—1980 Rok: II. trimoaeftje 1976 5. Osnutek smernle družbenoekonomskega razvoja Ljubljane za" leto 1977 Rok: IV. trimesečje 1976 6. Predlog odloka o ureditvi censtnega prometa v Ljubljani Rok: I. tpimesečje 1976 7. Predlog odloka o zaščiti spomenikov NOB Kok: I. tiimesečje 1976 8. Predlog odloka o zavarovanju zraka pred onesna-ženjem Rok: I. trimesečje 1976 9. Predlog odlokov o izgradnjj krematorlja s poroči-lom o poteku priprav za gradnjo Rok: I. trimeseCje 1976 10. Predlog odloka o najvišji najemnlni za poslovne prostore Rok: I. trlmeseeje 1976 11. Predlog odloka za spremembo odloka o žlvilsldli trgih v Ljubljani Rok: II. trimesečje 1976 12. Predlog odloka o minlmalnih tehnlčnih normatlvih za vzdrževanje stanovanjskih hiš v družbeni Iastnlnl Rok: II. trimesečje 1976 13 Predlog odloka o vzdrfavanju okollce stanovanj-skih hiš Rok: II. tnmesečje 1976 14. Predlog odloka o določitvi stanovanjskih ob]ektx)v, ki morajo imeti hlšnike in hišnlSka stanovanja Rok: II. trimesečje 1976 15. Predlog družbenega dogovora o gradnji doroov za up>okojence Bok: I. trimeseeje 187fl 16. Predlog dm*benppa dogovora o ustanovitvi po-žarne skupnosti Rok: I. trimesečje 1976 17. Predlog družbenega dogovora o zaposlovanju Rok: I. trimesečje 1976 18. Poročilo o sanaciji Ljnbljanskega gradu Rok: I. trimesefije 1976 19. Problematlka turlzma v Ljubljani Rok: I. trimeseCje 1976 20. Problematika oskrbe Ljubljane Rok: I. trimesečje 1976 21. Prostorski razvoj umverze r Rok: II. trimesečje 1976 Navedeno gradivo bodo obravnavale skuplne delpga-1 lov za zbor občin in zbor združenega dela skupšfiine me-sta LJubljane, izvršnl svet skupščine občine jn pristojni zbori občinske skupščine. IV. DEL TEME IZ PROGRAMA DELA SKUPSCINE SR SLOVENUE 1. Porofiilo o izvajanju resolncije o družbenoekonom-ski politikl in razvoju SR Slovenije za leto 1976 Rok: II. in III. trimesečje 1B76 2. Družbeni plan raizvoja 8R Slovenije za obdobje 1976—1980 Rok: I. trimesečje 1976 3. Zakon o družbenem planiranju Rok: I. trimesečje 1976 4. Zakon o rezervah proizvodov In uskreplh z« pre-prečevanje motenja v osnovni preskrbi obfianov in or-ganizacij združenega dela Rok: I. trimesečje 1976 5. Zakon o ljudski obrambi Rok: I. trimesečje 1976 6. Zafcon o Investidjski dokumentadjt Rok: I. trimesečje 1976 ¦7. Zakon o začasnih ukrepih zoper organizacije zdru-ženega dela in druge samoupravne organlzacije in skup-nosti Rok: III. trimesečje 1976 8 Zakon o dedovanju Rok: I. trimesečje 1976 9. Zakon o družinskih razmerjih Rok: I. trimesečje 1976 10. Zakon o temeljnih nadelih ze. organizacijo ob61n-skih upravnih organov in drugih upravnlh služb Rok: II. trimeseeje 1976 11. Zakon o samoupravljanju in medsebojnih razmer-jih delavcev v združenem delu v upravnih organih Rok: II. trimesečje 1976 12. Zakon o davčni službd Rok: II. trimesečje 197« | 13. Zakon o urbanističnem planlranju Rok: III. trimesefije 1976 14. Zakon o družbeno-informacijakein slstemu Rok: II. trimesedje 1976 15. Zakon o samoupravnem sporazumevanju ln dru*-benem dogovarjanju o merilih razporejanja dohodka aa delitev sredstev za osebne dohodke Rok: II. trlmesečje 1976 16. Zakon o prskrških Rok: II. trimesečje 1976 V. DEL TEME IZ PROGRAMA DELA SKUPSCINE SFRJ -1. Družbenl plan Jugoslavije za obdobje od leta 1976 do 1980 Rok: I. trimesefije 197B 2. Dokument o temeljih skupne pohtkike ekonomske-ga in spcialnega razvoja Jugoslavije za leto 1977 Rok: IV. trimesečje 1976 Navedeno gradivo bodo obravnavale skupine delegatov za Bbor občin in zbor sdruženega dela skupščine SR Slovenije in po potrebi tudi pristojni zbori občinske skupščine. OBRAZI, OZITEV fc osnutku programa dela skupščine občine Ljuhljana-Center ca leto 1976 Osnutek programa dela zborov skupšdine občine Ljub-ljana-Center za leto 1976 je izdelal sekretariat skupšfiine na osnovi nalog skupščine občine, ki iihajajo iz statuta občine, programa dela skupščine mesta Ljubljane in pro-grama dela SR Slovenije. Naloge 8O zbrane po področjih dela, opredeljeni 8o ntisilci nalog, časovno pa so razdeljene po trimesečiih. Za tak način razdelitve nalog smo se odlo6ili predvseni zato, da bodo nosilci nalog lahko pravoSasno pripravili, ,, obravnavali in dostavili gradivo sekretariatu skupščine za objavo in obravnavo na sejah zborov občinske skup šfiine. V program deia stno vključili tudi tiste naloge, ki po programu dela skupščine z* leto 1975 niso bil« opravlje ne. To so naloge: — program stanovanjske izgradnje na obraočju obči ne Ljubljaina-Center (Samoupravna stanovan.jska skup-nost kot predlagatejj nj uBpela zbrati celofcno gradivo). — programska izhodlSfta in osnove urbanističnega na-črta razvoja krajevne skupnosti Gradišče, — zazidalni načrt za obmoCje CS-6 — predel med želemlSko progo LJubljana—Karlovac, Poljansko cesto, Glonarjevo ulico ob Ljubljanici. Za navedene naloge se prlpravlja doloCena urbani stifina dokumentacija, kl je zaradi svoje obsežnosti v za-ostanku. — sprejem poslovnika o delu skupščine in o deJu posameznih zborov. Komislja za Izdelavo poslovnlka je prlCela z delom. Poslovnik bo dokonCno obttkovan, ko bodo sprejete spre-membe tn dopolnitve Btatuta občine. V program dela smo vključili tudi naloge iz pro-grama dela skupSčine mesta, na kateife mora občinska skupščina v skladu z določilom 17. eiena statuta mesta dati svoje soglasje ali mnenje. Prav tako srao vkl.iučili v program določene teme ii programa dela skupščine SR Slovenije in skupSfilne SFKJ, katere »o pomembne tudi za obfilno. Program se bo po potrebi spreminjal In dopolnjeval v skladu s potrebami, glede na zahteve delegacij, skup-ščin samoupravnih interesnih skupnosti, družbenopolitič-nih organizacij in slede na obravnavo posameznih vpra-šanj iz pristojnosti mestne, republiške in zvezne skup-ščine. SEKRETARIAT SKUPSCINE Točka 6 SociaUstlčna rcpubllka Slovenlja SKUPSCINA OBCINE LJUBLJANA CENTEH Komlalja za pročnje in pritožbe Datum: 12. XII. 1975 Poročilo O DEMJ KOMISUE ZA PBOSNJE IN PRITO2BE SKUPŠCINE OBCINE LJUBLJANA CENTER Komisija za proSnje in pritožbe skupžčine obfiine LJub-ljana Center je bila ustanovljena s statutom obftine LJub-Ijana Center kot stalno telo občjiske skupSčtne. Njene na-loge pa so opredeljene z odlokotn o sestavl in nalogah kotnisij in drugih stalnih delovnth teles »kupSčine obCina lOUbljana CenKu In njenih zborov (Uradnd liat SHS, Sfc. 27/74), kl ro: Komialja zu prožnje in pritožbe obravnava prošnje in pritoibe, lci jth občani ah organizaoije poftlljajo obdlnskl skup&činj oziroma njenim organom, ugotavlja njihovo ute-meljenost ter po potrebl posreduje pri pristojnih organih oziroma orgamlaacijah, da v okviru veljaivnih predpisov r»-šuje jadeve, na katere se pro&nje in' pritožbe nanašajo. Na podlagi obravnavanih prošenj in pnitožb komlsija ugo-tavlja m praufiuje njihove vzroke ter o tem poroča ob-6inslti skupšfiinl m druglm prlstojnim organom ber pred-laga ustraane ukrepe. Komlsija za prošnje ln pntoibe tm» 9 dlanov. Pred-sednlka in 5 dlanov imenuje obSinska gkup*6ina izmed delegatov, ostale imenujejo organi oziroma organizaoije, Iri jih dolofid komisija za volitve ln imenovanja. Komiaija za proSnje m pritožbe je od lmenovanja 34. VI. 1974 do 31. 10. 1975 imela 5 sej. M»tode dala so na-tančno opisane v Poslovniku komisije za proSnje ln pri-tožbe. Naftin dela je tak, da strokovnj delavec — tajnlk komisije pripravi in obdela strokovno oelotno gradivo, ka-terega potem na seji obravnavajo Clani komlsije. Stro-kovni organ komisije za pro&nje ln pnitožbe mara zaradi hitrejšega, uspeSnejšega in vaestranskega reševanja ssadev reševati stvari na kraju samem (bodiai s terenskim (^le-dom ali neposredmm konlaktiranjem s predstavnild priza. detih organov In organizacij ter s strankami). Komlsdja se lzogiba formainemu kabinetnemu delovamju. Delo Iro-miaije je javno (209. <51en »tatut« občine Ljubljftna Can--tear). Pri obravnavanju »adave aprojme kamiaja za proj. nje in pritožbe v določeni zadovi načalno all taMikretno stallšče. To staili46e, priporoiilo fM evenbuatoo možno n-šitev posreduje tistim organom, ki so pnstojni za reSi-tev določenih vpraSanj, pci potrebi pa o svojih stališčUi in priporočilih obve&ti na primeren naiin tudl dražbeno-poUtične organizacije, samoupravne organe OZD ln TOZD, komisija pa potem spremlja usodo teh stališč in priporo-čil in podvzema vse potrebne ukrepe, da se stali&Ja in priporočila spoštujejo in realizirajo. Komisija mora biti seznanjena z vsestransko problema-tLko na svojem podr>čju m mora delovati predvsem na vseh tistih podrotjih že preventivno, lijer je utemeljeno pričakovanje, da boao posamezn' posegi v praivice obča. nov povzročili konfliitne situacije, ki bodo prlpeljale do neraapoloženija med določenim krogom prizadetih.1 Na komlsijo je biLo od ustanovitve do danes naslovlje. no 135 vlog, oA tega 90 odstotkov iz področja stanovanj-ske problematike in 10 odst. gospodarskih, kazensklh, zdravstvenih, delovno-pravnih, premoienjsko-pravnih in neuvr&eenlh zadev. Ugotovljeno je, da se |e najvsfi strank obrnilo s proftnjami ai prltoibami naravnost na »trokov. no službo za prošnje m pritožbe »kupSčina občlne LJub. ljana Center, medtem ko Je v prejšnjem obdobju opaziti, da ]e bila večina vlog odstopljenih tuJcajšnji komisjji t strani skupšdme SBS in njeauh talee tar voljenih tunkcio- narjev, vfloge Je odstapil IS Skupšdine SRS, družbenopo-ittSdne organizacije (ZK, SZDL) ter drugi zvezni argani. To je Dedvomno zelo pozitivno za komisijo, kajtd komisi-ja se je afirmirala z večjim številom poativno reSenih pri-merov, zlasti na področju stanovanjske problematike. Ko-mieija je ugotovila pri svojem delu, da vse več občanov ni seznanoenih s svojimi pravicami in dolžnostini, pri če-mer se nemalokrat ugotovi, da niso pravilno poučesji, bo dtet od pristojtuh upravnih ali pravosodnih organov, ki ao vodMa v okviru svojih pristojnosti postapek, v zveari s katerim, se obračajo na strokovno službo. GOede faze postopka, kdaj se občan obrne za pomoč na komisijo za prošnje in pritožbe, je ugotovljeno, da je to največkrat šete potem, ko so izčrpala vsa redna in iz-redna pravna sredstva, v močnem porastu pa so tudi vlo-ge, s katerimi se občani obračajo na pritožbeni organ v zvezi z delom sodišč v času, ko je pred njim še v teku kazenskj pravdni in nepravdna pastapek. Katnisija je prl svojem delu naletela na velike tezave zaradi tega, ker njene pristojnostj niso z zakonom ureje-ne, Sfcrokovna služba konusije obdeluje in preuduje vloge in pritožbe v zadevah, ki v rednem postopku še niso kon-6aoe. Ce strokovna služba ob tem ugotovi, da gre v ta-kem postopku na sicer zakonit, vendar ne edino možen in za neživljenjski ali nehumani način reševanja, ob svo-Jih sedanjih pooblastilih ne more ničesar ukreniti, da bi preprečala izdajo takih nadaljnjih odločb, ki pa jih je tudi kasneje zelo težko ali nemogoče odpraviti oziroma nado-mestibi z novimi. Ker je marsikdaj težko v kratkem času v konkretnih zadevah doseči, da bi se izoblikovala obve-ziuoča politična stabšča, bi bilo prav, da bi v takih res iajjemnih prtmenii delavxd strokovne službe morali tmeti pooblastila, da bi lahko na nek način začasno labko za-držall izdajanje ali izvršitev odlodb v posameznih postop- lcih Največ pritožb občanov se nanaša na stanovanjsko pro-btemataiko. Ustava SR.S, VII. kangres ZKS, Sklepi II. kon-ference ZKS ia drugi družbem in partijsfci dokumenti do. ločajo izhodišča in načela za izoblikovanje samoupravnih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva, pred-vsem pri izgradnji in delitvi stanovanj. Iz predpdsov izha-ja načelo, da naj se v stanovanjskem gospodarstvu raz-vije sdstem, ki bo vsem kategorijam delovnih ljudi odprl najširše možnosti, da ai pridobijo stanovanja. Stanova-m}e je pomembna dobrtna s posebnimi socialnimi značil. nostmi, ki vpliva na enakopravnost in socialno varnost človeka, na Edravje in produktivijost dela ter s tem na razvoj celotnega gospodarstva. V procesu stanovanjskega gospodarstva so bili usta novljeni solidarnostm stanovanjski skladj in samoupravne stanovanjske skupnosti, kl so v letu 1974 že dali prva sta novanja družiiiam z ndžjimi osebnimi dohodki, mladim družinah, upokojeneein, invalidom ter borcem NOV. Iz prispelih prošenj občanov, naslovljenih na komisijo jo razvidno, da so nekateri prosilci izpadli iz solidarnost-nega stanovanjskega sklada zgolj zaradi neskladnosti for-mainlh potrdi] z dejanskim stanjem (na primer pogoj stainega bivališča ali zaposlitve), čeprav so bili stanovanja bolj potretmi od nekaterih, ki so jim bila stanovanja do. deljena. Zaradi nekoliko presegajoCega cenzusa dohodka na družinskega Clana so izpadle za pridobitev stanovanj Iz solidarnostnega sklada družine, ki živijo po kletnih ali podstrešnlh stanovanjih, oziroma čakajo že po 10 let ali ceilo več na primerno stanovanje. Komisija je ugotovila, da so prizadete tudi samohrani]-fce, ki se glede cenzusa obravnavajo enako kot popolna družina. Le-tein dostdkrat višina osebnega dohodka s pre-živnino za otroka, ob malenikcxstm preikaračitvl cenzusa, CBiemogoča pridobitev stanovanja iz solidamostnega sklada. Ptav tako menijo tudi upokojenci, da za njih ne bi smel veljati cenzus, sajj so že z minulim^ delom dovolj prispevali v stanovanjski fond. Kcmtisija za prošnje in pritožbe je ugotovila ob svo-jem delu, da bi bilo prav, da bi se stanovanjska vpraša. Oja deOavcev, kj lmajo po 15 ali več let zaposiitve in, ld do danes nlso dobHi primemega stanovanja, prednostno obravnavajo. Samoupravne stanovanjske skupnosti bi morale med drugim upoStevatd dejstvo, da obstoji mnogo samskih de-lavcev, ki mkakor ne morejo priti do primernih stano-vanj. Namesto, da bi namensko stanovanjsko varčevali, morajo plačevati drago najemnino za opremljeoe ali ne-apremljene sobe, bodisi v privatm ali v družbeni lastni-ni. Kamdsija predlaga, da bi bito nujno potrebnj pristopiti k izgradnji samskih domov za stalne deLavce, ne pa samo za se2onske. Nekatere pereče socdalne probleme, zlasti, kadar gre za bolezen, nevzdržne stanovanjske ra^auere in podobno, bi morale stanovanjske skupnosti izjemoma obravl»avati mimo pc^ojev, predvidenih v natečajih. S sprejetjem novega zakona o stanovanjskih razmer-Jih (maja 1974) je bila tudi lastoikom hiš ali stanovanj, fie sami atvijo v utesnjenih stanovanjskih razmerah dana možnost vselitve v lastno stanovanje, vendar pa jtm 85. ftlen cit. zakooa vselitev delno onemogoča. Ugotovljeno je, da se kljub začrtani stanovanjaki politi-ki obiliaiii še vedno obračajo na komlsijo za prošnje in pritožbe, ker menijo da bodo z njeno pomočjo prej prišli do stanovanja in ker še povsern ne zaupajo novo ustanov-ljenim stanovanjskini skupnostim in organizacijam adru-ženega dela v pravi&io razdelitev stanovamj. . Komisija za prošnje in pritožbe predlaga skupščini ob-ftine Ljubljana Center, da Informacijo o delu komisije za prošnje in pritožbe skupščine občine Ljubljana Center ob. ravnava z naslednjimi predlogi komisije: 1. Skupščini SRS se predlaga, da se pospeši sprejem zakona o postoptoj z vlogami in pritožbami. 2. Delo komJisdje naj se odpre za širSo javnost tako, da se občasno v glasilu »Dogovori« seznanja delovne Iju-di ia obdane s problematiko, s katero se srečuje komisi-ja za prošnje in pritožbe pri svojem delu. 3. Skupščini SRS se predlaga spremembe naslednjih čienov zakona o stanovanjskih razmerjih: 4. allnea 20. člena določa, da je treba zakoncu, ki se je dolžan i2seliti iz stanovanja, preskrbeti najpot-rebneiše pro-store. Raaveuani zakonec, najpogosteje je to mata z enim ali več otrakl, razveEanemu zakoncu težko ponudi nadomestni stanovanjski prostor, Ceprav gre v tem prime-ru za najpotrebnejši prostor. Občinski upravni organi — oddelek za gradbeme in stamcvvanjsike zadeve bj moiral ime-ti v ta namen na razpolago vedno nekaj najpotrebnejših prostorov (6. in 7. kategorije) ker bi edino v tem primeru določiio 70. člena res lahko priSlo do veljave. 85. člen lastniku stanovunja, ki živi v tčžkih stanovanj« skili razinerah daje le delno možnost vselitve v lastne prostore. Na zahtevo lastnika mora stanodajalec imetnika stanovianjsike pravice uvrstiti med prednostne stanovalce. Lasfcniku praktično s tem nd pomagano, ker stanodajaiec imetniku še ne dodeli stanovanja. 87. člen sostanovalska vprašanja bi morala imett pri re-Sevanju prednost pred drugimi vprašanji, kajti ugotovlje-no je, da je žrvljenije v vseh primerih sostanovalstva skraj-no nemogoče. 88. člen, 89. člen v smislu 2. to6ke 89. člena imajo so. steoovalcl možnost, da se updrajo prezidavi stanovanja. Pagosto se uspixajo prazidavl kljub temu, da se jim s prearidavo ne bi poslabšaie njihove stanovanjske razmere. V tem primeru sostanovalci največkrat račirna-jo, da bodo s smrtijo sostanovalca v smislu 90. člena do-bdli tudi stanovanjski prostor sostanovailca. V tem pri-meru bi morala biti odgovornost stanodajalca pri 2. to-čka 90. člena posebej poudarjena, ko gre za preverjanje smotrne izkortščenosti pirostorov. 4. Samoupravnim organom v O2D se priporoča, da svoje splošne akte spremene tako, da se delavce, ki ima. jo po 15 ali več letih zaposlitve, nerešem stanovanjski pro blem obravnava prednostno. 5. pri programu stanovanjske izgradnje naj se predvidi gradnja samskih domov za stalne delavce, ne pa samo za sezonske. : KOMISIJA ZA PROŠNJE IN PRITO2BE Točka 7 Socialistična republlka Slovenija , SKUPŠCINA OBCINE LJUBLJANA CENTER Svet za preventivo in vzgojo v oestnem prometu Datiun: 11. 11- 1975 Poročilo o delu sveta za preventivo In vzgojo v cestnem prometu skupščlne občine Ljubljana Center Farofttlo zajema dn prikazuje: — organizaranost sveta ter stalne in občasne znetode in oblike dela, — parodilo o delu od ustanavitve do septembra 1976, — problematiko, kd se pojavlja ob delu sveta, — financAranje, — povezavo z ostaldmd instituGidami, — priznanja svetu 1. ORGANIZIRANOST SVETA ZA PREVENTIVO IN VZGOJO V CESTNEM PROMETU 1. 1. Svet za preventiTO in vzgojo v cestaem prometu skup&čdne občtine Ljuibljana Center je bdd ponovno ustanov-ljen s statutom občine kot statao telo občinske skupš&ne. Naloge sveta kot organa skupščine so opredeljene z odtokom o sestavi in nalogah kamisij in drugih stalnih delovnih teles skupščine obdine I^juibljana Center in njenih zbarov, ki so: Svet obra/vnava in proudutje cestnojprometno proble-matiko, pospešuoe prometno vzgojo in izobraževanje učen-cev v cestnam prometu, usmerja prometno-vzgojno in preveratLvno dejavnost organov in organizaclj, ki se ukvar. Jajo z vprašanji varnostd cestnega prometa ter usklajuje njihovo delo. Iadaja in razširja prometno-vzgojne puM-kacije ter razvija in pospešuje varnost cestaega prometa in prometno vzgojo prek drugih sredstev javnega obve-^čanja, predlaga orgamam in organizaoiijam, ki se ukvarjajo z vprašanji cestaega prometa ukrepe za iaboljšanje njjhove vamosti ter upravlja druge zadeve s podnočja prevemtlve ta vagoje v cestaem prometu. Svet ima 15 članov. Predsednika to 8 dlanov taennjj« obfiinska skupščina izmed delegatov, ostale Clane pa ime-nujejo organl oasiroma organizaoije, M jih določi komisija za volatve in imenovanja. 1. 2. Na prv4 seji sveta v novi mmdaibnd sestavi so se oblikovala staldšča, na katerih je temeljdl program za delo sveta. Osnovna izhodlšča, ki izhaijajo iz ppredeldtve prvega odstavka 117. eiena 2to,kona o varnosti cestnega prometa, ki se glasi: — proučuje in obravnava cestno problematiko v zveai s preventivo in vzgojo v oestnem prometu v naslednjem: a) Utrditd vlogo obdinskega sveta kot dmžbenega orgaina in s tem dati poudareik krajevqdin skupnostim, ki naj v svoje stafcute vnesejo ustrezna določida v okviru družbene sainozaščite za podrofije prametne preventive, b) ITstanavitev komisije za preventivno dejavnost v fcrajevndli skupnostth ali dirugega telesa, kii bo opravljai to nalogo, c) Alebivna prisotaost In ddovanje dlainov sveta Jn komisij na vseh zborih, komterancah, sejah, sestanikih, posvetovanjih in dirugih. obliikah sestajanja, M obrajvnavajo poaredno all naposredno vprašanja s področja deia sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, d) Z viddlka varnosti spremljata nastaJo problematdiko in posredovati uspe&ne jzkušnje in pred3oge, e) V preventdvno delo vkljoičevati v&e delavoJjine Clane tz vseh institucij in masovnih organizacdj ter tako oboga-titd in patnasoviti to dejavnost dn dek). 1. 3. Za uspešno Izvajanje zastavljenih nalog je svet na začetku zastavil shemo organiziranosti delovaaja, lol je pogoj za uspešno vsebinsko delo. Tako so bile v okviru sveta ustanovOjene štdri komis4je, fd taiko po sestavl, kakor po področju, zajemajo vsa pod-ročja delovanja sveta za preventivo in vzgojo v oestoem prametu. UstarnOTljene so brile naslednje komisije: — komisija za krajevne sikupnošti, — komisija za osnovne šole, — komisdja za srednje šole, — komislja za gospodarske organizacije. 1. 4. Svet za prevantlvo tn vzgojo v cestaem prometu skupščine obfiine LjubJjana Center je sestavljen \z pet. najstih članov. Tajnik sveta opravlja tajndška opravila za svet in omenjene komisdje ter skrbd za koordiiiaciijo med svetom in koimisijanii ter svet»m in mestaio komjsijo ozi. roma republiškim svetom za preventa.«) in vzgojo v oest-nem prometu. 2. PODROCJE DELA IN DOSEDANJA REALIZAGIJA PROGRAMA 2. 1. Svet je od ustanovltve septemhra lanskega leta do septembra letos imel pet redndh in eno izreclno sejo, na katerih so bila obravnavana Setrtletna poročila o dedu komisdj In programi za krajša obdobja. Delo sveta je temeljilo na delu iKtanovljendh komlaid. ki pokrivajo prej omenjena področja. Tako so imele posa-mezne komisije naslednje števiLo sej: — komisija za krajevne skupnosti ni jmela nobene seje — komisija za osnovne šole pet sej, — komisija za srednje šole šest sej, — komisija za gospodarske organdzaciae tri seje. 2. 2. Svet je v oktobru lanskega leta pripravil prograim za delo sveta, ki zajema programe kamisij in temeljj na dolgoletnih izkušnjah ter pozdtivnlh reiaultatJh dela pro-mefcne preventive in vzgoje, kot enega po.mem.bnih fak-torjev družbene samozaščite na področju šolstva ter gospo-darskih organizaoi: iz pretaklih let. 2. 3. Kot primarna za delo na podTOčju osnovnih Sol so bila vzeta naslednja tehodišča: — vkijučitev šolske mladine v vse prometne akcije, — izvršiti akaljo tekmovanj »KAJ VES O PBOMETU« čimbalj množično, pri čemer je pota^bno vzbuditi čdmvedji tekmovalnd in vzgojni interes, — stalno spremljati izobraževanje in vzgajanje osnovno-šolske mladine s področja prometa. Delo komisije na področju osnovnih Sol, katere članl so mentorji na osmih osnovnih šolah v občini Cejiter, kakor tmdi prometna vzgoja, ki poteka v okviru sprejetih udnih programov ter v okviru toteresnih dejavnostd na posameznih šoJah je bilo uspešmo. To je vsekakor rezultat dolgoletnega prizadevanja pristojnih organov s tega pod-rodja, kakor tudl ne nazadnje dobro delo sveta za pre-ventiivo in vzgojo v cestnem prcxmetu. Tako je med mladdno osnovmh šol potekala vsakoletna množična akdja »KAJ VEŠ O PROMETU« po programu republiSkega sveta. Teikinovanje je potekalo preko: — razredimh t€&movanj, — šolskili tekmovainj, — občinskega tekmovanja, M ga organizira občinsfci svet. V vseh oblikah, ki jdh navaja program, glede na sta-rostno razdelitev učencev na skupine (pisanje prometnih spisov, risanje risb na temo promet, testiranje, prafctidna vožnja na poligonu), je tefanavanije zajelo v pTetefctem šolskem letu več kot pet tisoč učencev osnovnih Sol. Svet za preventlvo je ob za6etku šolskega leta izvedel poeebno akcijo v naši c/bdm, katere namen je bil opo-zoriti zlasti učance nižjlh razredov in prvošolce ter njihove starše tn ¦ragojitelje na prometno varnost in pravitoo ravnanue v prometu. Na treh osnovndh Solah je organizirana picmirsk* prometna služba, katere namen je, da zlasti ob »konlcah« piomrji prometalki pomagajo ter opozarjajo svoje tova-riše na pravilno in disaiplinirano ravnanje v prometu. Svet je v sodelovanju s Solarru poskrbel, da so pionirji prometniki ustrezno uniformirand. Fo predhodni občlmiki selekaiji v obiiki tefcmovanja, •ta bili farmirani ekipi pjamrjev prometnikov občine Center, ki sta se udale&Ul VII. republiikega srečanja pio-rurjev promafcnikiov v Kopru. Piireddtev v Kopru je bila organizirana v ofcviru jugoslovanskih pionirskih iger. Isto-časno pa je bilo v Portorožu organizirano republi&ko sre-čajne mentorjev prametne vzgoje na osnovnih šolab, ki sta se ga udeležila tudi spremljevalca ekip u; občine Ivnlke aflttlva v komi&ijo za osrun-ne *ole 1n s twm poveeoti in zagotovlti kontinuiteto dela na obeh Rtopnjah. 2. 4. Svet je z ustanovitvijo komisije za sredix)e Soie, k»t komlsije za fcmjevne sfcu/pnostd posegel na doslej pre-malo obravnavano podrofije prometne preventlve ln vzgoje. AnaMze promefcnih nesreč so naroreč pokazale, da Je po-ttrebmo veliko vei pozomosti kot doslej, posvečatl vagojno prometnl dejaivnosfci ravno doraSfiaJoCi mladini. Komisijo aa srednje šole sestavljajo mentorjl, lcl so tallll tefbranl na posameznlh Solah v zašetllcu Solskega leta 1974/75. Zaradd neurejen^a stattisa samdh mentorjev za prometoo vzgojo na srednjlh šolah, kl je izhajal iz neopre-deljenosti promefne vzgoje v samih uflnlh programih in toteresnih dejavnostdh, fci se odvljajo na šolah, je bilo delo na nekaterth Solah otežkočano ai nl doblio ttstega rasanaha, kot je bfflo s programo opravljena za 24 katastrskih obfidn v Občuu Murska Sobota za 15 naselij V skupni povraini 11.6761». — V aveaa z banitirantjem in katastrsko klasifikacijo . cemJJdSč bo opravljena analiza kategarij kmetijskih zeni-IJifič in pripravljene oanove za bonatiTanje m katastrsko klaaifikacijo; metodologija za bonitiiranje bo testirana na površini 5.000 ha; na komasacijskih obmoCjiii bo na po-vršini 20.000 ha ocengena pnroizvodna sposotmost (boniteta) zemljišč; nove zemljlSko katastrske kulture bodo ugotov-ljene na celotoem obmoftju republailte. — Ciklidno snemanje iz zraka bo opravljemo za celot-do območje republike. — GeodeMia prostorska dotoimentacija republlke bo iadelana na osnovi nove topogTatske karte 1:25.000 za ob močje cele republike. — Raziskave bodo usmerjeoe v proufievanje družbene »lc^ie geodetske službe, racionalno družbeno ekonomsko delovanje geodetske službe ter v uvajanje sodobnih tehnič-nlh sredstev. XV. Za todelavo temeljnlh tjopografsklh na6rto>v v ve^Jlh meTdUh bo SR Sloveradja v letlh 1976—1960 prispevala 16^96.000 dinarjev; ta sredstva se bodo uporabljala v skladu z družbeoiin dogovorom Iz 4. alinee prejSnje točke. Za izvedbo ostalih nalog iz prejšnje todke bo SR Slo venija v letl 1976—1980 aagotovlla 178,200.000 dinarjev. Sredstva iz preOšnjih dveh odstavkov bo sagotovila SR Slavenlija v svojem proračunu. V. Za Izvedbo srednjeročnega programa geodetskih del v Obdobju 1976—1980 bo zagotoviaa SR Slovemja v repub U&kem prx>ra