~ 'Gozdarski vestnik Letnik 58, Divja cešnja 1111us avium L.) .azvoj alpskega smrekov ega gozda v dolini Lop ucni ce Divji petelin in 1nje v gorskem :ozdu Slovenije 1999 nen zavarovanih obmocij za varstvo narave ZVEZA GOZDARSKIH DRUŠTEV SLOVENIJE tažni est ih "Polh pod" nudi odlicno podlago za oblaganje s parketom/lesenimi oblogami ali ostalimi oblogami, iz lesene podkonstrukcije, ki je zlepljena na razlicne tipe izolacij. Polh pod je namrec prefabricirani sendvic element, ki je namenjen suhomontažni vgradnji na horizontalne nosilne konstrukcije (medetažne konstrukcije ali talne elementov -z izolacijo XPS (ekstrudiran polistiren), 28 kg/m3 -z izolacijo EPS (ekstrudiran polistiren), 30 kg/m3 -s tervolom TP..SS, 140 kg/ m3 -zgornji sloj je iz dvoslojne pokrivne obloge (en sloj obdelan na pero in utor), ki je zlepljena na i?.olacijo z vodoodpornim lepilom (variante: z vezano plošco; z )~.. ~ ~ vodoodporno iverno plošco) ) ~ Prednosti suhomontažnega Polh poda pred klasicnim~ · .l. ·estrihom: ~7 -stabilna, varna, hitra, enostavna, izravnalna in cista montaža -omogoca takojšnjo montažo zakljucnega sloja -tla so prijetno 11 mehka in topla" -materiali so ekološko neoporecni in prijazni okolju -dobra zvocna izolacija Za vgradno v objekt se odlocimo, ker vemo, da: -je temperatura površine Polha bistveno višja v primerjavi s klasicno izvedbo, ker sestava tal ne vsebuje estriha, ki ohlaja finalno oblogo POSLOVNA E~OTA MAROF TRADE Cesta Notranjskega odreda 46. 1386 Stari trg pri Ložu, SloveniJa Telelon: ++386/ 01 1 705·89.()3, 705·70-71, Fax: ++386 1 01 1 705·70·59 E-mail: marol@ggp.si Gozdarski vestnik, letnik 58 • številka 5-6 1 Vol. 58 • No. 5 -6 Slovenska strokovna revija za gozdarstvo 1 Slovenian professional journal for forestry 226 ZNANSTVENE RAZPRAVE 227 252 '-"'STROKOVNE RAZPRAVE 266 276 AKTUALNO 280 IZ DOMACE IN TUJE PRAKSE 281 GOZDARSTVO V CASU IN PROSTORU 283 285 KADRI IN IZOBRAŽEVANJE 287 Uvodnik Marijan KOTAR, Marko MAUCIC Divja cešnja (Prunus avium L.)-pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov Wild Cherry (Prunus avium L.) -an lmporlant Tree Species in the Slovenian Forests Aleš POLJANEC Razvoj alpskega smrekovega gozda v doifni Lopucnice Development of Alpine Spruce Forest in Lopucnica Valley Miran CAS Divji petelin in stanje v gorskem gozdu Slovenije leta 1999 Martin ŠOLAR Pomen zavarovanih obmocij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luci zakona o ohranjanju narave in mednarodnih standardov za varstvo narave Vesti iz Zavoda za gozdove Slovenije Nike POGACNIK, Robert KRAJNC Les kot kurivo Mirko PERUŠEK Gozdna delavnica Birdlifa v Latviji Nike POGACNIK, Ralph E. H. SIMS World Renewable Energy Congress VI, 3.-7. julij 2000, Brighton, Velika Britanija Novi magistri v gozdarstvu Skrb za izvedbo gojitvenih del v novih razmerah Nega gozdov je pot, ki vodi do stabilnih in kakovostnih gozdov, zato si prizadevamo za cim vecjo realizacijo gozdnogojitvenih programov. Šibka tocka pri negi v zasebnih gozdovih so redcenja v drogovnjakih. Sredstva subvencij so omejena in za izvedbo programa se kažejo potrebe po racionalizaciji dela na podrocju gojenja gozdov, torej na optimizaciji nege z izbiro ustreznega razmerja med vloženim delom (sredstvi) in ucinki nege. V obdobju financiranja gojitvenih del iz namenskih sredstev za vsa vlaganja v gozdove se je pogosto zastavlja/o vprašanje razdobja ponovitev izvajanja gojitvenih del, manj pa vprašanje intenzivnosti izvajanja del na konkretnem objektu. Silnih teženj po racionalizaciji gojitvenih del ni bilo, glede na to, da so se namenska sredstva za vsa vlaganja v gozdove oblikovala na osnovi gozdnogospodarskih nacrtov in letnih planov. Realizacija letnih planov ob zagotovljenih sredstvih in lastnih delavcih ne bi smela biti in tudi ni bila vprašljiva. V primerjavi z najbolj razvitimi evropskimi državami imamo v Sloveniji .po vrstni sestavi in zgradbi relativno dobro ohranjene gozdove, zdrave in kakovostne. Morda gre danes priznanje za takšno stanje prav dejstvu, da nismo za vsa dela v gozdu izdelovali ekonomskih presoj o racionalnosti vlaganj, kot se je to dogajalo ponekod v Evropi, ko je sonaravno usmerjanje gozda segalo le tako dalec, kolikor je prenesel bodisi frank bodisi marka ali šiling. Pri usmerjanju razvoja gozdnih ekosistemov je torej potrebna in koristna tudi kakšna navidezna neracionalnost. Zakon o gozdovih (1993) je postavil izhodišca za financiranje del v gozdu na drugacne temelje. Ker se z vsakim gojitve nim ukrepom v gozdu uveljavlja poleg lastniškega tudi javni interes, se dela sofinancirajo iz državnega proracuna. Tak sistem lahko dobro deluje, ce je proracun pravocasno sprejet, v višini, ki pokriva programe, in ce je odporen na politicne in gospodarske strese. Realizacija gojitvenih de/je v tesni odvisnosti od razpoložljivih sredstev. Izvedbe obnove s sadnjo, kjer so sadike v celoti financirane iz sredstev proracuna, si brez vložka države ne moremo niti predstavljati. Odredba o spremembah in dopolnitvah odredbe o financiranju in sofinanciranju vlaganj v gozdove iz sredstev proracuna RS (oktober 1999) prinaša pomembno odlocitev, da se sofinancirajo tudi druga redcenja v drogovnjakih. Izvajanje redcenj v drogovnjakih je zadnja leta zaostaja/o. Stroški secnje in spravila vecinoma presegajo prihodek. Interes lastnikov, da bi izvajali nego drogovnjakov sebi v zgubo, je bil razumljivo majhen. Nega drogovnjakov je bila zadnja leta dejansko najšibkejši clen v usmerjanju razvoja gozdov in spodbude, ceprav ne velike, so vendar že v tem kratkem obdobju veljavnosti odredbe nakazale pozitiven premik v izvajanju redcenj v drogovnjakih. S spremembo odredbe se sofinancirajo gojitve na dela tudi na vecji in veliki zasebni gozdni posesti, seznam sofinanciranih del se širi, dnina se povecuje, proracunska sredstva pa ostajajo na ravni prejšnjih let. Vtem financnem primežu paje treba iskati rešitve za uspešno izvedbo programov prav v optimizaciji nege oziroma racionalizaciji gojitvenih in varstvenih del. Znanstvene razprave GDK: 176.1 Prunus avium (L.): 279: 56: (497.12) Divja ceš nja (Prunus avium L.) -pomembna dreves na vrsta slovenskih gozdov Wild Cherry (Prunus avium L.)-an lmportant Tree Species in the Slovenian Forests Marijan KOTAR"'. Marko MAUCIC ** Izvlecek: Kotar M., Maucic M.: Divja cešnja (Prunus avium L.) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2000. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini, cit. lit. 25 . Prevod v anglešcino : Marijan Kotar. Prispevek podaja horizontalno in vertikalno razširjenost divje cešnje ter njene ekološke potrebe in gozdnogojitvene lastnosti ter uporabnost lesa. Bolj podrobno pa so podani rezultati raziskave zgradbe sestojev, kjer je cešnja pomembna primes in prirašcanja cešnjev višino in debeline. Cešnja je hitrorastoca drevesna vrsta, ki lahko na dobrih rastišcih, ce ima sprošceno krošnjo, zraste v debelina do 50 cm že pri 35 do 50 letih. Pri starosti 45, 50 lel jo obicajno napade trohnoba, zato jo gojimo v kratkih proizvodnih dobah. Proizvodnja lesa vrhunske kakovosti zahteva, da jo obvejujemo že v prvih letih razvoja. Naravno cišcenje od vej je nezadostno, ker jo moramo zaradi njene kratke življenjske dobe vzgajati v nizkih gostotah oziroma s sprošcenimi krošnjami. Ker obicajno raste skupaj z drevesnimi vrstami, ki v od raslem gozdu dosežejo vecje drevesne višine kot cešnja, jo moramo vzgajati v skupinski ali šopasti primesi. Kljucne besede: divja cešnja, Prunus avium, horologija, morfologija, sistematika, višinska rast, prirašcanje v debeline, zeleno obvejevanje, kakovostna zgradba sestaja, trohnoba lesa, kakovost lesa, gospodarski pomen. Abstract: Kotar M., Maucic M.: Wild cherry (Prunus avium L.)-an lmportant Tree Species in the Slovenian Forests. Gozdarski vestnik, No. 5-6/2000. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 25. Translated into English by Marijan Kotar. The article deals with the horology of wild cherry, its ecological needs, silvicultural characteristics and properties of wood. More particulary are given the resulls of investigation about stands structure in which the wild cherry has an im porta nt share. Height and diameter growth are dealt in detail. Wild cherry is a fast growing tree species on good sites. lf il grows with released crown it can reach a diameter up to 50 cm at the age of 35 to 50 years. At the age of 45 to 50 years the stems are usually attacked by rottenness, therefore the management with wild cherry requires short rotations. The production of wood of the best quality needs the pruning in the first years of it s growth, because the natural pruning is not sufficient. The wild cherry usually grows together with other tree species, which reach the bigger height as cherry trees, therefore the wild cherry should be admixed in the stands ina small groups. Key words: wild cherry, Prunus avium, horology, morfology, systemat\c, height growth, diameter growlh, pruning, stand structure, wood rot1enness, wood quality, economical importance. 1 UVOD INTRODUCTION V zgodnji pomladi, še preden olista vecina naših drevesnih vrst, opa­zimo na toplejših legah v gozdu drevesa, ki so preobložena s cvetovi in ki jih obletavajo številne žuželke. Njihove krošnje so kot en sam cvet, poln nektarja in peloda, in s svojim cvetenjem oznanjajo prihod pomladi. Gre za divjo cešnjo (Prunus avium L.), ki raste na prekmurskih ravnicah, dolenjskem gricevju, zasavskem hribovju, kraških in kocevskih opušcenih košenicah, ter tudi v višjih, soncu izpostavljenih legah gorenjskih gora vse tja do visokogorske stopnje. V gozdu je divja cešnja primešana v vecji ali manjši primesi, odvisno od rastišca in ravnanja z gozdom v preteklosti, nikjer pa ne gradi cistih naravnih sestojev. Divja cešnja je zaradi svojega *dr. zn., redni univ. prof. M. K., lesa že najmanj dve stoletji zelo spoštovana drevesna vrsta, veliko bolj BF, Oddelek za gozdarstvo in pa je pomembna njena izpeljanka -s selekcijo in križanji oplemenitena - obnovljive gozdne vire, Vecna pot navadna ali plemenita cešnja . Ta je poznana zaradi svojih plodov, ki se 83, 1000 Ljubljana, SLO kot prvo sadje pojavijo na trgu že pozno spomladi in zgodaj poleti. V ** M. M., gozd. inž., Gozdno Sloveniji je bila in je še zastopana s številnimi sortami oziroma, v jeziku gospodarstvo Maribor, Tyrševa sadjarjev, kultivarji. V tem sestavku obravnavamo predvsem divjo cešnjo, 15, 2000 Maribor, SLO Kotar fvl.. fvlauclc M . ki je pomembna graditeljlca številnih naravnih gozdnih fitocenoz v Slo­veniji. Ceprav je bila divja cešnja že od nekdaj cenjena gozdna drevesna vrsta, pa lahko o njenem sistematicnem pospeševanju in vzgoji govorimo šele v zadnjih 40, 50 letih, ko smo spoznali, da je zdrav in stabilen le tisti gozd, v katerem so zastopane vse tiste vrste, ki so graditeljice naravnih fitocenoz. Ceprav smo v zadnjih desetletjih v naših gozdovih divjo cešnjo pospeševali ali pa vsaj ohranjali, pa je danes v gozdu le malo takšnih cešenj, ki imajo debla z vrhunsko kakovostjo lesa. Po štiridesetih letih njenega pospeševanja bi moral biti delež debelih dreves cešnje s kako­vostnimi debli bistveno vecji, ker je to hitrorastoca drevesna vrsta. Da so takšna drevesa razmeroma redka, sta lahko dva vzroka, in sicer: da smo predcasno posekali kakovostna drevesa, -da naše pospeševanje in nega nista vodila k boljši kakovosti dreves. Verjetno je bilo prisotno oboje, saj je znano, da smo v zadnjih dveh desetletjih v zasebnih gozdovih posekali izredno veliko število kakovostnih, še ne zrelih dreves. Številni kamioni z italijanskimi oznakami so polno naloženi s cešnjevino vozili iz štajerskih in dolenjskih gozdov, ker je bila cena cešnjevine vsaj za naše razmere zelo ugodna. Na drugi strani pa so bili naši negovalni ukrepi v državnih gozdovih usmerjeni predvsem v ohranjanje cešnje in sprošcanje njene krošnje, kar pa ni dovolj za vzgojo visokokakovostnega lesa. Pri vzgoji cešnje z visokokakovostnim deblom je nujno poznavanje njene rasti in razvoja ter njenih gojitvenih lastnosti. Pri negi cešnje pa smo enostavno prenašali gojitvene ukrepe, ki jih izvajamo pri drugih listnatih dreves nih vrstah, ter bili tako manj uspešni. V nasprotju z Nemcijo in Francijo, kjer so tej drevesni vrsti posvetili in ji še posvecajo izredno veliko pozornost tako pri gospodarjenju kot tudi pri raziskovalnem delu, smo pri nas slednje povsem pozabili. Zato cešnje pri nas pravzaprav ne poznamo, poznamo jo samo kot rastlinsko vrsto, ne poznamo pa njenih rastišcnih potreb, njenih gojitvenih lastnosti in njene rastnosti na naših rastišcih. Izsledki iz tuje literature so nam lahko v veliko pomoc, ne morejo nam pa nadomestiti našega raziskovalnega dela; lahko nam ga v dolo­cenih primerih samo olajšajo. 2 NAMEN RAZISKAVE 2 OBJECTIVES OF THE RESEARCH Namen prispevka je seznanitev gozdarske strokovne javnosti z raz­širjenostjo in ekološkimi potrebami divje cešnje, z njenimi gojitvenimi lastnostmi, z uporabnostjo lesa in plodov, z njeno vlogo v gozdnih fitoce­nozah ter z njeno rastjo in razvojem na tistih gozdnih rastišcih, kjer se pojavlja v naravni zgradbi sestojev v vecji primesi. Prvi del prispevka predstavlja predvsem povzetek znanj iz tuje in domace literature, drugi del pa rezultate raziskav, ki smo jih izvedli v zadnjih letih v okviru raziskovalnega projekta Minoritetne drevesne vrste, ki ga je finan­ciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo RS. Del raziskovalnih rezultatov pa izvira iz raziskave, ki je bila izvedena v okviru diplomske naloge na Oddelku za gozdarstvo in obnovljiva gozde vire na Biotehniški fakulteti z naslovom Rast in razvoj divje cešnje (Prunus avium L.) v Halozah, ki jo je pripravil M. Maucic pod mentorstvom M. Katarja (MAUCIC 1999}. Prav tako so v prispevku objavljeni dosežki ameriško-slovenskega raziskoval­nega projekta Karst -Agroforestry Development, ki ga je izvedla skupina raziskovalcev Biotehniške fakultete v Ljubljani pod vodstvom B. Maticica. V prispevku poskušamo oblikovati smernice za ravnanje z gozdovi, kjer je ceš nja po naravi bogato zastopana v drevesni sestavi. V smernicah, ki pa jih moramo imeti za okvirne, skušamo odgovoriti na vprašanja, ki se pojavljajo tako vsakemu nacrtovalcu ravnanja z gozdovi kakor tudi gojitelju, izvajalcu nacrtovanih ukrepov. Ta vprašanja pa so: 1. Kolikšna je lahko primes divje cešnje na rastišcih, ki so primerna za rast in razvoj cešnje, in kakšna naj bo oblika zmesi ter zgradba sestaja? 2. Kolikšna naj bo gostota dreves, da bo zagotovljeno pridelovanje lesa najboljše kakovosti? 3. Kako pogosti, kakšni in s kolikšno jakostjo naj bodo izvedeni negovalni ukrepi, da bo omogocen optimalen razvoj ter da bo zagotovljena pro­izvodnja visokokakovostnega lesa? 4. V kateri starosti doseže cešnja gospodarsko zrelost, to je najvecji povprecni vrednostni prirastek? 5. Ali potrebuje cešnja za visokovrednostno proizvodnjo dodatne t. i. vzporedne negovalne ukrepe ali zadostujejo isti negovalni ukrepi, kot jih izvajamo pri drugih drevesnih vrstah, vendar izvedeni z razlicno jakostjo in razlicno pogostnostjo? 3 PREDMET RAZISKAVE IN METODE DELA 3 SUBJECT OF INVESTIGATION AND METHODS OF WORK Predmet raziskave je divja cešnja, njena rast in razvoj na vseh tistih rastišcih v Sloveniji, kjer se ta drevesna vrsta pojavlja v obilnejši primesi, ter zgradba teh sestojev. To so predvsem rastišca, kjer uspevajo gradnovi in bukovi gozdovi in to predvsem na toplejših legah. Cešnja raste tudi na rastišcih, ki so zajeta v druge sintaksonomske enote, kjer je ravno tako pomemben graditelj sestojev, vendar je njena primes manjša in je zato z vidika proizvodnje nekoliko manj pomembna, kar pa ne pomeni, da ni pomembna glede ostalih funkcij in glede funkcioniranja gozda kot eko­sistema. Pri analizi zgradbe sestojev smo uporabili metodo vzorcnih ploskev, kjer smo podrobno analizirali višinsko, debelinsko in kakovostno zgradbo sestojev. Pri ugotavljanju višinske in debelinske rasti smo izhajali iz den­drometrijskih analiz debel in dreves, za ugotavljanje reakcijskih sposob­nosti cešnje na kolicino padavin in toploto pa smo uporabili dendrokro­nološke analize. V ta namen smo posekali skupno preko 70 dreves divje cešnje, jih razžagali na sekcije ter odvzeli nad 600 kolutov (drevesnih kolobarjev), ki smo jih analizirali v laboratoriju. Zakonitosti višinske in debelinske rasti smo ugotovili s pomocjo regre­sijske in korelacijske analize. 4 ZGODOVINSKI RAZVOJ, MORFOLOGIJA IN DRUGE ZNACILNOSTI DIVJE CEŠNJE 4 HISTORY, MORFOLOGY AND OTHER CHARACTERICS OF THE WILD CHERRY 4.1 Divja cešnja skozi zgodovino 4.1 History of the wild cherry Ceprav domnevamo, da ima divja cešnja, kot tudi ostali predstavniki podrodu Cerasus, izvor v srednji Aziji, ni nobenega dvoma, da je bila v srednji Evropi razširjena že v neolitiku {mlajša kamena doba -v Evropi GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar M Maucic M : DIVJa tesnJa (Prunus avwm L J -pomembna drevesna vrsta slovensl\lh gozdov 4000~2000 pred n. št.). Številne fosilne najdbe, predvsem cešnjevih košcic, v najdišcih nekdanjih kolišcarjev na severnem robu Alp, v Buchauu pri Federsee, v OlmOtzu, v Ratiboru itd., pricajo o njeni prisotnosti v tistem obdobju. Strokovnjaki pa niso enotni glede pojava cešnje v Evropi že v paleolitski dobi (1 milijon do 100.000 let pred n. št.), ceprav so bile že v terciaru v severni Evropi in Aziji zastopane številne vrste iz rodu Prunus (HEGI 1927). Prav tako je nejasno, ali so bili kjer koli v Evropi iz divje cešnje vzgojeni kultivarji tj. sadne sorte cešnje. Domnevo, da je Evropa dobila žlahtne sorte iz Grcije, to je iz Male Azije, imajo za zelo verjetno. številne kultivarje cešnje je že v 4. stoletju pred n. št. podrobno opisal Teofrast (372-287 pred n. št.), Aristotelov ucenec in pisec zelo znanega dela Proucevanje rastlin. Nasprotno pa je po porocilih Serviusa, Rim vse do leta 64 pred n. št. poznal samo divjo cešnjo z njenimi sladko-grenkimi plodovi. Leta 64 pred n. št. pa je maloazijske kultivarje cešnje v rimsko cesarstvo razširil vojskovodja Lukul (Lucius Licinius Lucullus, 117-57 pred n. št.) (HEGI 1927), znan po zmagi nad pontskim kraljem Mitridatom in še bolj znan po uživaških pojedinah . Verjetno ga je ravno njegova nag­njenost k uživanju dobrega napeljala, da je v rimsko cesarstvo razširil sadno sorto, ki daje enega najbolj zgodnjih in slastnih plodov. V rimskem cesarstvu so se te sorte naglo razširile celo preko Alp. Leta 50 po n. št. jih zasledimo celo v Britaniji. Tako zgodovinar Plinij Starejši (23-79 pon. št.), avtor 37 knjig z naslovom Naravoslovje, poroca o številnih sortah z razlicnimi barvami in oblikami plodov, ter razlicnim okusom in trdoto mesa v plodu (mezokarpu). številne kultivarje cešenj podajajo popisi cesarskih in samostanskih vrtov iz 9. stole~a (HEGI 1927). Tudi današnja Slovenija je bila v preteklosti znana po cešnjah, saj so jih kot sadno vrsto gojili skoraj na celotnem njenem ozemlju. Cešnje so pridelovali tako v vrtovih mest v nižinah kakor tudi v sadovnjakih hribovskih kmetij. Nekdanji šolski vrtovi, ki so jih imele skoraj vse osnovne šole, so bili ucni objekti sadjarstva naših ocetov in dedov. Tam so se naucili cepljenja, ravnanja s sadnimi drevesi ter pridobili znanje o primernosti posameznih sort za razlicna rastišca. Poleg plodov pa so te sadne cešnje dajale tudi les; ker so nekdanje sadne cešnje gojili kot visokodebelna drevesa, so ta imela pogosto nekaj metrov ciste dolžine debla. Cešnjev les je bil zelo cenjen pri izdelavi pohištva za spalnice, jedilnice in sprejemne sobe. V casu rokokoja (1720~1780) so pri opremljanju bivalnih prostorov uporabljali predvsem cešnjevino, ki je s svojo barvo še povecala ljubkost in lahkotnost tega sloga. Tudi v Sloveniji je bilo obvezen sestavni del dote -seveda v nekoliko premožnejših družinah -pohištvo iz cešnjevine. Kot vidimo, so bile divja cešnja in iz nje izpeljane sorte že v preteklosti vecnamenske drevesne vrste (angl. : multi~purpose tree), saj so imele vecnamensko rabo. 4.2 Sistematika divje cešnje in izvor njenega imena 4.2 Systematic of the wild cherry and ori gin of its name Divja cešnja spada v razred dvokalicnic (Magnoliopsida), podrazred Rosidae, nadred Rosanae, red Rosa/es (šipkovci), družino Rosaceae (rožnice) (MARTINCIC et al.1999), rod Prunus (sliva) in podrqd Cerasus (HEGI1927). V rod Prunus spada preko 200 vrst, vec kot polovica teh pa v podrod Cerasus (L.) Pers. Ostali trije podrodovi, Padus (L.) Rchb., Amygda/us (L.) Focke in Prunofora (Necker), so glede vrst enako zasto­pani. Rod Prunus ima danes središce razširjenosti vrst v jugozahodni Kitajski, drugo, manjše središce pa je v zahodni Severni Ameriki (HEGI i\otar i'li rv1auc1c i\1 1927). Kot smo že navedli, spada divja cešnja v podrod Cerasus, ki pa se deli na vec sekcij; cešnja je skupaj z višnjo (Prunus cerasus L.), pritlikavo cešnjo (Prunus fructicosa PalL) in Prunus canescens Bois v sekciji Cerasus Kohne. Prve tri rastejo v Evropi in Aziji, cetrta pa le na Kitajskem. Pri divji cešnji se sistematika konca pri vrsti, pri sadni cešnji pa pri številnih kultivarjih oziroma sortah. Vendar tudi pri divji cešnji razlikujemo vec varietet, ki pa so slabo poznane. Tako se divje cešnje razlikujejo po barvi plodov, saj imamo rdeceplodne in crnice, oziroma ceš nje, katerih plod je izrazito temnordec ali skoraj crn. Sadjarji priporocajo kot podlago, na katero cepimo kultivarje, le rdeceplodno cešnjo, ki naj bi imela lepšo obliko krošnje in ki naj bi bila primernejša kot plodonosno drevo (HUMEK 1923). Divje cešnje se locijo tudi glede casa cvetenja in olistanja, kar pa je verjetno posledica izoblikovanja ekoloških ras. Latinsko ime Prunus avium je cešnji dal Linne. Prvi del imena izhaja iz grških besed prumnon (oznacba za drevo) in prumne (oznacba za plod), obe besedi sta prišli iz Sirije in sta jih Teofrast in Plinij uporabljala tudi za vrste, ki spadajo v podrodove Prunophora, Cerasus in Amygda/us; drugi del imena, avium, pa izhaja iz latinske besede avis, ki pomeni ptica. V Sloveniji smo imeli za to drevesne vrsto vec imen, danes jo imenu­jemo divja cešnja, krajevna imena pa so še divja crešnja, cešna ticarca, drobnica, crnica itd. Zanimivo je, da sta v znamenitem nemško-sloven­skem Wolfovem slovarju iz leta 1860 pod nemško besedo Vogelkirsche (Prunus av/um) ustrezni slovenski besedi pticja, divja cešnja; znan sto­vensko-nemški Pleteršnikov slovar iz leta 1894 pa nas pri besedi cešnja napoti na crešnja in potem dalje na izraz navadna crešnja, ki ima ustrezno nemško besedo die Vogelkirsche (Prunus avium). Izvor besede cešnja je verjetno iz starolatinske besede ceresea (sedaj cerasus), ki izhaja iz novogrške besede keresea, ki so jo uporabljali za vse vrste kultivarjev cešnje. Iz teh dveh besed so verjetno nastale izpeljanke, kot so Kirsa v stari nemšcini, Chriese v švicarski nemšcini in crešnja oz. cešnja v slo­venšcini. 4.3 Morfologija divje cešnje 4.3 Morfology of the wild cherry Divja cešnja je vidna in razpoznavna že na dalec, in sicer spomladi, ko jo prekrije beli na cvetja, ter jeseni, ko se krašnja najprej obarva rumeno, nato pa rdece, ki pocasi ugaša z odpadanjem listja (KOTAR 1 BRUS 1999). Prav tako je prepoznavna poleti in pozimi po deblu, ki podobno kot pri crni jelši in gradnu poteka vse do vrha, ter po razporedu vej, ki pogosto rastejo v vencih. Vejice so gole in sive. Skorja je, podobno kot pri drugih vrstah iz rodu Prunus, tanka, vecino življenja gladka in posejana z izrazitimi precnimi lenticelami. Pri vecji starosti se skorja lupi v obliki precnih trakov in nazadnje mocno razpoka. Cešnja ima srcast in zelo prilagodljiv koreninski sistem. Globinske korenine so slabo razvite, zato v masi prevladujejo stranske korenine. Tanke koreninice se pri cešnji le redko razvijejo, ce pa se, imajo obliko šopov (BECK 1977). Za ceš njo so znacilni dolgi in kratki poganjki; na prvih, ki zrastejo do nekaj deset centimetrov letno, brsti vedno rastejo posamic in iz njih se razvijejo samo novi poganjki z listi, na drugih, ki vsako leto zrastejo le nekaj milimetrov in jih spoznamo po skorji, ki je zaradi sledi Juskolistov nagubana, pa so brsti zbrani v skupine. Med njimi je dosti cvetnih brstov, ki so okroglasti, medtem ko so listni brsti v primerjavi z njimi bolj zašiljeni (KOTAR 1 BRUS 1999). Cvetovi so dolgopecljati, zdru- GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar ženi v ko bule in se vedno razvijejo izkljucno iz brstov na kratkih poganjkih, so beli in tako kot pri vecini rožnic 5-števni, torej sestavljeni iz petih cašnih in petih vencnih listov. Vencni listi so jajcaste oblike, 1 O do 15 mm dolgi in bele barve. Za cešnjo pravimo, da cveti socasno z olistanjem, vendar se cvetovi razvijejo prej kot listi (LAUBER 1 WAGNER 1998). Prvi cvetovi se pojavijo v nižjih legah v zacetku aprila, v višjih legah pa v drugi polovici aprila in celo maja. Pricetek cvetenja je odvisen tudi od vremenskih pogojev tekocega leta. Za pricetek cvetenja naj bi bila potrebna vsota dnevnih temperatur po Hoffmannu 1.265°C (HEGI 1927). Tako pricenja cešnja s cveten jem v Atenah že 1. aprila, na Dunaju 19. aprila, v Grosuplju 16. aprila (leta 2000, ko je bila jutranja temperatura ob 6. uri od 24. marca dalje vedno vec kot +1°C, v povprecju pa med 7 in 12°C, ter najvišje dnevne temperature nad 20°C), v Kristianiji 19. maja itd. Samo cvetenje traja približno dva tedna. Pozne slane ali zelo hladno vreme zaustavijo razvoj listov, na odpiranje cvetov pa ne vplivajo bistveno, zato lahko pozeba unici pridelek plodov. Cešnje oplodijo v glavnem cebele. Košcicasti plodovi -cešnje -dozorijo sredi poletja, so komajda vecji od grahovega zrna, sicer pa podobni svojim debelejšim žlahtnim sortni­cam. So sladko-grenkega okusa, njihov notranji del tj. endokarp, je seme (košcica), ki ga obdaja užiten del ploda (meso), lj. mezokarp, zunanji del (koža), lj. eksokarp, pa je rdece, temnordece ali pa celo crne barve. Za dozoritev potrebuje cešnja v Giessnu (Nemcija) temperaturno vsoto 2.778°C (HEGI 1927). Zato dozori cešnja na svoji zgornji meji šele sep­tembra. Pri kultivarjih cešnje moramo pri obravnavi plodov omeniti t. i. in kompatibilnost oziroma nezmožnost samooploditve. Cešnjev cvet mora biti oplojen s pelodom cveta drugega drevesa. Sedaj so z obsevanjem cvetnih brstov dobili mutante, ki so sposobni samooploditve, njihovi kri­žanci pa so kultivarji, ki so ohranili sposobnost samooploditve (angl.: self­compatibility). Zelo znan takšen kultivar je Stella, ki so ga vzgojili v B. Kolumbiji in je v prodaji tudi v Evropi (IEZZONI et al. 1991 ). Listi cešnje so enostavni in elipticni, do 10 cm dolgi in do 5 cm široki, po robovih napiljeni, na spodnji strani najprej dlakavi in pozneje goli. Posebnost listov so stranske žile, ki ne segajo do listnega roba, temvec so upognjene k sosednji žili. Najbolj razpoznaven znak pa sta razlocni, majhnim bradavickam podobni rdeci žlezi, ki sta na zgornji strani, na vrhu peclja, tik ob pricetku listne ploskve. To sta t. i. ekstrafloralna nektarija, ki ju zelo rade obiskujejo mravlje, kakšen pomen imajo te žleze za rastline, pa še ni znano (HEGI 1927). Listi pricnejo odpadati jeseni, ko je vsota temperatur vec kot 7.023°C, najprej se obarvajo rumeno, potem pa rdece. Divja cešnja zraste v višino od 20 do 30 m, odvisno od rastišca ter ostalih drevesnih vrst, ki tvorijo sestoj. Najvišje cešnje naj bi rastle v Sihlwaldu pri Zurichu (HEGI 1927), saj dosežejo celo 35 m v višino in imajo prsni premer vec kot 50 cm. Med najdebelejšimi cešnjami v Sloveniji je gojena cešnja, ki ima prsni premer 140 cm, raste pa v Novakih nad Cerknim. Dosedaj najvišja izmerjena divja cešnja v Sloveniji je rastla v Gruškovju (Kopinica) v Halozah, saj je v 841etih zrastla v višino kar 35,01 m ter v debel ino (d) 80,57 cm (posekana je bila leta 1 999) (MAUCIC 13 1 999). V literaturi najdemo še podatek, da dosega Prunus avium L. ssp Prunus syJvestris (Kirschl.) Dierb. na optimalnih rastišcih na gozdni upravi Bovenden (nedalec od Gottingena v Nemciji) višino 36-40 m (BECK 1 977). Na isti gozdni upravi imajo cešnje pri starosti 60 let povprecen prsni premer nad 50 cm. Divja cešnja je vrsta, ki ne dosega visokih starosti, po 50., 60. letu starosti jo zelo rada napade trohnoba, le redka drevesa dosežejo Kotar M .. Mauc1c M . DIVJa cešn]a (Prunus avrum L ) -pomembna dreves na vrsta slovenskih gozdov starost 1 OO let in vec. V kraju Eiersheim v Nemciji je rastla cešnja, ki je docakala celo 400 let, in to je bila verjetno najstarejša cešnja v Evropi. 4.4 Razširjenost in ekološke potrebe divje cešnje 4.4 Spre·ad of the wild cherry and its ecological needs 4.4.1 Areal naravne razširjenosti divje cešnje 4.4.1 Natural area of the wild cherry Areal divje cešnje obsega zahodno Sibirije, južni Turkestan, severni Iran, Kavkaz, Malo Azijo, celotno Evropo do Portugalske, Veliko Britanijo, Skandinavija do 61° severne širine, Ladoško jezero, Grodno, Kiev in Kazan . Clovek pa jo je razširil izven tega area la, saj uspeva celo na Lofotih (67°58' severne širine), to je že v polarnem krogu. Prav tako pa jo je razširil proti jugu.v severno Afriko, Šrilanko in Indijo. Divjo cešnjo odlikuje poleg velike horizontalne tudi velika vertikalna razprostranjenost, saj uspeva v nižinah, ki imajo le nekaj metrov nadmorske višine, pa do višine 1.000 metrov in vec. Tako jo najdemo v Schwarzwaldu in Juri na 1.000 m n. v., v južnih Alpah na 1.500 m (pri Bolzanu), v centralnih Alpah (Wallis, Grau­bunden) na 1. 700 m, nad Aroso pa celo na 1.980 m. Le malokatera dre­vesna vrsta ima glede nadmorske višine in tudi glede ostalih ekoloških dejavnikov tolikšno amplitudo (HEGI 1927). Podobno kot v Evropi je tudi v Sloveniji, saj je cešnja razširjena od nižin pa vse do visokogorske stopnje. To so rastišca, katerih fitocenoze so zajete predvsem v naslednjih sintaksonomskih enotah: Ornithoga/o pyrenaici-Carpinetum MAR., POLD. et ZUP. in MAR. 94, Ca rici umbrosae­Quercetum petraeae POLD. in MAR. 94, Vaccinio myrtil/i-Carpinetum betuli (M . WRAB. 69) MAR. 94, Abio a/bae-Carpinetum betuli MAR. 94, Asperulo-Carpinetum M. WRAB. 69, Piceo abietis-Quercetum roboris (M. WRAB. 69) MAR. 94, Helleboro nigri-Carpinetum betuli MAR. in WALL., MUCINA et GRASS 93, Epimedio-Carpinetum (HT. 38) BORH. 63, Pruno padi-Carpinetum betu/i (MAR. & ZUP. 84) MAR. 94, Lonicero caprifoliae­Quercetum roboris (RAUŠ 71) MAR. 94, Hacquetio-Fagetum KOŠ. 62, Hedero-Fagetum KOŠ. 94, Vicio oroboidi-Fagetum (HT. 38) POCS et BORH. in BORH: 60, Ornithogalo pyrenaici-Fagetum MAR., PAP., DAKS. et ZUP. 90, Lamio orvalae-Fagetum (HT. 38) BORH. 63 v vecini geograf­skih variant, Omphalodo-Fagetum (TREG. 57) MAR. et al 93 v nekaterih subasociacijah, Ostryo-Fagetum M. WRAB. ex TRIN. 72 (deloma). Seslerio autumna/is-Fagetum M. WRAB. ex BORH. 63 (deloma). Castaneo-Fagetum sy/vaticae (MAR. & ZUP. 79) MAR. & ZUP. 95 v vseh geografskih variantah in Gafio rotundifolii-Abietetum BARTSCH 40. Imena sintaksonomskih enot so povzeta po Pregledu sistema gozdnega in ob­gozdnega rastlinja Slovenije (ROBIC et al. 1999). Kot vidimo, je cešnja prisotna v številnih fitocenozah nižinskih, gricevnatih in gorskih gozdov. Tako raste v dobovih gozdovih v Murskem gozdu, razmeroma obilna je v hrastovo-bukovem gozdu Dolenjske, Bele krajine in štajerske, najdemo jo v bukovih gozdovih in jelovjih jugozahodnega obrobja Panonije in tudi na posameznih rastišcih jelovo-bukovega gozda na visokem Krasu. Prav tako se poj~:~vlja v kraškem bukovem gozdu, v bukovih gozdovih srednjega Posocja in v novonastajajocih gozdovih nizkega Krasa. V višjih legah nizkega Krasa skupaj z mokovcem gradi pionirski gozd, ki nastaja na opušcenem pašniku (n. pr. Vremšc1ca) . Prav tako paje pionirska drevesna vrsta v velikem delu Haloz, kjer so prenehali s kmetijsko rabo tal. Tako kot je bila cešnja nekdaj zelo pogosta drevesna vrsta na vseh toplejših Lepo oblikovano deblo odrasle divje cešnje -želja vsakega gozda~a (Murski gozd) The mature wild cheny with well shaped trunk -in accordance to every lorester's desire (Murski gozd) Kotar M Maucic M legah, ki jih je porašcal srednji gozd, je danes pogosta v novonastajajocih gozdovih toplih leg vseh tistih zemljišc, kjer smo opustili košnjo ali pašo. še prav posebej rada skupaj z nekaterimi vrstami iz rodu Sorbus preraste opušcene vinograde. Verjetno bi bilo enostavnejše navesti, kje ne raste, in sicer predvsem v gozdovih crne jelše na greznih tleh ter v visokogorskih gozdovih ob sami gozdni meji, vendar bi tudi tukaj našli posamezne osebke, ce že ne v drevesni, pa vsaj v grmovni obliki. Prisotnost divje cešnje v gozdovih je v veliki meri pogojena z nacinom ravnanja z gozdovi v preteklosti. Velike secnje, ki pomenijo velike presvetlitve gozdov, pogosti manjši ali vecji goloseki in prezgodnje pomladitve sestojev so povecevali delež divje cešnje, ki ima precej pionirskih lastnosti. 4.4.2 Ekološke potrebe 4.4.2 Ecological needs 4.4.2.1 Toplota 4.4.2.1 Warmth Divja cešnja je nezahtevna drevesne vrsta, ki dobro uspeva na toplih rastišcih. ce ni dovolj toplote, seme oz. plodovi ne dozorijo. V Sloveniji daje cešnja prednost toplim legam, zato je obilno zastopana v gozdovih, ki so nastali na nekdanjih kmetijskih zemljišcih. Divja cešnja je razmeroma odporna proti mrazu. Ta odpornost je dosti pomembnejša pri kultivarjih kot pri divji cešnji, saj pozeba dostikrat unici pomemben del donosa plodov. Pri testiranju kultivarjev divje cešnje na odpornost proti nizkemu mrazu so ugotovili, da je razmeroma odporne dreves na vrsta, ce ne pride pozimi do vecjih in daljših otoplitev. V primerjavi z višnjo (Prunus cerasus L.) je cešnja manj odporna, saj prenese višnja brez škode mraz -38°C. Cešnja potrebuje tudi mrzlo obdobje, da prekine dormanco. Pri testiranju 20 kultivarjev cešnje so ugotovili, da potrebujejo ti od 1.081 do 1.571 ur temperatur nižjih od 7°C (IEZZONI et al. 1991). V zvezi z obdobjem nizkih temperatur, ki jih potrebuje cešnja, naj navedemo navado v Nemciji. Na dan Barbare (4. decembra) narežejo cešnjeve veje in jih dajo v vaza z vodo v topel prostor. Nekdaj so verovali, da imajo te veje pre roško moc, saj napovedo dekletom, ali bodo naslednje leto dobile moža ali ne. ce je veja, odrezane na dan Barbare, ki je pred­stavljala dolocenega snubca, do božica zacvetela, potem je bila naslednje leto poroka (HEGI 1927). Seveda ima ta pojav ekofiziološko razlago. V drevesih na koncu vegetacijske dobe, ko rastna faza preide v fazo skla­dišcenja (depozicije), nastaja v brstih hormon abscisin (nekdaj so ga imenovali dormin), ki pri rastlinah povzroci fazo mirovanja oz. dormanco. Pri nizkih temperaturah se abscisin razgradi in drevo preide v fazo mobi­lizacije. ce imamo že oktobra in novembra nizke temperature, se abscisin do 4. decembr13 razgradi, s tem pa se konca notranje pogojena dormanca in drevo preide v kviscenco, to je dormanco, ki jo povzrocajo zunanji pogoji, to so nizke temperature (MOREY 1978, BRAUN 1992). Kviscenco bi lahko imenovali tudi okoljsko pogojena oziroma prisiljena dormanca. Po 4. decembru cešnja v naravi ne vzcveti, ker so zunanje temperature prenizke; vzcveti pa pri sobni temperaturi, in to pod pogojem, da je bilo pred 4. decembrom obdobje nizkih temperatur, ki so omogocile razgradnje abs­cisina. Po razgradnji abscisina je drevo v stanju, da preide v mobilizacijsko fazo, ce temperature narastejo nad 12°C, in to skupaj nekaj dnL Na sreco imamo decembra, januarja in februarja zelo nizke temperature, ki aktivira jo encim, ki spreminja škrob v sladkor, ta pa raztopljen v celicnem soku vakuol zniža tocko zmrzovanje in tako obvaruje živo tkivo drevesnih Kotar organov pred zmrzaljo. Ta hladna obdobja povecajo odpornost rastlin proti nizkim temperaturam. Ko pa se temperature zopet za daljše obdobje dvignejo, preide sladkor v škrob, zato so daljše otoplitve pozimi cešnji nevarne (BRAUN 1992). Pomanjkanje dovolj dolgih hladnih obdobij pa je razlog, zakaj cešnja ne uspeva v subtropskem in tropskem podnebju. 4.4.2.2 Svetloba 4.4.2.2 Light Divja cešnja je izrazito svetloljubna drevesna vrsta, nekaj zasencitve prenese le v mladosti (OTTO 1988). Na dodajanje svetlobe reagira s povecevanjem debelinskega prirastka. Zaradi pomanjkanja svetlobe so cešnje v gozdu pogosto skrivencene, saj usmerjajo svojo krošnjo (rast) proti svetlobi. Zato najdemo v gozdu, ki ni bil redcen, vcasih debla s cik­cak obliko. Ce raste cešnja v svetlobnem jašku, kjer ima dovolj svetlobe le od zgoraj, potem raste predvsem v višino, svetloba od strani pa povecuje rast krošnje in rast v debelina. Zato imajo cešnje na podobnih rastišcih, ki so rastle s sprošceno krošnjo ves cas svoje rasti, vecje prsne premere in manjše drevesne višine kot pa drevesa, ki so uspevala v svetlobnih jaških. Najvecjo višino dosežejo tiste cešnje, ki so rastle v svetlobnem jašku takšnih drevesnih vrst, ki na istem rastišcu dosežejo vecjo višino kot cešnja. Ta pojav je poznan tudi pri nekaterih drugih svetloljubnih drevesnih vrstah, kot je npr. mali jesen (PIŠKUR 1998). Sposobnost, da cešnja dobro uspeva v polsenci, traja samo prva tri oziroma štiri leta, zato takrat semenke, ki rastejo v gozdnih robovih, naglo prirašcajo v višino. 4.4.2.3 Tla in vlaga 4.4.2.3 Soil and moisture Cešnja nima izrazitih zahtev glede tal, saj uspeva na zelo razlicnih tleh. Prednost daje toplim tlem, ki so dobro preskrbljena s kalcijem. Mnen­je, da potrebuje bazicna tla, ni popolnoma umestno, ceprav lepše uspeva, ce je pH vrednost vecja kot 4,5 (OTTO 1988). Najlepšo rast ima na globokih in svežih do zmerno suhih tleh, pogosto pa jo najdemo tudi na sušnih rastišcih. Ne prenese pa stojece vode. V globokih in zracnih tleh razvije korenine, ki zrastejo 2,8 do 3,2 mv globino (BECK 1977). Dobro prenaša poletne suše, v daljših sušnih obdobjih odvrže del svojega listja, zato je v takšnih letih širina branike ožja. Tako so leta 1976, ko je bila v Nemciji velika poletna suša, cešnje dosegle le 55 % normalne širine branike (SPIECKER 1994). V pokrajini Vzhodni Holstein divja cešnja najlepše raste na svežih in globokih tleh, ki so s hranili dobro preskrbljena, in na globokih tleh, ki so se izoblikovala na mlajših morenah, to je na pešcenih tleh, ki jih prepredajo pasovi ilovice. To so tla, kjer imajo najvecjo rastnost tudi dob, bukev in gorski javor (LODEMANN 1988). 4.4.2.4 Nevarnosti 4.4.2.4 Risks Divja cešnja spada med drevesne vrste, ki so manj ogrožene. Od klimatskih dejavnikov jo ogroža pozna pozeba in nekoliko tudi zgodnji mraz. Pozna pozeba unici predvsem cvetove, zato je še posebej neugod­na pri kultivarjih. Med kultivarji poznamo poznocvetoce sorte, ki so odporne proti pozebam, žal pa te sorte tudi kasneje rodijo. Zato je pri teh cešnjah ekonomski ucinek manjši, saj dosegajo najvišje cene predvsem zgodnje cešnje. Cešnjam je nevaren moker in pozen sneg, ki se pogosto pojavi v drugi polovici aprila. S cvetovi obložene cešnjeve veje so pogosto žrtev takšnega snega. Ce se krašnja vila v dva vrha, jo takšen poznopomla- GozdV 58 (2000) 5-6 l<.otar M Ma u cic M.: Divja cesnja (Prunus avrum L) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov danski sneg pogosto zlomi. Polomljene veje ali vrhovi predstavljajo za cešnjo veliko nevarnost, ker so te rane vhod za glivice, ki povzrocajo lesno trohnobo. Na rastišcih, kjer so tla plitva in kjer cešnja oblikuje površinske korenine, je cešnja pogosto žrtev snega ali vetra, zato so podrtice pri cešnji razmeroma pogost pojav. Pri divji cešnji je od vseh insektov najbolj nevarna listna uš. Ta napada drevesa, ko zrastejo do višine 3 m in ko je prirašcanje v višino najhitrejše. Te uši sesajo vršni poganjek, zato se le-ta posuši in tako pride do izobli­kovanja dvovršnih dreves. Listne uši vedno spremljajo mravlje. Proti tem ušem se borimo z metodami integralne zašcite . Ta biološka zašcita temelji na pospeševanju naravnih sovražnikov listnih uši. Pri cešnji se je izkazala kot izredno ucinkovita navadna strigalica (Forficula auricu/aria L.) Strigalica se hitro razmnožuje in to še posebej, ce ima dovolj hrane, ki jo predstavljajo listne uši. Strigalico pospešujemo tako, da v krošnji na štrcelj veje natak­nemo kovinsko plocevin ko, napolnjeno z lesno volno ali slamo (plocevin ka od piva idr.). Strigalice najdejo v tej narobe obrnjeni plocevinki ugodno bivališce preko dneva, ponoci pa se hranijo z listnimi ušmi. Mlade strig alice pa ostanejo tudi preko dneva v zvi~kih listja, ki se je zvila zaradi napada uši (SCHONBECK 1988). Pri kultivarjih, manj pa pri divji cešnji, povzroca vcasih škodo mali zimski pedic, ki zaprede mlado listje razvijajocih se brstov. Gosenice obžirajo liste, tako da ostanejo vcasih samo še štrleci peclji. V sadovnjakih se proti temu sovražniku borimo z lepljivimi pasovi, ki jih pritrdimo na debla (1 ,5 m visoko) v pozni jeseni, ko samice, ki ne morejo leteti, lezejo iz tal v vrhove krošenj. Pri kultivarjih imamo še celo vrsto škodljivcev na plodovih, ki povzrocajo t.i. crvivost cešenj; pri divji cešnji je ta nadloga manj po­membna. Od glivicnih bolezni moramo navesti monilijo, ki je nevarna predvsem pri mlajših osebkih, vendar je v gozdu bolj redka. Precej pogosta pa je pri sadnih sortah, saj kakšno leto popolnoma unici obred in prirastek na lesu. Listje po napadu te bolezni pocrni in se deformira. Razmeroma pogost pri divji cešnji pa je rak, ki je tudi glivicnega izvora. Deblo na napadenem mestu odebeli, skorja razpoka, vanjo pa se vselijo glive, ki povzrocajo trohnobo lesa. Pri cešnji moramo omeniti še pojav t. i. cešnjeve smole oziroma cešnjevega gumija. Gumiji so lepljivi izcedki rastlin, ki najpogos­teje nastajajo po poškodbah tkiva. Cešnja reagira s tvorbo te gumozne substance pri poškodbi kambija, ki namesto normalnih celic tvori gumi­parenhim, to je parenhimske celice z zelo tenkimi celicnimi stenami, v katerih se zasluzijo membrane in v katerih se tvorijo gumozne substance iz dotekajocih asimilatov. Te gumozne snovi se najprej nabirajo na mem­branah, potem pa v notranjosti trahej oziroma prevodnih tkiv. Prav tako se lahko spremenijo v gumozno snov škrob in membrane sosednjih strže­novih trakov. Iz kambija potem napreduje ta dezorganizacija delitve in rasti v radialni smeri proti skorji. Pri vlažnem vremenu se ta izlocek cedi iz razpok v lubju. Vcasih pa pride do izlocanja tega gumija zaradi napada gliv na oslabljena drevesa. Izlocanje cešnjevega gumija se pojavlja na mokrih in hladnih rastišcih ali pa ob prekomernem obrezovanju (obveje­vanju) dreves. Izlocanje cešnjevega gumija je zato bolj pogosto pri kulti­varjih (HEGI 1927, PETAUER 1993). Divjo cešnjo v mladosti ogroža divjad, predvsem srnjad, z objedanjem listja in mladih poganjkov od zgodnje pomladi pa vse do jeseni. Oo prst debela debelca pa peš koduje srnjak, ko si v pomlad nem casu cisti rogovje. Zato moramo posajene sadike obvezno zavarovati pred divjadjo. Osebki, Kotar M . Maucic M.: DIVJa cešnJa (Prun us avium L.)-pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov ki so zrastli iz semena v gostem mladju bukve in ostalih vrst, še posebej, ce je primes cešnje velika, obicajno ne potrebujejo zašcite pred divjadjo. 4.5 Uporabnost lesa in plodov divje cešnje 4.5 Usefulness of wood and other fruitage of the wild cherry Les cešnje ali cešnjevina je bil že od nekdaj cenjen v pohištveni indu­striji. še posebej zaželen je bil v 18. stoletju, ko se je pri opremljanju stanovanj uveljavil rokoko (LUDEMANN 1988). Za ta slog so znacilne okrasne, igrive oblike, ljubkost in lahkotnost in cešnjevina, ki se lepo in lahko obdeluje, je bila za ta namen izredno primerna. Tudi njena barva, ki ustvarja v cloveku obcutek veselja in lagodnosti, je k uporabnosti cešnjevine precej prispevala. Cešnjevo pohištvo voska jo (ne lak irajo), to pa daje tem izdelkom navdih plemenitosti. Zaradi velikega povpraševanja po lesu cešnje v takratnem casu, se je delež te drevesne vrste mocno zmanjšal (BECK 1 977). Cešnjev ina pa ni izvirala samo iz dreves v gozdu, ampak tudi iz kultivarjev v sadovnjakih in vrtovih. še ne dolgo nazaj so kultivarje gojili le v visokodebelni obliki, zato so ta drevesa dajala poleg plodov tudi les. Danes gojimo kulturne sorte le v nizkodebelni obliki, zato je ta vir cešnjevine usahnil. Pri travniški in vrtni cešnji je les nekoliko slabše kakovosti, ker se obarvanost lesa pojavlja v pasovih, vcasih pa ima na­mesto rumenorjave barve zelenkasti ali pa rdecerjavi odtenek, ki pa v pohištveni industriji nista cenjena. Barva lesa pri cešnji v sadovnjakih je precej odvisna od širine branike. Pri divji cešnji, ki raste v gozdu, prevladuje rdecerumena ali rumenkasta barva, ki kasneje polagoma postane bolj rdeckasta. Barva cešnjevine je eden izmed glavnih kriterijev, ki dolocajo njeno ceno. Najbolj cenjena je svetlorumena barva, ki je enakomerna po celotnem precnem prerezu. Zaželen je majhen delež beljave. ce drevo posekama v vegetacijski dobi, zunanji del precnega prereza potemni zaradi oksidacijskih procesov. Zato cešnjo sekamo pozimi. Spada med raztreseno porazne vrste, vendar je meja med branlkami najveckrat jasno vidna. Cešnjevina je srednjetežka in precej trda, njena gostota lesa v absolutno suhem stanju p= 570 kg/m3. 0 Pohištvo iz cešnjevine ustvarja v prostoru prijetno vzdušje Fumiture made of wild cherry wood make s a pleasant atmosphere in the room GozdV 58 (2000) 5-6 237 J Kotar M., Maucic M .~ Divja tešnja (Prunus avium L) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov Cešnjevina je les, ki je lahek za obdelavo, zato jo cenijo kot les za furnir in kot les za izdelavo masivnega pohištva. Tovrstni predelavi ustreza les, ki je brez grc . Krivost, zavitost in ekscentricnost jedra se tolerira, vendar zmanjšuje njegovo vrednost (ceno). Enakomernost širine branik, kot kaže, ne igra posebne vloge pri lastnostih in uporabnosti lesa (MAHLER 1988). Širina branike 1 cm velja v južni Nemciji za zgornjo mejo, tolikšno širino pa imajo le redkokatera drevesa. Pri cešnji so dimenzije sortimentov, ki jih kupci še jemljejo, nižje kot pri ostalih drevesnih vrstah. Tako je pri cešnji minimalen srednji premer hlada 20 cm in minimalna dolžina 1,50 m; hladi za furnir pa se pricnejo pri premeru 35 cm in dolžini 2,2 m. Te dimenzije veljajo v Nemciji . ki uvozi 80% lesa cešnje iz Francije in ostalih evropskih držav. Cena cešnjevine variira v velikem intervalu, odvisno od kakovosti in ponudbe. Tako so bile leta 1998 na dražbi v Alsfeldu (Nemcija) dosežene cene med 65 in 5.000 DEM/m3 (Vir: Holzpreise aktuel). Zanimivo pa je, da cene najbolj kakovostnih sortimentov cešnje narašcajo mnogo hitreje kot pri hrastu in drugih evropskih drevesnih vrstah (izjema je brek). Tako se je cena pri cešnji (najvišja kakovost) od leta 1973 do leta 1987 dvignila za desetkrat (MAHLER 1988). V Ostholsteinu so leta 1987 iztržili za najbolj kakovostne hlade za furnir celo 8.000 DEM/m3. V Sloveniji še ne dose~ gamo takšnih cen, vendar je leta 1999 cena najbolj kakovostnih hlodov cešnje dosegla skoraj 1.000 DEM/m3. Uporabnost plodov kultivarjev, tj. gojenih cešenj, je predmet obravnave sadjarjev; plodovi divje cešnje pa služijo v glavnem kot hrana številnim pticam. Tako nekatere vecje ptice pevke, drozgi, penice in vrane pojedo celoten plod, seme pa potem razširjajo s svojimi iztrebki. Druge vrste ptic, kot n.pr. vrabci, pa okljuvajo plod tako, da ostane na drevesu na peclju samo košcica . V posameznih krajih pa uporabljajo plodove divje cešnje za kuhanje žganja -cešnjevca, zopet drugje pa posušene plodove na­mocijo v žganje s sladkorjem ter na ta nacin pripravijo okusen cešnjev liker, ki je istocasno domace zdravilo za želodec. Proizvod cešnje, ki je imel v preteklosti uporabno vrednost, je tudi cešnjeva smola oz. cešnjev gumi, ki se sestoji iz arabina, cerazina, sladkorja in creslovin. To smolo so uporabljali pri izdelavi klobukov v Franciji ter pri pripravi zdravilnih napitkov proti kašlju (HEGI 1927). Pri cešnji ne smemo prezreti njenega pomena za cebelarstvo in druge gozdne žuželke ter njene vloge pri estetski funkciji gozda. Divja cešnja je nepogrešljiva za sadjarje, saj služi kot podlaga za cepljenje kultivarjev cešnje in višnje. 4.6 Gojitvene lastnosti divje cešnje 4.6 Silvicultural properties of the wild cherry Divja cešnja se razmnožuje s semenom in tako kot ostali predstavniki podroda Cerasus, z odganjki iz korenin. Kot smo že navedli, imajo pri razširjanju semena glavno vlogo ptice (drugi del latinskega imena opozarja na to lastnost; avis = ptica). Tudi nemško govoreci narodi uporabljajo za to drevesne vrsto izraz pticja cešnja, kar je gotovo bolj primerno kot naš izraz divja cešnja ; beseda divja ima v našem jeziku pogosto $1abšalen pomen, kar pa za cešnjo ne more veljati, saj je njen les med najbolj plemenitimi vrstami. Ce gre seme cešnje skozi prebavni trakt ptic (endozoohorija), potem vzkali naslednjo pomlad. V primeru, da ptice ali druge živali pojedo samo meso plodu, seme pa pustijo v gozdnih tleh (sinzoohorija), bo to eno leto GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar preležalo. Pri setvi v drevesnici moramo seme, da ne preleži, predhodno stratificirati. Plodove divje cešnje naberemo in jih pustimo, da se meso (mezokarp) mocno zmehca, nato te zmehcane cešnje z rokami zgnetemo (speštamo) ter z vodnim curkom odstranimo meso (na situ). Ko so košcice ocišcene, jih damo v preluknjane vrece (polivinil), ki so napolnjene s fin im pranim peskom. To navlažimo, uskladišcimo v hladilnico (okrog +5°C) in pustimo do zgodnje spomladi, ko pricnemo s setvijo. Sadimo enoletne ali dveletne semenke. Sadike pa lahko vzgojimo tudi pod starejšimi drevesi divje cešnje, ce odstranimo podrast in površino ogradimo (SPIECKER 1 SPIECKER 1988). Ker ima divja cešnja, podobno kot ostale drevesne vrste številne rase, ki jih odlikuje razlicna rastnost in razlicna odpornost, moramo pri snovanju gozda s cešnjo upoštevati njihovo provenienco. Na tem podrocju nismo glede divje cešnje v Sloveniji naredili še nicesar. V tujini so že pred leti priceli z vegetativnim razmnoževanjem divje cešnje. Sadike vzgajajo iz poganjkov, ki jih na berejo na drevesu, ki se odlikuje z želenimi lastnostmi. Te poganjke ukoreninijo s pomocjo rastoih hormonov. Še novejša metoda pa je mikropropagacija (razmnoževanje s tkivnimi kul­turami), kjer kot izsecek (explant) uporabijo vršicke (brste) koreninskih odganjkov. Iz teh izseckov, ki jim dodajo citokinine ali auksine, na gojišcu vzgojijo nove sadike (PEVALEK-KOZLINA et aL 1994). Cešnja se pomlajuje tudi s koreninskimi odganjki, ki so še posebno številcni, ce maticno drevo posekama. Te koreninske odganjke moramo zavarovati pred divjadjo, ce želimo, da bo cešnja zastopana v rastju novega sestaja. Cešnjo v gozdu vzgajamo v primesi ostalim drevesnim vrstam, zato mora biti-zaradi svoje svetloljubnosti-predrasla. Ker je v mladosti naglorastoca drevesne vrsta, si višinsko prednost, to je predrast, obicajno ustvari sama. že v drugem letu starosti lahko znaša njena rast v višino do 90 cm. Cešnja obicajno ohrani višinsko prednost pred ostalimi drevesnimi vrstami, ce raste skupaj z njimi, v gošci in letvenjaku in vcasih še v drogovnjaku. Obicajno pa ji moramo pomagati, to je sprošcati njeno krošnjo že v drogovnjaku, sicer ostane ozkokrošnjata (BECK 1977). Ceš­nja naglo raste v višino do starosti 15, 20 let, takrat doseže prsni premer 15-20 cm, ce je razmik med drevesi v tej starosti 3,8 do 4,8 m (SPIECKER 1 SPIECKER 1988). Po 20. letu starosti njena rast v višino popušca, pri 40. letu pa v primeru, da je bila sprošcena, zraste skoraj do svoje koncne višine. Po tej starosti prirašca predvsem v debelina. Cešnja potrebuje skozi celo življenjsko dobo sprošceno krošnjo; v mladju, gošci in letvenjaku, ko je v predrasti, to ni težko zagotoviti, cetudi raste v posamicni primesi. V naslednjih razvojnih fazah pa so potrebne velike žrtve, zato gojimo cešnjo, ce je le mogoce, v šopasti ali skupinski primesi. Cešnja se ne razraste v širino, ceprav ima sprošceno krošnjo. Obicajno je dolžina njene krošnje vecja kot njena širina in ima razmerje do 2 : 1, ce pa je utesnjena, pa je to razmerje vecje kot 2 : 1. Cešnja je zaradi svoje svetloljubnosti, majhne konkurencne sposob­nosti in zaradi nekaterih pionirskih lastnosti našla ugodno okolje v nek­danjem srednjem gozdu, to je v gozdu panjevcev in semencev. V zgornji plasti je rastla cešnja, v spodnji plasti pa beli gaber, ki so ga obnavljali s secnjo na panj. V današnjem casu, ko smo panjevsko gospodarjenje opustili in sta srednji in nizki gozd skorajda samo še predmet zgodovine, moramo ogroženost konkurencno šibkih vrst (brek, skorš, divja hruške, lesnika, divja cešnja) reševati s pogostejšimi gozdnogojitvenimi ukrepi. GozdV 58 (2000) 5·6 Kotar M., Mauc ic M. Divja cesnja (Prunus avium L.) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov V gozdu, kjer so bila redcenja iz­vajana s premajhno jakostjo, ima cešnja premajhno krošnjo (Murski gozd) Crown of the wild cherry is too small due to low intensity of thin­ning (Murski gozd) Cešnja raste v gozdu skupaj z drevesnimi vrstami, kot so dob, graden, bukev, vcasih tudi smreka in jelka, te pa v zrelostni dobi obicajno zrastejo precej višje kot cešnja, zato mora biti oblika primesi cešnje še posebej dobro izbrana. Poleg tega pa je divja cešnja vrsta, ki doseže svojo go­spodarsko zrelost že pri 40-70 letih (LEIBUNDGUT 1966), po tej starosti pa jo pogosto napade trohnoba. Ena izmed glavnih sestavin gozdnogojitvenega cilja je visokokakovost­na proizvodnja lesa, to pa pomeni, da morajo biti spodnji deli debla ravni in brez vej. Ker potrebuje cešnja sprošceno krošnjo že v mladosti, je razumljivo, da se naravno slabo cisti od vej. ce bi imeli v spodnji plasti sestoja takšne drevesne vrste, ki bi zasencevale samo tisti del krošnje, ki naj bi se ocistil, potem bi potrebno cistost debla pri cešnji razmeroma lahko dosegli, v praksi pa nam to le redko uspe. Takšne razmere smo lahko ustvarili v srednjem gozdu, veliko težje pa je v gozdu, ki ga gradijo drevesa, zrastla iz semena. Zato moramo cešnjo obvejevati . V strokovni literaturi starejšega izvora priporocajo obvejevanje suhih vej v pozni jeseni. Pri tem naj ne bo debelina vej vecja kot 3 cm (MAYER­WEGELI N 1952). Vendar so s poskusi na gozdarskem inštitutu (Forstliche Versuchs-und Forschungsanstalt Baden-Wurtemberg) v Freiburgu do­kazali, da je zeleno obvejevanje uspešno, ce upoštevamo dolocene po­goje, in sicer: -pri cešnji moramo priceti z obvejevanjem že v razvojni fazi gošce, ko so veje še tanke in rana ne preseže premera 30 mm (to je približno pri starosti 4 leta); -obvejujemo vsako drugo leto vse do starosti 1 O, 15 let; -na drevesu pustimo le 2-3 vretena vej; -obvejujemo v pozni zimi ali pa poleti, ko je drevo še v polnem soku (druga polovica julija). V tistih letih, ko obvejujemo, tvori drevo ožje branike, zato je les bolj odporen proti trohnobi (SPIECKER 1994). Pri starosti 15 let (odvisno od rastišca) prenehamo z obvejevanjem. Ko prenehamo obvejevati, ne do­pustimo, da pride do naravnega skrajševanja krošnje, to je do odmiranja vej od spodaj navzgor. Na ta nacin dobimo drevesa, ki imajo do 1 O m cistega debla. V primeru, da imamo posamezne veje, ki so debelejše kot 30 mm, moramo rano (rez) premazati z zašcitnim voskom ali cepil no smolo (SPIECKER 1994). Pri cešnjah , pri katerih se zgornje veje prevec odebelijo, izvedemo popolno obvejitev. Višinski prirastek se v teh primerih lahko celo poveca, vendar pa obstaja nevarnost, da ti osebki izgubijo svojo stabilnost, ker se poveca njihovo dimenzijsko razmerje. Te izsledke smo preizkusili tudi v Sloveniji in prišli do podobnih rezultatov (KOTAR 1 PUHEK 1 GODLER 1994). Pri divji cešnji je debelinski prirastek mocno odvisen od velikosti rast­nega prostora. Za predstavitev rastnega prostora uporabljamo t. i. koefi­cient rastnega prostora (w), ki ga je v strokovno literaturo uvedel že Kraft (SPIECKER 1994) in ki predstavlja razmerje med premerom razpoložljive rast ne površine in prsnim premerom drevesa ( w = Dn.r. ). Spiecker (1994 ), dl,3 ki je vodil raziskave o cešnji na gozdarskem inštitutu v Freiburgu, je ugotovil, da obstaja med debelinskim prirastkom cešnje (id) in koeficientom rastnega prostora (w) naslednja regresijska povezava: id= 0,701 w-8,13 (r = 0,83), id= letni debelinski prirastek v mm. f Q) l: 20 ro c ;u; 15 > 10 5 o o VIŠINA= a*(1-e**(-b*STAROST))**c TREE HEIGHT= a*(1-e**(-h.AGE))*"c N Kraj 1 Place of ana/yses a b c R 1 ZAVRC 29.22524 -0,049127 1,447470 0,952 2 STOPARICE 1 26,43378 -0,033328 1,341037 0,918 3 STOPARICE 2 36,13335 -0,025771 0,881884 0,967 4 MURSKI GOZD 31,51417 -0,036996 1,326376 0,976 5 LAZE-KRKA 29,19004 -0,021293 1,264811 0,998 6 KAMNI VRH 26,31876 -0,015184 1,181642 0,976 7 KOPRSKO G. 148,57260 -0,004240 1,340190 0,983 8 GRUŠKOVJE 49,26875 -0,013058 0,873193 0,998 .. R = korelacijski koefic1ent 1 correlatlon koefflcJent Kot je razvidno iz grafikona 2, je rast v debelina najvecja v Zavrcu in Stoparicah, najmanjša pa v koprskem gricevju, kjer sta bili cešnji mocno utesnjeni in je zato prirašcanje v debelina izredno pocasno. Nasprotno pa imamo veliko prirašcanje v Stoparicah 1, kjer so imela vsa drevesa sprošcene krošnje. Odvisnost debelinskega prirastka od velikosti krošnje in njene osvetljenosti lahko razberemo iz preglednice 5, kjer vidimo, da je cešnja do starosti 34 let zrastla v debelina celo 52,2 cm , njena krašnja pa je imela premer kar 11,50 m. To pa pomeni, da bi lahko rastlo na 1 ha le 76 takšnih dreves, ce bi bila njihova razmestitev v kvadratu. Takšnih dreves, kot je bila cešnja v Gruškovju, pa lahko razmestimo le 70 na 1 ha. Iz teh podatkov lahko sklepamo, kako nujno je za cešnjo, da ji omo­gocimo dovolj veliko rastno površino. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi strokovnjaki, ki so raziskovali rastnost divje cešnje v Nemciji (SPIECKER 1 SPIECKER 1988, SPIECKER 1994). 5.3.4 Odvisnost prirašcanja v debelino od kolicine padavin in povprecne mesecne temperature v vegetacijski dobi 5.3.4 Diameter growth with regard to precipitation and average month temperature during the vegetation period Odvisnost širine branike od kolicine padavin in mesec~e temperature smo analizirali na obmocju Krasa, in sicer pri cešnji , ki je rastla v hrastovem Grafikon 1· Višinska rast divje cešnje (drevesa v zgornji plasti sestaja) Graph 1 Growth in height of the wild cherry (predominant and dominant trees) GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar M., Mau ci c: M .. Drvja c:ešnJa (Prunus av/Um L ) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov 90 80 70 'E 60 .2­ ::r: co 50 a (i) 40 E <1> a:: 30 20 10 o Grafikon 2: Rast divje cešnjev de­belino glede na starost (nadvlada­joca in vladajoca drevesa) Graph 2· Diameter growth of the wild cherry with reg ard to age (pre­dominant and dominant trees) Starost (let) Age (years) PREMER = a*(1-e**(-b*STAROST))**c DBH = a*(1-e**(-b*AGE))**c N Kraj 1 Finding place a b c R 1 ZAVRC 214,08310 -0,0090190 1,374419 0,925 2 STOPARICE 1 58,22134 -0,0534500 2,748791 0,875 3 STOPARICE 2 73,06253 -0,0309630 1,876961 0,966 4 MURSKI GOZD 1597,96900 -0,0015876 1,477571 0,950 5 LAZE-KRKA 49,61232 -0,0559160 3,577301 0,999 6 KAMNI VRH 37,23256 -0,0404880 3,966086 0,971 7 KOPRSKO G. 39,18920 -0,0214630 2,343691 0,982 8 GRUŠKOVJE 189,86880 -0,0127050 1,927849 0,995 sestoju (v okolici Vrema v Vremski dolini). V obdobju med letoma 1952 in 1992 smo analizirali vsoto padavin od pricetka maja do konca septembra, letno kolicino padavin ter povprecne mesecne temperature. Ugotovili smo, da je širina branike v pozitivni korelaciji z letno kolicino padavin (r = +0,41) in s kolicino padavin od maja do septembra (r = +0,37), nasprotno pa je v negativni korelaciji s povprecno mesecno temperaturo v mesecu juliju (r = -0,35). Te korelacije so razumljive, saj je na Krasu v poletnih mesecih t. i. poletna dormanca tj. prekinitev rasti, ki je tem manjša in krajša, cim vec je padavin in cim manjše so poletne temperature (suša je manjša) (KOTAR 1994). Cešnja na Krasu se je izkazala kot manj obcutljiva drevesna vrsta na vremenske razmere (padavine in tempera­tura) kot graden in gorski javor ter bolj obcutljiva kot crni bor, saj je standardni odklon razlik med dejansko in prilagojeno širino branike (drseca aritmeticna sredina) pri cešnji s= 0,577, pri gorskem javoru s= 0,642, pri gradnu s = 0,791 in pri crnem boru s = 0,451 mm. Navedene vrednosti veljajo za drevesa, ki so rastla v sestoju. Pri drevesih, ki so rastla zunaj sestaja, na prostem, pa smo ugotovili, da je vrednost standardnega od­klana pri crnem boru kar s = 0,758, torej bistveno vecja (KOTAR 1994 ). GozdV 58 (2000) S-6 Kotar M , Mauc1c M .. DIVJa c:es nJa (Prunus avium L.) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov 6 ZAKLJUCKI 6 CONCLUSIONS Divja cešnja se pojavlja v vecji ali manjši primesi v slovenskih gozdovih, od nižin pa vse do visokogorja. Njena primes je vecja na toplejših legah in v tistih gozdovih, kjer ima na razpolago dovolj svetlobe, ki je nujno potrebna za njeno rast in razvoj . Zato je precej obilna v sestojih, kjer smo izvajali vecje secnje in pomlajevali na vecjih površinah s kratkimi pomla­ditvenimi dobami. Cešnja se kot pionirska drevesna vrsta pojavlja na toplejših in soncnih legah v novonastajajocih sestojih na opušcenih paš­nikih in senožetih višjih leg Krasa, na Dolenjskem in štajerskem, še posebej pa v Halozah. V takšnih sestojih lahko doseže delež cešnjev debeljakih celo preko 20 %. Ker cešnjo vedno gojimo v primesi, obicajno z drevesnimi vrstami, ki dosežejo vecjo drevesne višino, je priporocljivo, da je primeša na v šop ih ali manjših skupinah. Na ta nacin lažje uravnavama medvrstno konku­renco. Razmak med drevesi cešnje mora biti razmeroma velik (v debel­jakih), ker potrebuje za svojo rast in razvoj veliko in dobro osvetljena krošnjo. Popolnoma razvite krošnje naj imajo premer med 8 in 10m (celo 11 m) oziroma premer rastnega prostora, ki je 16-do 26-krat vecji kot Pri starosti drevesa 50 in vec let premer debla. se pri cešnji pogosto pojavi troh­Divja cešnja razmeroma kmalu doseže gospodarsko zrelost, ker je noba lesa (vse foto: Marijan Kotar) naglorastoca dreves na vrsta in ker jo razmeroma zgodaj napade trohnoba At the age of 50 years and over, lesa. Ta bolezen se lahko pojavi že pri 45 . letu starosti, pri starosti 70 let wood of the wild cherry is often attacked by rottennes (all photo: in vec pa le izjemoma najdemo drevo, ki je še brez trohnobe. Zato je Marijan Kotar) gospodarska starost cešnje od 45 do 70 let, odvisno od rastišca in sestoj ne obravnave. Glavna napaka pri cešnjevini je poleg trohnobe še grcavost, slednjo lahko uspesno odpravimo z zelenim obvejevanjem, ki ga izvajamo v juliju, in to pri vejah, preden dosežejo debelino 3 cm . Ker ogroža cešnjo pozni sneg, moramo izvajati ukrepe nege že zelo zgodaj in dovolj pogosto (mladje, gošca, letvenjak), da omogocimo razvoj pravilno oblikovanih krošenj. Krošnje lahko tudi oblikujemo s prirezovan­jem (formative pruning) (BALANDJER 1997). še posebej pa so nujna pogosta redcenja zaradi ohranjanja globoke in široke krošnje, ki omogoca proizvodnjo debelih debel že v krajših proizvodnih dobah. Višinsko prirašcanje divje cešnje je odvisno od rastišca in od nepo­srednega okolja posameznega drevesa. Dovolj širok svetlobni kanal, ki ga tvorijo ostale drevesne vrste, ki na obravnavanih rastišcih dosegajo vecje višine kot cešnja, pospešuje rast cešnje v višino. Debelinska rast ceš nje je sicer odvisna od rastišca, še v vecji meri pa od velikosti rastnega prostora in od velikosti krošnje. Na rastišcih, kjer se pojavljajo daljše poletne suše, je prirašcanje v debelina odvisno tudi od kolicif!e padavin v vegetacijski dobi in od povprecne temperature v mesecu juliju. Ker je cešnja zaželena in po naravi primešana drevesna vrsta na številnih ras­tišcih v naših gozdovih, jo moramo pospeševati, in sicer s pravocasno nego v naravnih mladjih in tudi z vnašanjem, še posebej pa moramo pospeševati njeno vrednostno proizvodnjo, to je proizvodnjo visokoka­kovostne cešnjevine, ki je zelo iskana in zelo cenjena vrsta lesa. Poleg tega pa je cešnja vrsta, ki je pomembna za prehrano gozdne favne in ki dviguje estetsko in rekreativno vrednost gozdov. Kotar M .. Maucic M.: Divja cešnja (Prunus avium L.)-pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov 7 ZAHVALA 7 ACKNOWLEDGEMENT Pri nastajanju tega prispevka so sodelovali številni gozdarji ZGS in gozdarji proizvodnih podjetij oziroma gozdnih gospodarstev. Na tem mestu se zahvaljujeva tistim, ki so s svojo zavzetostjo najvec prispevali; dalec vec, kot jim veleva stroka. Sodelovali so pri sestojnih in drevesnih analizah, pogosto pa so celo sami izvedli posek dreves, ki smo jih analizirali. Najiskrenejše se zahvaljujeva za pomoc kolegom : Andreju Sarjašu, gozd. tehn., OE ZGS Murska Sobota, Karlu Kopušarju, gozd. tehn., OE ZGS Maribor, Andreju Mirticu, inž. gozd. in Jožetu Primeu, inž. gozd., oba OE ZGS Novo mesto, ter Zvonetu Sadarju, gozd. tehn., OE ZGS Kras. Za natancno in zavzeto delo pri laboratorijskih analizah se zahvaljujeva Polani Kocevar, štud. gozd. Še posebej pa se zahvaljujeva Leonardi Godlerjevi, univ. dipl. inž., z Odd. za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, ki je izvedla racunalniško obdelavo podatkov. Zahvaljujeva se tudi prof. dr. M. Accettu ter v. predavatelju mag. D. Robicu (Biotehniška fakulteta) za pomoc pri poimenovanju sintaksonom­skih enot. Wild cherry (Prunus avium L.) -an important tree species in the Slovenian Forests Summary The wild cherry appears in almost every forest in Slovenia. It is spread in both, plain forests as well as in the forests of the mountain region. The wild cherry is usually adm i ~xed in large amounts in the forest stands on warm sites and in the forests where the growing stock is kept on the lower level. It also ap­pears in ·large amounts in the newly established forests of the abandoned agricultural land. ln spite of that, that the wood of wild cherry was favoured in the past and has been systematically forced into forests for last 30-40 years, the amount of the wild cherry with good quality stems is compara­tively low. The ma in reason is the insufficient and unsuitable tending of forest stands and excessive wood­cutting of wild cherry trees of good quality in private forests. The tending in the forests with. admixed cherry trees mostly consisted of measures which assured the preservation of wild cherry in the forest stands but not with the measures which would have increased the quality of stems and wood. Nowadays, a lot of cherry trees grow in Slovenian forests, wi·th stems full of branches and trees with the wood rottenness. For the purpose of getting more information about the share of the w.ild cherry in forests where it appears natu rally, and for more information about quality of ste ms, heig~ ht, and dia meter growth, an analysis was carrled out on three sample plats, where the structure of stands according to diameter (DBH) classes, sociallayers, tree species composition and timber quality has been analysed. Additionally, the stem analy· ses of 70 wild cherry trees were also carried out. The results of these analyses lead to following-conclusions: ln the vegetation units Hedero-Fagetum and Castaneo-Fagetum sylvaricae var. geogr. Hieracium rotundatum the share of the wild cherry in mature stands can achieve up to 20 percent. The forest on these analysed sltes has been established in a short rotation period on large surfaces. This way, the young cherry trees have had sufficient light for fast growth. ln analysed sample plats the wil.d cherry was admixed to sessile oak, beech and common ash. Because the height of the mature wild cherry is less than the height of oak, ash and beech, the 'cohabitation' has been possible because the cherry trees were admixed by small groups. The quality of timber of the wild cherry on the sample p.iots was :bad because of huge number of knots and because of numerous trees which were attacked by rottenness. The rottenness occurs in the age of 45 to 50 years or more, mainly ona stump or in the crown where the branch is broken . Moreover, all the cherry trees over 70 years old have rottenness in their stems. GozdV 58 (2000) 5-6 Kotar M .. Maucic M.: Divja cešnja (Prunus avium L.) -pomembna drevesna vrsta slovenskih gozdov These ma in defect beside rottenness is a large amount of bran eh es (knots ), which can be avoided by formative pruning in their early stage of growth. The wild cherry early in life grows fast but after the age of 20 to 30 years, the growth depreciates. The height at given age depends on the site and direct environment where the tree grows. The highest cherry trees grow in groups where full sunlight is east from a large are above the cherry trees and their neigh­bours, which area little higher. It means that the cherry tree group has a side shade. On the analysed sites the mature cherry trees of predominant and dominant layers have achieved tree height from 20 to 35 m in dependence from their site. The diameter growth depends on site, size of crown and its illumi­nance. A mature cherry tree should have a crown, which is longer as one half of tree height and the crown width of 8 to 1 O m. ln this case, the annual ring width is greater than 5 mm. For instance, the wild cherry tree at the age of 34 years, with crown width of 10.5 m, has achieved a diameter (DBH) of 52.2. cm, where the second tree on the same site has achieved DBH of 52.1 cm at the age of 55, but its crown has only been 9.20 m in width. The two trees represent an evidence that the wild cherry could with a short rotation achieve dimen­sions required for assortments of the best quality (veneer log). VIRI/ REFERENCES BALANDIER, P., 1997. A Method to Evaluate Needs and Efficiency of Formative Pruning of Fast-growing Broad-leaved Trees and Results of an Annual Pruning.-Can. J. For. Res. 27, 809-816 p. BECK, 0., 1977. Die Vogelkirsche (Prunus avium L.).-Forstarchiv, S. 154-'157. BRAUN, H., 1992. Bau und Leben der Baume.-Freiburg. Verlag Rombach, 295 S. HEGI, G., 1927. lllustrierte Flora von Mittei»Europa.-IV. Band, 2. Halfte, Munchen, Lehmanns Verlag, S. 1053-1112. HUMEK, M., 1923. Prakticni sadjar.-Ljubljana, Jugoslovanska knjigama. 409 s. IEZZONI, A., 1991. Genetic Rosources of Temperate Fruit and Nut Crops.-Chapter Cherries. Wageningen, Zetzentrale, Meppel, Drukkerij Giethoorn Meppel. ISHS Wageningen p. 111-160. KOTAR, M., 1994. Research Work in Subproject C: Karst Forest, in annual Research report on "Karst" Agroforestry Development No. 3.-Grant No.: JF-951 , Biotechnical Faculty, University of Ljubljana, 38 p. KOTAR, M. 1 BRUS, R., 1999. Naše drevesne vrste.-Slovenska matica v Ljubljani, 320 s. KOTAR, M. 1 PUHEK, V. 1 GODLER. L., 1994. Ekološke zahteve, rastne znacilnosti in gojitvene lastnosti drevesnih vrst iz rodu Sorbus ter cešnje in navadnega oreha.-Zbornik Prezrle drevesne vrste. Ljubljana, BF, Odd. za gozdarstvo, S. 269-293. LAUBER, K. 1 WAGNER, G., 1998. Flora Helvetica.-2. verbesserte und erg. Auflage, Haupt Verlag, Bern, Stuttgart, Wien, 566 S. LEIBUNDGUT, H., 1966. Die Waldpflege.-Paul Haupt Bern, 192 S. LODEMANN, G., 1988. Anbauerfahrungen mit der Vogelkirsche im Ostholstein.-AFZ 20, S. 535-537. MAHLER, G., 1988. Erfahrungen bei der Verwertung des Kirschenholzes in Suddeutschland.-AFZ 20, S. 559-561 . MARTINCIC, A. et al., 1999. Mala flora Slovenije. Kljuc za dolocanje praprotnic in semenk.-Tehniška založba Slovenije, Ljubljana 848 s. MAUCIC, M., 1999. Rast in razvoj divje cešnje (Prunus avium L.) v Halozah .-Višješolska diplomska naloga, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire. Biotehniška fakulteta, UL, 81 s. MAYER-WEGELIN, H., 1952. Das Aufasten der Waldbaume.-Hannover, 92 S. MOREY, P., 1978. How Trees Grow?-London, Edward Arnold, 59 p. OTTO, H., 1988. Anbau der Vogelkirsche in Niedersachsen.-AFZ 20, S. 542-543. PETAUER, T., 1993. Leksikon rastlinskih bogastev.-Ljubljana, Tehniška založba Slovenije, 686 s. PEVALEK-KOZLINA, B., et al., 1994. Microclonal Multiplication of Wild Cherry (Prunus avium L.) from Shoot lips and Root Sucker buds.-Acta Bot. Croot. 53, p. 31-38. PIŠKUR, M ., 1998. Razširjenost in ras tne znacilnosti malega jese na (Fraxinus o mus L.) v Sloveniji.-Diplomska naloga, UL, Odd. za gozd. in obnovljive gozdne vire, 82 s. ROBIC, D. et al., 1999. Pregled sin taksonomskega sistema gozdnega in obgozdnega rastlinja Slovenije.-Gradivo za pouk iz fitocenologije, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, BF, Ljubljana, mscr .. 18 s. SCHONBECK, H., 1988. Uiuse auf Vogelkirsche biologisch bekampfen.-AFZ 34, S. 944. SP!ECKER, M., 1994. Wachstum und Erziehung Wertwoller Waldkirschen.-Mitteillungen der Forstlichen Versuchs­ und Forschungsanstalt.-Baden-Wurtemberg, Freiburg im Breisgau, 92 S. SPIECKER, 'M. 1 SPIECKER, H., 1988. Erziehung von Kirschenwertholz.-AFZ 20. S. 562-565. Znanstvene razprave GDK: 56 : 531 : (497.12 dolina Lopucnice) Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice Development of Alpine Spruce Forest in Lopucn i ca Valley Aleš POLJANEC* Izvlecek: Poljanec, A.: Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice. Gozdarski vestnik, št. 5-6/2000. V slovenšcini, s povzetkom v anglešcini , cit. lit. 22. Prevod v anglešcino: Aleš Poljanec. Prispevek obravnava zgradbo, razvoj in pomlajevanje alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice. Ponovili smo meritve na trajni raziskovalni ploskvi pri Crnem jezeru in v njeni okolici. študija kaže skromne spremembe v zgradbi gozda v zadnjih petnajstih letih. Opazen je postopen premik sestojev iz mlajše v srednjo optimalno fazo. Lesna zaloga je visoka (720 m3/ha), gozdovi pa še vedno mocno prirašcajo (7m3/ha/leto). Krošnje dreves so dolge, ozke in zaradi rasti v šopih precej asimetricne . Smrekovo mladje je skromno prisotno. Pojav, rast in razvoj pomlad ka je zlasti odvisen od potencia\nega direktnega soncnega sevanja, mikroreliefnih razmer in mrtve lesne mase. Kljucne besede: alpski smrekov gozd, razvoj gozda, krošnja, pomlajevanje, ekološki dejavnik. Abstract: Poljanec, A.: Development of Alpine Spruce Forest in Lopucnica Valley. Gozdarski vestnik, No. 5-6/2000. Jn Slovene with a summary in English, cit. lit. 22. Translated into English by Aleš Poljanec. The article deals with the structure, development and regeneration of the Alpine spruce forest in the Valley of Lopucnica. The measurements were carried out on the permanent research plot by the Crno Jezero lake and its surroundings. The developmental trends of these stands, as well as the structure of Norway spruce crowns and regeneration processes were studied. The study has shown little changes in the past fifteen years. Growing stock is considerably high (720m3/ha) and is increasing. The tree crowns are long, narrow and asymmetrical because the trees grow in clusters. Spruce regeneration is scarce. Regeneration emergence, growth and its development mainly depend on potential direct sunlight, micro-relief and dead wood mass. Key words: Alpine spruce forest, forest development, tree crown, forest regeneration, ecological factor. UVOD IN PREDSTAVITEV PROBLEMA INTRODUCTION AND PRESENTATION OF THE PROBLEM Mnogonamensko in sonaravne gospodarjenje z gozdovi zahteva vse bolj poglobljeno znanje o resnicni naravi gozda, ki jo dobimo le v nedo­taknjenem, povsem naravno nastalem gozdu. Tako se je pojavila potreba po nacrtnem iskanju pragozdnih ostankov, ker pa je le-teh malo, je po­trebno obstojecim pragozd nim površinam dodati nove gozdove, v katerih se ne bi gospodarila. S tem bi razvoj v teh gozdovih stekel v smeri nemo­tenega pragozdnega razvoja. Tako je bila v sedemdesetih letih osnovana mreža gozdnih rezervatov, katere namen je: -ustanoviti naravne raziskovalne laboratorije na razlicnih rastišcih, s cimer bo mogoce proucevati zakonitosti v naravi prepušcenem razvoju gozda in se dokopati do pomembnih spoznanj pri oblikovanju naravnega go­spodarskega gozda (MLINŠEK el al. 1980); -ohraniti n~ravno rodovitnost tal in biološko raznovrstnost ter s tem stabilnost in. odpornost gozdnih in vseh ostalih ekosistemov. Danes je v mrežo gozdnih rezervatov vkljuceno 237 gozdnih rezervatov * A. P., univ. dipl. inž. gozd., s skupno površino 14.416 ha, kar predstavlja 1,3 % slovenskih .gozdov Zavod za gozdove Slovenije, (ROŽENBERGAR 1999). Ta mreža predstavlja eno izmed najpopolnejših Vecna pot 2. 1 000 Ljubljana, SLO mrež v Evropi. Kljub temu pa mreža gozdnih rezervatov v Sloveniji ·še ni zakljucena in se bo v morala prihodnje še dopolnjevati. GozdV 58 (2000) 5-6 Poljanec. A. RazvoJ alpsl 30 > ~ -o 20 _Q s 10 2 >(/) o o 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 Debelinske stopnje 1 Dia meter level GozdV 58 (2000) 5-6 PolJanec, A. · RazvOJ alpskega smrekovega gozda v dol1n1 Lop u cnice sam icno. Delež dreves v kategorijah rasti v šopih in rasti v gnezdu pa se je nekoliko zmanjšal. Kljub temu še vedno prevladuje šopasta struktura sestaja. Nekoliko vecje spremembe smo zabeležili pri primerjavi zdravstvenega stanja. Le-to se je v zadnjem obdobju poslabšalo. Znatno se je povecal delež abiotskih poškodb, ki so predvsem posledica vremenskih stresov. Veliko je dreves s polomljenimi vrhovi ter takih, ki jih je izruval veter. Na sredini ploskve smo opazili povecan delež suhih dreves ter celih šopov, precej pa je tudi dreves, katerim se sušijo vrhovi. Pre ledn1ca l. Zdravstveno stanje na ploskvi velikosti 30><275 m v obdobju med letoma 1983 in 1998 {liJ/e 1 Health condition on research plot 30><275 m in the period of 1983-98 % Zdrav Healthy Abiotske pošk. Abioticaf damages GI ive Fungi Divjad Game Neznan vzrok Unknown reason Skupaj Total 1983 1998 1983 1998 1983 1 1998 1983 1998 1983 1998 1983 1998 Bukev Beech 33,3 66,6 33,3 1 - - 33,3 - 33,3 - 100 100 G. javor Sycamore maple 77 83 18 17 - - - - 5 - 100 100 Jere bika Mountain ash 72 2 14 65 - - 14 - - 3 100 100 Macesen Lar eh 100 100 - - - - - - - - 100 100 S mre ka Spruce 89 63 7 31 1 - 1 0,2 2 6 100 1 100 Skupaj Total 88 62 8 32 1 - 1 1 2 6 100 100 Kljub poslabšanju zdravstvenega stanja smo z analizo prizadetosti ugotovili, da sta skoraj 2/3 (63 %) dreves zdravi, oziroma so na teh drevesih opazne le neznatne poškodbe, ki so v teh nadmorskih višinah cisto obicajen pojav in bistveno ·ne zmanjšujejo življenjske moci dreves. To kaže, da je kljub povecanemu deležu poškodb v zadnjih petnajstih letih pretežni del populacije še vedno zdrav in vitalen. Dobra prilagoditev smreke na ekstremne rastišcne razmere se kaže tudi v posebni obliki krošenj . Tako so se tu izoblikovale dolge, asimetricne, ozke krošnje s tankimi, cvrstimi, prožnimi vejami. Habitus krošenj je sulicast, stebrast ali sodast in ima poleg ugodnih mehanskih lastnosti tudi zelo ugoden toplotni režim in sorazmerno veliko asimilacijsko površino. Krošnje zajemajo izredno vitke veje vse od vrha do dna krošenj, ki so pod strmim kotom obrnjene navzdol. Vejni kot se proti dnu stalno povecuje, tako da se spodnje veje deblu že cisto prilegajo (GRECS 1979). Veje so na splošno kratke (zgoraj krajše), tanke, cvrste, prožne in deblo na gosto obdajajo. Tak tip smrekovih krošenj imenujemo gorski tip in je zelo podo­ben tipu krošenj SM1 (GRECS 1979), ki se pojavlja predvsem v konkavah pokljuške planete. 4.2 Strategija pomlajevanja smreke na rastišcu Adenostylo g/abrae-Piceetum v dolini Lopucnice 4.2 Strategy of spruce regeneration on Adenostylo glabrae­Piceetum in the Lopucnica Valley 4.2.1 Prisotnost in znacilnost smrekovega pomladka 4.2.1 Presence and characteristics of spruce regeneration Pomladek se pojavlja tockovno po celem sestoju. Manjše skupinice pomladka smo zasledili tudi pod krošnjami vecjih dreves. Pomladek se Dobra prilagojenost smreke na ostre klimatske pogoje se kaže tudi v zgradbi njenih krošenj Good adaptation of the Norway spruce on extremes of climate is shown also in tree crown structure Poljanec. A.: Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucn i ce Grafikon 2: Porazdelitev vrednosti potencialnega direktnega son­cnega sevanja v urah v aprilu, maju, juniju, juliju in avgustu po stratumih in ploskvicah Graph 2: Distribution of potential direct sunfight for April, May, June, July and August in hours by stra­tums and plats tu verjetno pojavi zaradi ugodnih mikroklimatskih pogojev. Po ugotovitvah Cven kla (1986) so te ugodnosti le zacasne, ker potrebujejo mladice kmalu precej vec prostora, kot jim ga je odmerjeno v danih okolišcinah. Vpliv vecjega drevesa postane mocno negativen, ker pride do velike utesnje­nosti v koreninskem prostoru in krošnjah. Vecje skupine pomladka se pojavljajo lokalno in so ponavadi posledica katastrof ali izjemno ugodnih prisojnih leg, ki nudijo pomladku dobre možnosti za rast in razvoj. Takšnih skupin pomladka je bilo pri prvem popisu na trajni raziskovalni ploskvi šest (CVENKEL 1986). Ponovni pregled pomladitvenih jeder na trajni raziskovalni ploskvi je pokazal, da se mladje pojavlja le zacasno in da dokaj hitro izgine. Upa­danje števila mladja in manjša vitalnost potrjujeta hipotezo, da je sestoj v mlajši optimalni fazi, ko se krošnje lahko še sklenejo. 4.2.2 Soncno sevanje in uspešnost pomlajevanja 4.2.2 Sun light and regeneration efficiency Pomanjkanje toplote je za pomlajevanje smreke v ekstremnih rastišcnih razmerah pogosto faktor minimuma, saj je toplota v zgornjem sloju tal za pomlajevanje smreke odlocilnega pomena (BRANG 1996a, DIACI 1999). Pomanjkanje toplote v zgornjem sloju tal smrekovo mladje pogosto na­domesti z boljšo izrabo svetlobnih razmer, boljše svetlobne razmere pa pomenijo tudi boljše ogrevanje zgornje plasti tal. Pri tem ima potencialno direktno soncno sevanje zelo pomembno vlogo (OTT 1991, BRANG 1996a, DIACI 1999). Odvisnost pomlajevanja smreke od potencialnega direktnega soncnega sevanja smo z metodo parov ugotavljali s primerjavo razdalj. in sicer med paroma AB in CD. Pri primerjavi razdalj smo postavili hipotezo, da se smrekov pomladek pojavlja bliže tocki maksimalnega potencialnega direkt­nega soncnega sevanja (tocka C) kot pa tocki, kjer je potencialno direktno soncno sevanje minimalno (tocka A). Z metodo parov smo to hipotezo potrdili, saj smo ugotovili, da je pov­precna razdalja med ploskvicama Ain B (d-pov = 501 cm) znacilno daljša (t = 2,466**) od povprecne razdalje med ploskvicama C in D (d + pov = 276 cm). Smrekovo mladje se torej pojavlja bliže tocki maksimalnega potencialnega direktnega soncnega sevanja. Iz tega lahko sklepamo, da je za uspešno rast smrekovega mladja v alpskem smrekovem gozdu v dolini Lopucnice direktno soncno sevanje pomembno. Porazdelitev vrednosti potencialnega direktnega soncnega sevanja po posameznih stratumih je prikazana v grafikonu 2. Glede na potencialno direktno soncno sevanje mocno izstopajo ploskvice v stratumih Ain C. 800r--------------------------------, ~ • Mediana D 25-75% Min-maks. T 0+---~--~------~------~------~ A B c o GozdV 58 (2000) 5-6 Poljanec, A_ Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice To je razumljivo, saj tvorijo stratum A ploskvice z minimalnim direktnim soncnim sevanjem, stratum C pa ploskvice, kjer je potencialno direktno soncno sevanje v vrzeli maksimalno. Kljub ocitnim razlikam med stratumoma A in C presenecajo visoke vrednosti direktnega soncnega sevanja v stratumu A. Pricakovali smo namrec, da v tem stratumu ne bo direktnega soncnega sevanja. Vendar so rezultati meritev pokazali, da je mediana na ploskvicah v stratumu Av vegetacijski sezoni kar 1 OO ur (40 min/dan) potencial nega direktnega soncnega sevanja, kar je veliko. Rezultati so verjetno posledica vrzelaste zgradbe sestojev, ki omogoca sorazmerno dobro razporeditev direktnega sevanja po celotni vrzeli. Smrekove mladice se v stratumih Ain C prakticno ne pojavljajo. Stra tum A predstavlja ploskvice z minimalnim direktnim soncnim sevanjem. Vzrok za slabo pomlajevanje smreke v tem stratumu je verjetno pomanjkanje direktnega soncnega sevanja, s tem pa neugodne toplotne razmere. V stratumu C, kjer je direktno soncno sevanje maksimalno, je lahko vzrok za slabo pomlajevanje smreke izsušitev zgornje plasti tal (DIACI et al. 1999). Stratuma B in D predstavljajo ploskvice, kjer se pojavlja smrekov pomladek. V obeh stratumih smo ugotovili podobne vrednosti potencial­nega direktnega soncnega sevanja. Direktno sevanje se na ploskvicah stratumov 8 in D v casu vegetacije giblje v intervalu med 1 h 15' in 1 h 45'. Do podobnih ugotovitev so prišli tudi drugi raziskovalci viokogorskih smrekovih gozdov (BRANG 1996a, 1996b, DJACI et al. 1999). Švicarski raziskovalci (BRANG 1996b) ugotavljajo, da je za uspešno pomlajevanje smreke na severnih ekspozicijah v visokogorskem smrekovem gozdu v Sedrunu potrebno vsaj 1,5 h direktnega soncnega sevanja preko poletja, medtem ko na južnih ekspozicijah po ugotovitvah Branga (1996a) za uspešen razvoj smrekovega mladja zadošca že 0,5 h direktnega soncnega sevanja. Brang nadalje ugotavlja, da lahko zaradi izsušitve zgornje plasti tal vec kot 1, 5 h direktnega soncnega sevanja na južnih ekspozicijah deluje zaviralno na pomlajevanje smreke. Zaviralen ucinek direktnega soncnega sevanja za rast ln razvoj smrekovega mladja v malih vrzelih na Pokljuki so ugotovili tudi Dia ci in sodelavci ( 1999). 4.2.3 Pomen mikroreliefa za uspešnost pomlajevanja 4.2.3 Importance of micro-relief for regeneration efficiency Velika humidnost in korozivnost maticne podlage ter ostanki delovanja bohinjskega ledenika so oblikovali razgiban mikrorelief. Tako se na zelo majhnih površinah prepletajo številne mikroreliefne oblike, od depresij do ravnih in dvignjenih površinic. Za prikaz mikroreliefnih razmer smo ploskvice razdelili v dva stratuma. Stratum AC nam predstavlja povprecne razmere v vrzelih alpskega smre­kovega gozda, stratum BD pa razmere na površinah, kjer se pojavlja smrekovo mladje. Iz grafikona je razvidna ocitna razlika v mikrore!iefnih razmerah med obema stratumoma. Razlike v mikroreliefu med stratumoma AC in BO so tudi statisticno znacilne s stopnjo tveganja a;:: 0,01 (x2 ;:: 12,985**; m = 2). Razlike v mikroreliefnih razmerah med stratumoma AC in BO nakazu­jejo pomembnost mikroreliefa za pomlajevanje smreke na njenih skraj­nostnih rastišcih. Ugotovili smo, da so za pomlajevanje najugodnejše dvignjene lege. Te lege pogosto predstavljajo padla drevesa in trhli panji, ki nudijo ugodno preskrbo z vodo in hranilnim1 snovmi, hkrati pa je tu tudi Pol,anec, A. RaZVOJ alpskega smrekovega gozda v dol1111 Lopucn1ce Grafikon 3 Delež ploskvic glede na mikrorelief r;rnOIJ 3 Percentage of plats ac­cording to the micro-relief Pomlajevanje na goli skali omo­goca skromna prisotnost organ­skih delcev, ki se kopicijo le v od vode razjedenih skalnih žepih Regeneration on sheer rock is rendered by small presence of organic material, which is accumulated in rock creeks •N Q) Qj o AC O Konkavno O Konveksno Concave Convex manj konkurence v pritalni vegetaciji. Na dvignjenih legah je ugodnejši tudi toplotni režim vrhnje plasti tal, ki ima za pomlajevanje v teh skraj­nostnih razmerah velik pomen. Tudi ugotovitve nekaterih drugih raziskovalcev so potrdile velik pomen mikrorastišc za pomlajevanje smreke na Pokljuki (HORVAT-MAROLT 1979). Horvat-Maroltova (1 979) ugotavlja, da so za pomlajevanje smreke na pokljuških morenah najugodnejše dvignjene lege. Tu se pojavlja naj­višje, najgostejše in najbolj vitalno smrekovo mladje. Smrekovo mladje se lahko pojavi tudi v ulekninah ali skalnih žepih, vendar ti osebki v rasti zaostajajo in le redko odrastejo. 4.2.4 Uspešnost pomlajevanja in talne razmere 4.2.4 Regeneration efficiency and soil conditions Zaradi izjemne pestrosti mikroklimatskih in mikroreliefnih razmer se pojavljajo v smrekovem gozdu v dolini Lopucnice številni tipi taJnega substrata, ki prehajajo že na zelo majhnih površinah eden v drugega. Številne tipe smo združili v štiri, med seboj razlicne in za pomlajevanje pomembne kategorije, in sicer: golo skalo, pomlajevanje na mrtvem lesu, slabo razgrajeno organsko snov, humus in prhnino ter dobro razgrajeno organsko snov -prisoten horizont Ah. Razlike med povprecnim vzorcem ploskvic stratuma AC in ploskvic stratuma BD, kjer se pojavlja smrekovo mladje, smo ugotavljali s preiz­kusom x2. Razlike med stratumoma AC in BD so statisticno znacilne s stopnjo tveganja a == 0,01 (x2 = 18,705**; m = 3}. Iz razlik med stratumoma lahko sklepamo, da ima pri pomlajevanju smreke v dolini Lopucnice pomembno vlogo tudi talni substrat. Na talnem substratu, kjer se pojavlja bolje preperela organska snov z razvitim horizontom Ah, smo zabeležili skromno število klic. Ta talni sub­strat je za pomlajevanje sicer ugoden, vendar se ponavadi pojavlja v za pomlajevanje manj ugodnih konkavnih ali s pritalno vegetacijo mocno poraslih legah. Sorazmerno veliko število klic se pojavlja na slabo prepereli organski snovi, ki se ponavadi pojavlja pod starejšim drevjem, kjer so mikroklimatski pogoji za kalitev semen ugodni. Pomladek v kasnejših razvojnih obdobjih zaostane, kar je verjetno posledica konk·urencnih razmer v rizosferi in krošnjah. Presenetljivo veliko klic ter mladja smo zabeležili na goli skali. Ta tal ni substrat delno prekriva le tanka plast mahov ter organskih delcev, ki se kopicijo v od vode razjedenih skalnih žepih. Vzrok za tako stanje najver­ Gozd'v' 58 (2000) 5-6 PolJanec .4. RazvoJ alpskega smrekovega gozd3 v dolini Lopucn1ce :irafikon 4 Delež ploskvic glede 50 na lalni substrat Gra ph 4 Percentage of plats ac­cording to the soif conditions e:_ 40 Q) Ol ~ t::: 30 Q) ~ N Q) Q) o 10 AC D gola skala 1 sheer-rock O pomlajevanje na mrtvem lesu 1 regeneration on dead wood D slabo razgrajena organska snov, humus in prhnina badfy decayed organic matter, humus and putridity D dobro razgrajena organska snov -prisoten Ah horizont well decayed organic matter-Ah horizon present jetneje ni v talnem substratu, pac pa v mikroreliefnih razmerah, saj pred­stavlja ta talni substrat vecje kamenje in skale, ki zaradi svoje nekoliko dvignjene lege ustvarjajo ugodne pogoje za pomlajevanje. Izreden pomen za nasemenitev, rast in razvoj smrekovega mladja ima razpadajoc les, saj so tako klice kot mladje najpogostejši na ploskvicah, kjer je talni substrat mrtva lesna substanca. O velikem pomenu razpada­joce lesne substance za pomlajevanje smreke v visokogorskih smrekovih gozdovih porocajo tudi drugi avtorji (EICHORT 1969, HORVAT-MAROLT 1979). Po ugotovitvah Eichorta (1969) predstavljajo površinice, na katerih je razpadajoca lesna substanca, mikrorastišca s posebnimi kemicnimi, fizi­kalnimi in biološkimi lastnostmi. Nadalje Eichort ugotavlja, da je delež kaljivosti na prhnecem lesu izjemno visok, vendar pa vecji del vznika propade. Prhnec les ni idealen hranilni substrat, zato pa ima ugodne fizikalne lastnosti (HORVAT-MAROLT 1979). Zlasti dobra je preskrba z vodo, ki je za kaljivost posebej pomembna. Na prhnecem lesu skoraj ni konkurencne vegetacije, hkrati pa pa nji, ležeca debla in izruvani koreninski ple teži predstavljajo za pomlajevanje ugodne dvignjene lege. 4.2.5 Vpliv pokrovnosti pritalne vegetacije na pomlajevanje smreke 4.2.5 Influence of herbal vegetation cover on spruce regeneration V pritalni vegetaciji smo ugotovili relativno majhno vrstno pestrost in sorazmerno veliko pokrovnost. Na ploskvicah se v zelišcni plasti najveckrat pojavlja borovnica (Vaccinium myrti!lus) . Sledijo ji goli lepen (Adenostyles glabra), glistovnica (Dryopteris fi/ix-mas) in gozdna bekica (Luzula sy/va­tica). Od mahov se na ploskvicah najveckrat pojavlja lasasti kapicar (Polytrichum formosum). Vecje kamenje in skale porašcata predvsem Ctenidium moluscum in Neckera crispa. V stratumu, kjer se pojavlja smrekovo mladje, so z manjšo pokrovnostjo prisotne vrste z mocno razvitim koreninskim sistemom in buj nim nadzem­nim delom. To so predvsem gozdna bekica (Luzula sylvatica), goli lepen BD Poljanec, A.: Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice Grafikon 5: Prisotnost posamez-Adenosty/es glabra :i:: oo nih rastlinskih vrst v pritalni vege­ Asple.'1ium viride G taciji na ploskvicah Gra ph 5: Presence of severa/ Calamagrostis arundinacea ID Ir-> plant species on plats 1~'? herbal Ctenidium molluscum ~ vegetation cover Doronicum austriacum rn _.. Oryopteris fi/ix-mas a: O> Gentiana asclepiadea D"' O Stratum AC Gymnocarpium rob€rtlanum 1 .... ~ Luzu/a sylvatica ;il 1 c.> 1 OStratum BD Lycopodium annotium B Maiantemum bifolium ~ Neckera crispa c=Jw Oxalis acetosella B::::)c..> Phegopteris connectilis 1 .... 1 en Polytrichum formosum 1 c.> 1 .... Saxifraga rotundifolia DO 1 U1 Senecio fuchsii ff:Jw Vaccinium myrtillus (Adenostyles glabra), navadna glistovnica (Dryopteris fi/ix-mas) in gozdna šašuljica (Calamagrostis arundinacea). Te vrste so smreki mocno konku­rencne . Vrste, kot so borovnica (Vaccinium myrtillus), zajcja detelja (Oxalis acetosella), zeleni sršaj {Asplenium viride), dvolistna sencica (Maianthe­mum bifolium) ter mahovi (Polytrichum formosum, Neckera crispa, Ctenidium mo/luscum), smreki ne predstavljajo konkurence in so zato z vecjo pokrovnostjo prisotne tudi v stratumu BO. Povprecna pokrovnost pritalne vegetacije na ploskvicah je 85-odstotna. Od tega zastira zelišcna plast v povprecju 56% tal, mahovna plast pa 29 %. Padla drevesa, trhli panji in Tla so bolj zastrta v stratumih Ain C, manj pa v stratumih B in D. Ker izruvani koreninski pleteži zaradi svojih specificnih fizikalnih last­ stratuma B in O predstavljata ploskvice, kjer se pojavlja mladje, lahko nosti in nekoliko dvignjene lege sklepamo, da so bolj zastrta tla za pomlajevanje manj ugodna. Trave in predstavljajo najugodnejši talni šaši tvorijo gost pletež korenin, ki predstavlja mehansko oviro za seme­substrat za pomlajevanje smreke nice, hkrati pa je tudi glavni porabnik vode in hranil (HORVAT-MAROLT (vse foto: Aleš Poljanec) 1967). Poleg tega se zelišca s svojo hitro rastjo pogosto mocno razbohotijo Fallen trees, decaying stumps and in predstavljajo smrekovemu mladju tudi pomembno konkurenco v boju uprooted trees due to specific za svetlobo in toploto, ki paje na teh skrajnostnih rastišcih za pomlajevanje physical characteristics provide kljucnega pomena. Na negativen vpliv pritalne vegetacije na pomlajevanje the most favourable forest floor conditions for spruce regeneration opozarjajo tudi drugi raziskovalci visokogorskih in subalpskih gozdov (OTI (aJI photo: Aleš Poljanec) et al. 1991, ROBIC 1985, ROBIC et al. 1998). GozdV 58 (2000) 5-6 5 ZAKLJUCEK 5 CONCLUSION Smrekovi gozdovi v dolini Lopucnice so si po hudih motnjah v preteklih sto letih opomogli. V zadnjem stoletju so se ti gozdovi razvijali pod vplivom danega naravnega okolja in pod nekdanjim clovekovim vplivom. Zaradi korenitih posegov v gozd so se na velikih površinah razvili cisti smrekovi sestoji. Sestoji so vrzelasti, glavni gradnik sestaja je šop. Vrzeli so se v zadnjem obdobju nekoliko sklenile, gnezdasto strukturo pa vse bolj za­menjujejo posamicna drevesa. Lesna zaloga sestoja je velika (720 m3/ha), sestoji dobro prirašcajo (7,7 m3/ha/leto). V drevesni sestavi še vedno mocno prevladuje smreka, njen delež pa se je na racun listavcev v zad­njem obdobju še nekoliko okrepil.. Dobra prilagojenost smreke na ostre klimatske pogoje se kaže tudi v zgradbi njenih krošenj. Krošnje so dolge in ozke ter zaradi rasti v šopu mocno asimetricne. Veje so tanke, cvrste in prožne ter se mocno prilega jo deblu. Habitus krošenj ima poleg ugodnih mehanskih lastnosti tudi zelo ugoden toplotni režim in sorazmerno veliko asimilacijsko površino. Pomladek je skromno prisoten in se pojavlja tockovno po celem sestoju. Vecje skupine pomladka so redke in so ponavadi posledica katastrof. Na pojav in nadaljnjo rast in razvoj smrekovega pomladka vplivajo številni ekološki dejavniki, od katerih so zlasti pomembne svetlobne razmere, mikrorelief in taJni substrat. Ker se v gorskem gozdu razmere hitro spreminjajo že na zelo majhnem prostoru, se posameznih ugotovitev, ki veljajo za analiziran objekt, ne da posploševati. Kljub temu pa lahko iz analize razberemo nekaj splošnih pravil, ki bi jih bilo dobro upoštevati v praksi gojen ja gozdov v primerljivih razmerah. To so: Na pomlajevanje smreke odlocilno vpliva intenzivnost direktnega son­cnega sevanja. Boljše pomlajevanje je v delih vrzeli z vec direktnega sevanja. Maksimalne vrednosti direktnega sevanja pa lahko delujejo na pomlajevanje tudi negativno. Pomlajevanje smreke na skrajnostnih rastišcih zato zahteva od gojitelje opazovanje, pazljivost in postopnost pri doziran ju svetlobe, saj lahko že manjša odstopanja izzovejo negativne ucinke. -Zaradi obcutljivosti mladja na direktno soncno sevanje je priporocljivo pri delu na skrajnostnih rastišcih svetlobne razmere predhodno anali­zirati. Pri tem si lahko v veliki meri in na razmeroma enostaven nacin pomagamo s horizontoskopom. S tem se bomo izognili morebitnim napakam. -Pomembno vlogo ima pri pomlajevanju mikrorelief. Za pomlajevanje so najugodnejša dvignjene lege, zato je tu smiselno pomlajevanje pospe­ševati. -Velik pomen ima za pomlajevanje tudi razpadajoc les. Tega pa v gospo­darskem gozdu dostikrat primanjkuje. Zato je v visokogorskem gozdu pred zacetkom obnove smiselno pustiti nekaj vec odmrle lesne mase. 6 ZAHVALA 6 ACKNOWLEDGEMENT Za koristne pripombe in nasvete se zahvaljujem doc. dr. Juriju Diaciju. Prispevek je povzetek diplomske naloge, ki jo je sofinanciralo Ministrstvo za znanost in tehnologijo v okviru raziskovalnega projekta J4-0513. Development of Alpine Spruce Forest in the Lopucnica Valley Summary ln order to find developmental tendencies of the Alpine spruce forest we carried out a second analysis on the permanent research plot in the Lopucnica Valley. We conslstently followed the instructions from 1983. ln addition, we have established two subplots (30x3Q m) on the research plot where we perlormed a detailed analysis of the tree crowns. The research has captured the tendencies of spruce regeneration in 20 gaps on the permanent research site and its close surroundings. The permanent research plot is situated in the Lopucnica Valley in the central part of the Julian Alps. The parent material consists of limestone and dolomite limestone. The relief is High Altitude Karst with several Karst phenomena. The soil is poorly formed, the climate is Alpine-continental with high precipita­tion and considerable temperature oscillations during a year. The Alpine spruce forest (Adenosty/o g/abrae­Piceetum) represents the predominant forest association. The presence of man has had great effect on this area. However, except for the pasturing, the forest has not be en influenced by man since the cutting carried out in 1883. The prohibition of pasturing in the 20th century and the establishment of the Alpine Protection Park in 1924, had put an end to destructive activities of man in this area. A comparison of measurements taken in the years 1983 and 1998 on the research plot showed hardly any essential changes. The stands are of different structure and age, they are opened and trees are grouped mostly in clusters. The gaps have become smaller and individual trees have replaced the group­like horizontal structures. The spruce remains the predominant tree species, its share has even grown in comparison to the share of deciduous trees. Growing stock of the stand is 720 m3/ha, while the current increment is 7. 7 m3/ha per year. Dead wood mass is scarce, representing only 11 % of the growing stock. The health condition of the forest has slightly deteriorated since the last measurements. There has been an increase in the share of abiotical damages, for which we assume to be weather-stress related. The only serious problem that the forest is facing is the bark beetles, to which more attention should be paid in the future. The analysis of tree crowns revealed that the crowns are well adapted to the extremes of the climate. The crowns are long and narrow and asymmetrical because the trees grow in clusters. The branches are thin and flexible and grow close to the trunk. A form of the crown is either spear-shaped, column-shaped or barrel-shaped and has favourable mechanical properties as well as thermal regime and relatively big assimilation surface. The Norway spruce regeneration is not abundant and is present over the entire stand. Bigger groups of regeneration are ra re and appear mostly after natural disasters. The analysis of the regeneration shows that the emergence, further growth and development tend to depend on severa! ecological factors, the most important being the potential direct sunlight, the micro-relief and the forest floor characteristics. Concerning the light as an ecological factor, potential direct sunlight seems to be the prevailing factor. Findings show that Norway spruce in the Lopucnica Valley needs at !east 1h15' of direct sunlight a day during the vegetation period in order to regenerate successfully. Nevertheless, more than 1 h 45' of direct sunlight can hold back the regeneration, because the light often dries out the upper layer of soil or causes the herbal vegetation is too abundant. Another important regeneration factor is the micro-relief. The results expose that convex sites provide the most favourable conditions for the regeneration because there is less competition in herbal vegeta­tion and they also provide better thermal conditions. Convex sites are often composed of fallen trees, decaying stumps and uprooted trees, which provide the most favourable forest floor conditions due to specific physical characteristics. Potential direct sunlight, micro-relief and the forest floor conditions effect tree species composition and the degree of herbal vegetation cover. Norway spruce regeneration is held back by herbal .cover, while the moss has no affect on it. Tree species with well developed root system and lush crowns repre­sent strong competition for the Norway spruce. Namely, these species take away the light and heat from young spruce trees and their thick roots are a mechanical hindrance for the spruce seedlings (HORVAT­MAROLT 1979, ROBIC 1985). GozdV 58 (2000) 5·6 PolJanec. A __ Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice VIRI/ REFERENCES BRANG, P., 1996a. Ansamungsgunsl und Verteilung der Direklstrahlung in schlitzformigen Bestandesoffnungen zwisenalpiner Fichtenwalder. -Schweiz. Z. Forstves., S. 761-784. BRANG, P., 1996b. Experimentalle Untersuchungen zur Ansamungsokologie der Fichte im zwischenalpinen Gebirgswald. -Diss. Zurich ETH. Schweiz, Z. Fortwes, Beii"J Nr. 77, 375 S. CVENKEL, J., 1986. Smrekov gozd v Triglavskem narodnem parku. -Diplomska naloga, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakul;ete. 58 s. CVENKEL, J. 1 MLINŠEK, 0., 1988. Smrekov gozd v Triglavskem narodnem parku. -Strokovna in znanstvena dela 100, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 45 s. DIACI, J. 1 SMOLEJ, l. 1 RUPEL, M., 1999. Zakljucno porocilo o delu na raziskovalni nalogi "Raziskave gozdnih tal in rizosfere ter njihov vpliv na nekatere fiziološke parametre gozdnega drevja (1996-1998f. Podprojekt: Raziskave svetlobnih razmer in zakonitosti pomlajevanja smreke na trajni raziskovalni ploskvi Šijec. -Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, 23 s. DIACI, J., 1999. Meritve soncnega sevanja v gozdu -l. Presoja metod in instrumentov. -Zbornik gozdarstva in lesarstva 58, Ljubljana, s. 105-138. EICHRODT, R., 1969. Ober die Bedeutung von Moderholz fOr die natOrliche Verjugung in subalpinen Fichtenwald. -Oiss. No. 4261. Zurich, ETH, 122 S. GRECS, Z., 1979. Oblika smrekovih krošenj na Pokljuki in njihov gojitveni pomen. -Diplomska naloga, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 34 s. HORVAT-MAROLT, S., 1967. Pomlajevanje na pohorskih posekah in konkurencne razmere v koreninskem prostoru. ­Gozdarski vestnik 25 (1 ), s. 1-14. HORVAT-MAROLT, S., 1979. Kakovost smrekovega mladja v subalpskem smrekovem gozdu Julijskih Alp. -Doktorska disertacija, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete, 111 s. KADUNC. A./ RUGANI, T., 1998. Zgornja gozdna meja v Notranjem Bohinju. -Diplomska naloga, Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, 123 s. KOTAR, M., 1977. Statisticne metode-Izbrana poglavja za študij gozdarstva. -Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo (interno gradivo), 378 s. KOTAR, M., 1979. Rast smreke (Picea abies {L) Karst) na njenih naravnih rastišcih. -Doktorska disertacija, Ljubljana, Vtozd za gozdarstvo Biotehniške fakultete . KOTAR, M., 1998. Proizvodna sposobnost visokogorskih in subalpskih gozdnih rastišc ter zgradba njihovih gozdov. ­ V: Gorski gozd (ed. J. Diaci), Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, s. 109-124. McGAUGHEY, R. J., 1997. Stand Vizualization System. -Electronic distribution version, USDA Forest Service, Pacific Northwest Research Station, dosegljivo na internetu: URL: http:l/forsys.sfr.washington.edu/svs.html. (10. 11. 1998). OTI, E., 1989. Verjungungsprobleme in hochstaudenreichen Gebirgsweldern. -Schweiz. Z. Forstwes. 140, S. 23-42. OTT, E. 1 LOSCHER, F. 1 FREHNER, M. 1 BRANG, P., 1991. Verjungungsokologische Besonderheiten im Gebirgsfichtenwald im Vergelich zur Bergwaldstufe. -Schweiz. Z. Forstwes. 142, S. 879-904. POLJANEC, A. , 2000. Razvoj alpskega smrekovega gozda v dolini Lopucnice. -Diplomska naloga, Ljubljana, BF. Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, 84 s. PRISTOV, J. 1 PRISTOV, N. 1 ZUPANCIC, 8 ., 1998. Klima v Triglavskem narodnem parku. -Razprave in raziskave 8, Triglavski narodni park, Bled, 60 s. ROBIC, D., 1985. Problem naravnega obnavljanja antropogenih allimontanskih smrekovij na Pohorju. -Ljubljana, Zbornik gozdarstva in lesarstva 26, s. 149-159. ŠOLAR, M., 1998. Upravljanje z gozdom in vloga gozda v zavarovanem obmocju Triglavskega narodnega parka -gozdarski in naravovarstveni interes. -V: Gorski gozd (ed. J. Diaci), Ljubljana, BF, Oddelek za gozdarstvo in obnovljiva gozdne vire, s. 425-434. Gozdnogospodarski nacrt za GGE Notranji Bohinj 1993-2002. -1995, Bled, Zavod za gozdove Slovenije, OE Bled. Strokovne razprave GDK: 148.2: 151.2: 156.2: (497.12) Divji petelin in stanje v gorsketn gozdu Slovenije leta 1999 Miran (AS* Izvlecek Cas. M .: Divji petelin in stanje v gorskem gozdu Slovenije letn 1999. Gozdarski vestnik. št. 5-6/2000. V slovenšcini, ci t. lit. 30. Stanje in prime1java številcnosti populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v predgorskem in gorskem gc:zdu na površini le še 22,4 % S loven ije v letih 1998 in 1999 kažeta na vel iko ogroženost habitata predvsem v rob nem predelu, v predgorskem gozdnatem prostoru pri nndmorskih višinah pod 1.000 m. Leta 1999 je bilo skupno le še 46.3% aktivnih rastišc. leta 1998 pa le 45 %. Število opaženih aktivnih rastišc se je rahlo povecalo v alpskem prostoru, s 46, l %na 47,5 %, v dinarskem prostoru pa je ostalo nespremenjeno, le 35,9 %. Boljše habitatske razmere v visokogorskih gozdovih v alpskem prostoru se odražajo tudi v višji subpopulacijski gostoti z 1,8 aktivnega petelina na aktivno rastišce, kot v dinllrskem prostoru, z 1,4 aktivnega petelina. Ocena glavnih dejavnikov ogrožanja habitatov oziroma subpopulacij na raslišcih nakazuje poleg prekomerno izsekanega starega gozda povecan negativen vpliv mestoma ekstenzivnega gospodarjenja v gozdu v casu ra5titve in gnezdenja spomladi. neusme1jenega gorskega turizma in plenilcev. Kljucne besede: divji petelin, Tetrao urogalus L., popis rastišc. gorski gozd, ogroženost habitata, Slovenija. UVOD Populacije divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji predstavljajo del alpske in dinarske živ­ljenjske skupnosti na robu njene naravne razširjenosti na površini okoli 4.840 km2 ali 74% recentne površine habitata (CAS 1999 b). Velika obcutljivost te gozdne kure na ohranjenost naravnih struktur borealnega tipa gozdnih ekosistemov in krajin oziroma sekundamih smrekovih, macesnovih in jelovih gozdov z ostanki avtohtone bukve s pomembno primesjo rdecega bora v montanskem in subalpinskem pasu (CAS 1 ADAMIC 1998) jo zaradi vse vecje obljudenosti gozdov že de­setletja uvršca med ogrožene živalske vrste. V Slove­niji je divji petelin kotlovna vrsta divjadi od leta \982 med prvimi v Evropi z dogovorom Lovske zveze Slo­venije zašciten s prepovedjo lova. Tega ukrep-a še do danes ni vpeljala Avstrija, ki na naši severni državni meji v Karavankah meji na naše številcno najbogatejše delne populacije. Od leta \993 je divji petelin v Slo­veniji na Rdecem seznamu ogroženih živalskih vrst in je zakonsko zašciten (Ur. l. RS 1993, št 57, s. 2852). Spremljanje številcnosti populacij divjega petelina v nekaterih obmocjih v Sloveniji je po letu 1960 po­kazalo izrazito negativno težnjo številcnosti oziroma vse vecjo ogroženost habitata. Že desetletja so znane osnovne življenjske zahteve divjega petelina tudi pri nas. Primeren habitat ene subpopulacije divjega petelina v predgorski in gorski gozdnati in gozdni krajini predstavlja dovolj velika '" mag. M. c .. univ. dipl. inž. gozd., G IS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO površina, vsaj 50 ha starega mešanega iglastega gozda na kislih tleh, vrzelastega in presvetljenega s podrasdo borovnicevja in z mravljišci, s skupinami vejnatih dreves, kjer se osebki varneje zadržujejo cez noc, ter z jasami ali pašniki z usklajen imi populacijami prosto­živecih živali (ERJAVEC 1868, TEPLO V 1947, EIBERLE 1982, MIKULETIC 1984, WEGGE 1985, ADAMIC 1987, SCHROTH 1989, ROLSTAD 1 WEGGE 1989, CAS 1 ADAMIC 1993, STORCH 1995, BEŠKAREV et al. 1995, BATNES 1995, CAS \982, 1996, 1998). Takšen gozd zagotavlja divjemu petelinu primerno prehrano, varnost in razvoj popu­lacije (sliki 1, 2). V zadnjem casu pa se pri nas pojavUajo strokov­njaki s tega podrocja, ki splošno znane in objavljene izsledke okoljskih zahtev divjega petelina ponovno odkrivajo in objavljajo kot novo znanje (KRAJcrc 1 KLADNIK 1 PERUŠEK 2000). Vzroke propadanja habitata divjega petelina in ne­katerih drugih redkih živalskih vrst v gorskem gozdu pripisujemo intenzivnemu gozdarjenju ter odpiranju odmaknjenih predgorskih in gorskih gozdnih obmocij z gozdnimi prometnicami za razlicne clovekove dejav­nosti, saj nam ob njih ne uspeva vzpostaviti primernega režima njihove obcasne, namenske uporabe oziroma zapore. Naše gozdarstvo še vedno ne upošteva do­volj nekaterih pomembnih okoljetvornib vlog gor­skega gozda, kot je npr. ohranjanje habitatov redkih avtohtonih vrst in s tem biotske pestrosti gozdov. Do teh vlog gozda intenzivno gozdarstvo ni le pasivno, ampak mnogokrat unicujoce. Primernost babitata divjega petelina se slabša z izsekovanjem GozdV 58 (2000) 5-6 debelega, vejnatega drevja in z razgradnjo naravne starostne strukture sekundarnih iglastih gozdov z ostanki biotsko raznolikejših avtohtonih gozdnih združb in s predcasnim prehajanjem starejših, še nezrelih presvetljenih sestoj ev s primerno podrastja v mladovja (ERJAVEC 1868, WEGGE 1985,ADAMIC 1987, MLINŠEK 1989, B EŠ KA REV et al. 1 995, STORCH 1995, CAS 1996, ŽNIDARŠIC 1 CAS 1999 idr.). Z gozdnimi cestami v ohranjeni naravi v teh od­maknjenih višinskih legah se za gozdne kure ponekod pojavljajo motec nemir zaradi raznovrstne rekreacije in neusmerjenega gorskega turizma po brezpotjih (mo­tokros, motorne sani, padalstvo in letalstvo, kolesar­stvo, množicni pohodi ipd.) ter motnje zaradi konku­rence pri prehrani jagodojedov zaradi prekomernega nabiralništva jagodicevja (borovnica, maJina, brusnice), kar ogroženost divjega petelina še povecuje. Habitatske razmere divjega petelina v preobsežnih mladovjih dodatno slabšajo še številni plenilci (ROLSTAD 1 WEGGE 1989, STORCH 1995) (lisica, kuni,jazbec, divji prašic, druge zveri, ujede in sove), še posebno ob krmišcih {npr. za divjega prašica). Ta knnišca se v današnjem casu kot nalašc postavljajo v zadnje še odmaknjene in "zanemarjene" višinske gozd­ne predele, v mnogih lovskih družinah po vsej Sloveniji. Bivalne oziroma prehranske razmere divjega pe­telina se marsikje slabšajo še z zarašcanjem zadnjih pašnikov v že tako neprimerni, izsekani gozdni krajini s pomanjkanjem jagodicevja in mravljišc. Tako se kot enostavna rešitev z opravicilom o skrbi za divjega petelina ponekod pojavlja celo zagovarjanje enostavnega obrtniškega, za trajen vecnamenski gorski gozd unicujocega golosecnega sistema gospodarjenja, kjer bi bilo na golosekih in nastalih plantažah smreke z zakisanimi tlemi dovolj borovnice in maline (KRAJCIC J KLADNIK J PERUŠEK 2000). Tega pa sonaravni koncept gojenja gozdov in Zakon o goz­dovih v Sloveniji že dolgih 50 let ne priznavata, prav tako pa tudi ne vso napredno evropsko gozdarstvo. Deloma same gozdne ceste kot objekti in odprte pašne površine v gozdni krajini izboljšujejo primernost habitata divjega petelina z ugodnim osoncen jem tal, z razvojem podrasti z jagodicevjem, z mravljišci, in z nastalimi koridorji za preJete. Z vecjo dostopnostjo do kamenckov zagotavljajo divjemu petelinu neobhoden pogoj za prebavo zimske hrane, iglic in popkov. Po­vecane pa so tudi možnosti prepelicenja na tleh. Enako se ob gorskih gozdnih cestah poveca primernost babi­tatov mnogih drugih redkih višjih vrst gorske gozdne favne. Vendar se zaradi razrezanega tepi ha gozdnih tal na dolgih pobocjih planin z gosto mrežo gozdnih cest oziroma z drenažo zmanjša vodoohranjevalna kapa­citeta gozdov oziroma gozdnih tal in poveca hudour­niški znacaj gorskega vodnega režima. Obenem se s poslabšanimi vlažnostnimi razmerami oziroma s sušo v tleh ob cestah zmanjša tudi bogastvo nevretencarjev tal {pedofavne: npr. žuželk, deževnikov, strig idr.) ter s tem prehranska kapaciteta beljakovinske hrane za višje živalske vrste v gozdu, kot je npr. divji petelin. Vse to paje skupaj z navedenimi negativnimi vplivi v gozdnih obmocjih s povecano obijudenostjo za ohran­janje habitatov redkih živalskih vrst prevec (npr. Po­horje). Zato je pri gospodarjenju v gospodarskem gozdu v odmaknjenih višinskih legah, v še ohranjenih predelih habitata divjega petelina z velikim deležem starih vr­zelastih sestoj ev z dolgo življenjsko dobo, z gozdnimi jasami, s prisotnimi dupli ter podrticami in trohnecimi debli z veliko vitalnostjo naravnega pomlajevanja in bogastvom gozdnega živalstva (ERJAVEC 1868, MLINŠEK 1989), primernejši nacin žicnicarsko spra­vilo z daljšo obhodnjo gospodarjenja, in sicer nad 20 let. Po cenilnih operatih Franciscejskega katastra iz leta 1827 za primer katastrske obcine Topla na Peci je drevje v gorskem gozdu zrelo za posek pri 250 letih (CAS 1988, MLINŠEK 1989). Žicnicarski nacin spra­vila prinaša sicer nekoliko ekstenzivnejše, a redke posege, z mocnim odpiranjem starih sestojev na pre­hodu v dolgoletno naravno pomlajevanje. Vseeno pa se s tem zagotavlja ohranjanje vecnamenskega gorske­ga gozda in naravne dedišcine, kar narekujeta Zakon o gozdovih Slovenije in sonaravni koncept gojenja gozdov brez golosecnega nacina gospodarjenja v gorskem gozdu, ki povzroca degradacijo biotske pestrosti gozdnih ekosistemov in rodovitnosti gozdnih tal. Star presvetljen gozd s sklepom krošenj od 0,7 do 0,8, z bogato podrastja borovnicevja, s prisotnostjo mravljišc ob ohranjanju redkih jas in pašnikov pred­stavlja za divjega petelina ugodne življenjske razmere (ADAMIC 1987, CAS 1996). Namen sonaravnega koncepta gojenja gozdov je uravnotežen trajen vec­namenski gozdni ekosistem z uveljavljanjem vseh funlc:cij gozda v prostoru, brez pretiranega poudar­janja ali zanemarjanja katere koli od njih. Tako tudi brez pretiranega poudarjanja številcnosti populacij katere koli živalske vrste, tudi divjega petelina, s cimer bi nekateri radi upravicili enostaven, kratkorocno ucin-kovit, protinaraven golosecen nacin gospodarjenja z gozdom. Tako je žicnicarski pristop pri gospodarjenju v go­spodarskem gozdu, v habitatu divjega petelina v eko­sistemsko še ohranjenih zap1tih gozdnih obmocjih> ki jih "razvita" Evropa nima vec, še vedno veliko boljši nacin kot intenzivno oziroma ekscenzivno, vsakoletno poseganje v gozd po gozdnih cestah in vlakah. Miselno bi bilo 1reba spremeniti antropogene gledanje na živ­ljenjsko dobo gozda skozi maksimalno življenjsko dobo cloveka od 1 OO do 120 let, ker povzroca rušenje stabilne skupinske starostne strukture gorskega gozda in s tem predcasno pomlajevanje, razvoj polnilnega sloja in premladega gozda ter izgubo naravne dediš­cine redkih vrst in vsestranske dolgorocne stabilnosti gozda (MLTNŠEK 1989, CAS 1996, 1998, CAS 1 ADAMTC 1998, žNIDARŠIC J CAS 1999). V primerjavi z gospodarskim gozdom se naravni gorski gozd nad 1.300 m n. v. brez vpliva cloveka od mladovij ob ostrih klimatskih razmerah v gorski naravi tako že sam razvije v vrzelast skupi.nast gozd (ODERLAP 1983, CAS 1988, MLINŠEK 1989), ki odgovarja mnogim redkim in ogroženim vrstam, katerih znacilen predstavnik v gozdni favni je divji petelin (BEŠKAREV et al. 1995, CAS 1996, CAS 1 ADAMIC 1998, ANGELSTAM 1 999) (skica 1 ). To dokazuje primer gozdnega rezervata na Olševi na n. v. 1.250-1.650 m s šestimi aktivnimi petelini. M 1:200 o mac o sm -e-suhi osebki Zato je zmotno prenašanje vedenja o naravnih strukturah gozda iz montanskega v subalpins.k.i višinski pas (KRAJCfC 1 KLADNIK 1 PERUŠEK 2000). Enake pogoje za habitat pa lahko v teh višinah nudi tltdi gospodarski gorski gozd z dolgo obhodnjo gospo­darjenja, z mirom in dovolj velikim deležem presvet­ljenega vendar sklenjenega starega gozda z jasami ali pašniki. Vendar je takšno stabilno strukturo pocasi rastocega gorskega gozda v današnjem casu zaradi eksistencnega ali pridobitniškega gledanja lastnikov predvsem na manjših posestvih težko doseci ali ohran­jati. Zato je ideja o razglasitvi gozdov z redkimi žival­skimi vrstami nad 1.400 m nadmorske višine in z izra­zito vecnamensko vlogo v gorskem prostoru za naravni park (CAS 1999 b ), ki obsega do zacetka gozdne meje pri 1.600 m Je 1.5 % površine Slovenije, toliko bolj upravicena . Ob tem pa se v teh mešanih iglastih gozdovih že pojavlja problem našega casa zaradi daljinskega one­snaženja zraka, ki poleg prekomemih predcasnih se­cenj zaradi propadanja odraslih iglastih gozdov, babi­tata divjega petelina, predvsem pod inverzijskimi plastmi pod 1.000 m (CAS J ADAMIC 1993), pov­zroca tudi spreminjanje pritalne gozdne vegetacije. Imisije nitratov višajo pH tal in prisotnost dušika v gozdnih tleh. V gozdovih po Evropi se zato že pojavlja bujna rast in povecana pestrost trav in zelišcnih vrst, kar izriva za prehrano gozdnih kur neobhodno borov- nicevje in mravljišca (KLAUS 1 BERGER 1 HUHN 1997). Zato je za primerno sonaravne gospodarjenje in ohranjanje trajnega vecnamenskega gozda potrebno nekoliko vec gozdnogospodarskega in prostorskega nacrtovanja in gozdnogojitvenega razmišljanja, brez enostavnih, protinaravnih staroavstrijskih golosecnih konceptov gospodarjenja, kijih v skupni skrbi za hitro ohranitev habitatov divjega petelina posredno pripoM rocajo nekateri naši strokovnjaki (glej Krajcic, Kladnik, Perušek, cit. ZeHer, GozdV 58/3). Kateri so odlocilni dejavniki ogroženosti in stanja habitatov v gozdovih po fitogeografskih obmocjih v Sloveniji, bo pokazala potekajoca raziskava analize habitatov subpopulacij divjega petelina na površinah v polmerih od 300 do 1.500 m okoli centrov rastišc. V skupnem projektu sodelujejo Gozdarski inštitut Slo­venije (GIS), Lovska zveza Slovenije (LZS), Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) in Uprava za varstvo narave pri MOP, izvaja pa ga Zavod za gozdove Slo­venije. Analiza bo dala osnove oziroma smernice za prilagojeno gozdnogospodarsko nacrtovanje za ohran­janje vecnamenske vloge gozdov ali za revitalizacijo habitata divjega petelina ter s tem tudi habitatov mno­gih drugih ogroženih živalskih vrst v pred gorskem in gorskem gozdnatem prostoru. Po prvem popisu aktivnosti rastišc divjega petelina v Sloveniji v letih 1979-1986 (Lovska zveza Slovenije in Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo, ADAMIC 1986, 1987) smo v obdobju 1998-2000 pristopili k ponovnemu popisu aktivnosti rastišc. V dogovorjenem raziskovalnem projektu (CAS 1998, 1999 a, 1999 b) sodelujejo LZS, Skupnost gojitvenih lovišc (OL), ZGS in GIS. Opravljen je bil že popo len popis za leto 1998. Popis aktivnosti subpopulacij divjega petelina in razporeditve rastišc leta 1999 je potekal nemoteno, usklajeno na vseh obmocnih enotah (OE) ZGS ozi­roma Jovskogojitvenih obmocjih (LGO). V projektu OhraJy·anje habitatov redkih in ogro­ženih živalskih vrst v gozdnih ekosistemih in krajinah (velike zveri, gozdne kure) (nosilec prof. Miha Adamic) oziroma pod projektu Divji petelin in redke vrste gozd­ne favne v Sloveniji v letih 1998-2000 (nosilec mag. Miran Cas) sodelujejo poleg številnih lovcev in goz­darjev s svojim požrtvovalnim delom na terenu s fi­nancno podporo tudi Ministrstvo za kmetijstvo, goz­darstvo in prehrano (MKGP) in Ministrstvo za znanost in tehnologijo (MZT) v sklopu CRP ~ gozd, MKGP v sklopu javne gozdarske službe (JOS) ter Uprava RS za varstvo narave pri Ministrstvu za okolje in prostor (MOP). V primerjavi z državami Evrope se v tej akciji GozdV 58 (2000) 5·6 odraža naša visoko razvita naravovarstvena zavest in kultura. 2 CILJ Namen popisov aktivnosti rastišc divjega petelina v Sloveniji v letih 1998-2000 je ugotoviti stanje po­pulacijske gostote oziroma številcnosti ter ogroženosti subpopulacij po obmocnih enotah ZGS v alpskem in dinarskem življenjskem prostoru ter opredeliti glavne dejavnike ogrožanja habitata. Rezultati raziskave bodo osnova za varovanje ha­bitata in vzpostavljanje primerne rabe gorskega gozd­natega prostora in gospodarjenja z gozdovi ter s tem ohranjanja naravnejših struktur in biotske pestrosti gorskih ekosistemov (CAS 1996, CAS / ADAMIC 1998), s prilagojenim gozdnogospodarskim, lovskim in prostorskim nacrtovanjem in ukrepanjem. 3 METODE Raziskavo stanja prostorske razporeditve in aktiv­nosti subpopulacij divjega petelina v predgorski in gorski gozdni in gozdnati krajini Slovenije smo opra­vili s štetjem petelinov in kur na rastišcih ob spo­mladanskem petju (rastitvi) ter s primerjavo analizi~ ranih podatkov o številcnosti populacij v letu 1999 z rezultati popisa divjega petelina v letu 1998 (CAS 1999 a, 1999 b). S primerjavo smo poleg preverjanja dejanskega stanja ugotavljali tudi kratkorocno težnjo gibanja velikosti populacij ter ogroženost v znacilnih obmocjih habitata -v alpskem in dinarskem prostoru ter po obmocnih enotah ZGS (LINDEN 1989, CAS 1999 c). Popis je zajel tudi nekatera težko dostopna obmocja aktivnih rastišc v odmaknjenih in zasneženih legah visoko pod gozdno mejo ter nekatera opušcena ras­tišca, ki so v popisu leta 1998 izpadla. Dejavnike ogrožanja habitata divjega petelina v Sloveniji v letih 1999 in ] 998 smo okvirno ocenili na osnovi analiz poudarjenih opisov o vzrokih na ogro­ženih rastišcih. 4 REZULTATI 4.1 Aktivnost subpopulacij divjega petelina na rastišcih v Sloveniji leta 1999 4.1.1 Popis aktivnosti rastišc divjega petelina v Sloveniji leta 1999 Pri popisu rastišc divjega petelina ob jutranjem petju spomladi leta 1999, v katerem so sodelovali šte­ 26? vilni lovci in gozdarji, je bilo opravljenih 1.067 opa­zovanj na 409 rastišcih divjega petelina, od lega 980 na 374 rastišcih v alpskem gozdnem prostoru in 87 na 35 rastišcih v dinarskem gozdnem prostoru, t.j. pov­precno 2,6 opazovanj na rastišce. Evidentirali in pre­verili smo tudi vsa neaktivna in opušcena rastišca. Po letu 1999 je v Sloveniji tako skupaj znanih 592 lokacij rasti š c divjega petelina. 4.1.2 Razporeditev in delež aktivnih rastišc oziroma ogroženosti populacij leta 1999 -v Sloveniji V gozdovih življenjskega prostora divjega petelina v alpskem in dinarskem fitogeografskem obmocju Slo­venUe je bilo leta \999 evidentiranih 592 rastišc div­jega petelina, od katerih je skupaj z 2 1 na novo po­pisanimi aktivnimi rastišci aktivnih le še 274 rastišc ali 46,3 %. Neaktivnih rastišc*, kjer se divji petelin še opazi, a ne rasti, je 43 (7 ,3 %). Popolnoma opušcenih je 275 rastišc ( 46,6 %), od tega v alpskem delu habitata 236 in v dinarskem 39. -v Alpah V gozdovih življenjskega prostora divjega petelina v alpskem obmocju j e bilo leta 1999 evidentiranih 528 rastišc ali 89,2 % vseh rastišc v Sloveniji. Od teh je bilo skupaj z 20 na novo zabeleženimi rastišci aktivnih le še 251 ali 47,5 % , to je kar 92,7 % vseh aktivnih rastišc v Sloveniji. Številcno stanje te delne alpske po­pulacUe kaže na mestoma še ohranjene gozd nate predele z dob1imi habitatskimi razmerami (preglednica 1 ). Na rastišcih z zabeleženimi aktivnimi subpopula­cijami je aktivno povprecno 1,83 petelina, kar kaže na zmerne habitatske razmere v obmocju (preglednica 1). -v Dinaridih V gozdovih življenjskega prostora divjega petelina na obmocju Dinaridov v Sloveniji je bilo leta 1999 evidentiranih 64 rastišc, od katerih je skupaj z enim novim rastišcem aktivnih le še 23 ali 35,9 %. Na rastišcih z zabeleženimi aktivnimi subpopula­cijami je aktivno povprecno le l ,4 petelina, kar naka­zuje na slabe habitatske razmere te delne populacije (preglednica l ). -po OE ZGS Najvec lokacij rastišc divjega petelina je bilo leta 1999 evidentiranih na OE Bled, in sicer ! 17, s še 62 aktivnimi rastišci (53%), in to v 247 opazovanjih . Na OE Slovenj Gradec so bila v kar 271 opazovanjih evidentirana l 03 rastišca, od katerih je aktivnih še 69, kar je najvec med vsemi OE (67 % aktivnih rastišc) . Tako visok delež aktivnih rastišc divjega petelina od­raža dolocene , še sorazmerno dobro o hranjene predele habitata oziroma še ohranjene naravne strukture me­šanih sekundarnih iglastih gozdov (smreke, jelke in bukve) z dovolj starega gozda in miru. V odmaknjenih, še težko dostopnih gozdovih na OE Nazarje s skupaj 40 aktivnimi rastišci ugotavljamo 69% aktivnih ras­tišc , kar je najvišji delež med OE ZGS v Sloveniji. Prcgkllnica 1· Število in akti vnos( rastišc divj ega petelina (Tet rao urogilllus L.) po OE ZGS v Sloveniji leta 1999 Leto 1999 OEZGS Štev. rast. Štev. opaz. Št. op. rast. Akt. rast. Nova rast. Neak. ras ti š. Op u š c . rn sri š c. Delež(% ) akl. rast. Aktiv. pete l. Ak. pel. na akt. r. Neak. pete l. S k. pel. Kur Tolmin 66 84 43 16 5 4 41 31,8 28 1,3 4 29 15 Bled l L 7 247 81 60 2 9 46 53,0 121 2,0 25 146 140 Kranj 70 1 L6 42 29 2 6 33 44,3 52 1,7 12 64 49 Ljubljana 44 51 22 14 o 4 26 31 ,8 18 1,3 1 19 18 Celje 10 16 7 2 o o 8 20,0 2 1,0 l 3 1 Nazarje 58 102 44 31 9 9 9 69,0 79 2.0 18 97 77 Sl. Gradec 103 271 103 67 :? 8 26 67,0 145 2,1 15 160 112 Maribor 60 93 32 12 o 1 47 20,0 IS \,3 1 16 Il Alpe skupa_j 528 980 374 231 20 41 236 47,5 460 1,83 77 537 423 Postoj na 22 23 7 4 o o 18 18,2 6 1,5 3 9 7 K ocevje 42 64 28 19 1 2 21 45,2 26 1.4 5 31 20 Dinaridi sk. 64 87 35 23 1 2 39 35,9 32 1,39 8 40 27 Slovenija 592 1067 409 253 21 43 275 46,3 492 1,80 85 577 450 Gozd\! 58 (2000) 5-6 * V preglednicah o aktivnosti subpopulacij divjega petelina za leto 1998 so bila ta rastišca razdeljena med aktivna in opušcena rastišca (CAS 1999 a, 1999 b). Iz tega lahko sklepamo, da so v Sloveniji najšte­vilcnejše populacije divjega petelina olu-anjene v vzhodnih Karavankah in vzhodnih Kamniško­Savinjskih Alpah ter na Gorenjskem v Julijskih Alpah. Najslabše stanje številcnosti populacij divjega pete­lina je v obljudenil1 predelil1 v robnem obmocju narav­ne razširjenosti te ogrožene vrste na skrajnih pogorjih pri nadmorskih višinah pod 1.000 m (CAS 1999 a, 1999 b). Tako je v alpskem prostoru na Pohorju in Kozjaku na OE Maribor od 60 znanih rastišc aktivnih le še 12 ali 20 % rastišc·, podobno je na OE Celje (od desetih rastišc sta aktivni le še dve), na OE Ljubljana je od 44 znanih rastišc aktivnih le še 14 ali 31,8 %. Zaslabljujoce je stanje v dinarskem prostoru. Na OE Postojna so od 22 znanih rastišc divjega petelina aktivna le še štiri (4) ali le 18,2 %. Na OE ZGS Ko­cevje je stanje nekoliko boljše, od 42 znanih rastišc je aktivnih 19 ali 45 %. V Dinaridih je od sk'Upno 64 znanih rastišc aktivnih le še 35,9 % (preglednica 1, grafikon 1 ). Številcno najmocnejše subpopulacije, ki jih obrav­navamo s številom aktivnih petelinov na aktivno ras­tišce, so ohranjene v odmaknjenih višinskih gozdnih predelih v osred1~em alpskem prostoru, na OE Slovenj Gradec (2, 1 ), OE Nazarje (2,0) in OE Bled (2,0). To so še ohranjena jedra primernega habitata, ki ga je treba ohranjati z nacrtnim lovsko-in gozdnogojitvenirn ter prostorskim gospodarjenjem (ADAMIC: 1987, CAS 1999), kar bo omogocalo revitalizacijo populacij v robnih obmocjih habitata. Številcno najslabše subpopulacije pa so razporejene v robnih obmocjih življenjskega prostora na OE Celje 130 120 110 -. 100 .Q 90 ;:. ~ 80 e 70 60 "-' o 50 c: -o 40 ~ 30 20 lO o (1,0), OE Ljubljana (1,3), OE Maribor (1,3) in OE Tolmin ( 1,3 aktivnega petelina na aktivno rastišce). Prostorska ogroženost habitata divjega petelina v Slovenij ije najbolje ponazorjena na karti populacijske gostote divjega petelina po GLin LD v Sloveniji leta 1998 (CAS 1999 b). Najvec aktivnih divjih petelinov v Sloveniji je bilo leta 1998 na Koroškem v gozdovih LO Bistra na se­vernem pobocju Smrekovca (34), nato v LD Koprivna (32), LO Železniki na Gorenjskem (20), LO Jelovica ( 19), LO Dravograd ( 15), LD Peca ( 13), LO Smre­kovec -Šoštanj ( 12), LD Solcava (Il), LD Luce (Il) in LD Kobarid (lJ). Leta 1998 je bilo v Sloveniji 80% habitata divjega petelina v alpskem in 20% v dinarskem fitogeograf'­skem obmocju, pod J .000 m nadmorske višine pa je bilo le še Il ,2% vseh aktivnih rastišc (CAS 1999 b). 4.1.3 Številcnost divjega petelina na rastišcih v alpskem in dinarskem prostoru Na vseh popisanih rastišcih divjega petelina v Slo­veniji smo leta 1999 opazili 492 aktivnih petelinov in 450 kur. Od petelinov jih je 460 v alpski in samo 32 v dinarski predgorski in gorski gozdnati in gozdni laa­jini . Skupaj z neaktivnimi mladimi petelini, opaženi mi ob rastitvi na rastišcih, se je število vseh petelinov povecalo za 77 v alpskem in za 8 v dinarskem prostoru ali skupaj za 15,7% (prirastek). Povprecna aktivnost moškega dela subpopulacij v alpskem prostoru je 1,8 aktivnega (pojocega) petelina na aktivno rastišce oziroma 2,1 vseh petelinov na aktivno rastišce in v dinarskem prostoru 1,4 pojocega petelina oziroma 1,7 vseh petelinov na aktivno rastišce (pregled­nica 1). 4.2 Primerjava aktivnosti rastišc ter ogroženosti populacij divjega petelina po fitogeografskib regijah Slovenije med letoma 1999 in 1998 Alpe Primerjava rezultatov iz analiz podatkov o akti'v­nosti subpopulacij divjega petelina na rastišcih, zbra­nih v popis ih za leti 1999 in 1998, je potrdila stanje iz leta 1998 in pokazala oa rahlo narašcanje številcnosti in s tem na težnjo izboljšanja živUenjskih razmer v gozdovih alpskega obmocja (preglednica 2). Število evidentiranih rastišc divjega petelina se je od leta 1998 do leta t 999 povecalo za 33. Od tega pripada deset lokacij rastišcem, ki so bila v popisih iz \eta 1998 zajeta v lokacijah vec združenih rastišc (Ko­roška). Od preostalih 23 do sedaj neevidentiranih lo­kacij jih 20 pripada novo evidentiranim ali premak­njenim aktivnim rastišcem. To odraža pozitivno težnjo številcne dinamike populacij in dinamiko poziti\·nega spreminjanja primernosti habitata v gospodarskem gozdu v nekaterih obmocjih . Število aktivnih rastišc se je povecalo za 18, to je za 7,7 % vec ali za 1,4 % vec aktivnih rastišc glede na vsa popisana rastišca v obeh letih. Število se je zmanjšalo za 35 neaktivnih rastišc, na novo je bilo zabeleženih 40 opušcenih ras­tišc. Število zabeleženih aktivnih petelinov je v letu 1999 naraslo za 31 ali za 7,2 %, številcna moc moškega dela subpopulacij na še aktivnih rastišcihje tako ostala podobna, z 1,8 aktivnega petelina na aktivno rastišce. Število neaktivnih (mladih) petelinov se je zmanj­šalo za 12, kar kaže na stagnacije številcnega stanja tega dela populacije. Sprememba za 1 ,4% vec aktivnih rastišc glede na vsa evidentirana rastišca ali za absolutno 7,7 % vec popisanih aktivnih rastišc ter povprecno 1,8 aktivnega petelina na aktivno rastišce pomeni pozitivno spre­membo. Težnja je vzpodbudna in daje ob primernih ukrepih v okolju habitata upanje za številcno okrepitev in oživitev subpopulacij v robnih predelih. Dinaridi Primerjava rezultatov iz analiz podatkov iz vseslo­venskega popisa aktivnosti subpopulacij na znanih rastišcih divjega petelina v gozdovih na obmocju Dina­ridov med letoma 1999 in 1998 je pokazala na stagnacij o relativno slabih habitatskih razmer (preglednica 2). Število znanih rastišc divjega petel1na je ostalo nespremenjeno, in sicer 64. Število aktivnih rastišc je ostalo enako, in sicer 23 ali 35,9 %. Število aktivnih petelinov se je v dinarskem pro­storu zmanjšalo za štiri, številcna moc rastišc je bila leta 1998 1,6 aktivnega samca na aktivno rastišce, kar je pod vrednostjo slovenskega povprecja ( 1 ,82), leta 1999 pa je bila la vrednost le še 1 ,4, to je za 0,4 manj od slovenskega povprecja (1 ,79) oziroma za 0,2 manj kot pred enim letom (preglednica 1, 2). Primerjava podatkov iz teh dveh popisov aktivnosti rastišc divjega petelina kaže na stagnacije oziroma slabšanje življenjskih razmer v že tako manj primernih predelih aktivnega dela habitata. Število neaktivnih (mladih) petelinov seje po po­datkih popisov le malo popravilo, s štiri leta 1998 na šest leta 1999. Število opažen ih kur se je povecalo za devet. To so edini vzpodbudni podatki o delni populaciji divjega petelina v dinarskem obmocju , ki dajejo upan­je, da se bo stanje popravilo. To lahko dosežemo z odstranjevanjem negativnih vzrokov upadanja številcnosti, s prilagojenim lovskim in gozdarskim nacrtovanjem na obmocju rastišc (opu­stitev krmišc visoke divjadi, ohranjanje mim, 50 ha vrzelastega starega gozda v enem kompleksu ali z nad 50 % starega gozda v obmocju naravne razširjenosti (WEGGE 1985) ter z gozdnimi jasami na najrevnejših, Pn:g.l~:dniLJ ::! : Primerjava številcnosti subpopulacij in deleža aktivnih rastišc divjega petelina v alpskem in dinarskem življenjskem prostoru Slovenije med letoma t 999 in 1998 Obmocje Leto Sk'Upaj rasti šc Ak."tivn. rastišc Neak. rast. Op uš. ra stišc Ni pod. Delež(%) aktiv. rast. Akt. pete l. Neak. pete l. Skup. pete!. S k. kur Akt. pete!. na akt. rast. Alpe 1999 528 251 41 236 o 47,5 460 77 537 423 1,83 1998 528 233 76 196 23 46,1 429 89 518 383 1,84 Razlika o 18 -35 40 -23 1,4 31 -12 19 40 -O,Ol Dinaridi 1999 64 23 2 39 o 35,9 32 8 40 27 1,4 1998 64 23 6 35 o 35.9 36 6 42 18 '1,6 Razli.ka o o -4 4 o o -4 2 -2 9 -0,0 'SLO l999 592 274 43 275 o 46,3 492 85 577 450 1,80 1998 592 256 82 231 23 45,0 465 95 560 40l 1,82 Razlika o 18 -39 44 -23 1,3 27 -10 17 49 -0,02 GozdV 58 (2000) 5-6 kislih grebenskih legah z borovnica in drugim jagodi­cevjem (CAS 1996, 1999 b). Slovenija Primerjava analiz iz podatkov, zbranih v popisih o aktivnosti subpopulacij divjega petelina na rastišcih v obeh fitogeografskih regijah Slovenije za leti 1999 in 1998, je pokazala na rahlo težnjo izboljšanja (pre­glednica 2), in sicer v alpskem prostoru, medtem ko v dinarskem prostoru stanje stagnira. Število popisanih rastišc divjega petelina se je po~ vecalo za 23, na 592. Število aktivnih rastišc se je po analizi zbranih podatkov povecalo za 1 8 ali 7 %, s 45,0 % aktivnih rastišc leta 1998 na 46,3 % aktivnih rastišc leta 1999. Število aktivnih petelinov pa se ni bistveno spremenilo in je ostalo l ,8 aktivnega samca na aktivno rastišce . Vec aktivnih subpopulacij divjega petelina v Slo­veniji leta 1999 je povezana s spremembo v alpskem prostoru, ki obsega 80% površin vseh aktivnih popu­lacij v Sloveniji (CAS 1999 b). To izboljšanje lahko pripišemo izboljšanju stanja še primemih habitatskih razmer in natancnejšemu popisu leta 1999, ki ga odra­ža tudi 20 novih lokacij aktivnih rastišc. 4.3 Primerjava dejavnikov ogrožanja subpopulacij divjega petelina na propadajocih rastišcih med letoma 1999 in 1998 Iz primerjave ocen iz poudarjenih opisov dejav­nikov ogrožanja propadajocih subpopulacij na ras- Pregledni ca 3: Primerjava dejavnikov ogrožanja subpopulacij di v jega petelina na propadajocih rastišcih med letoma 1999 in 1998 Slika 1: Divji petelin pri jutranjem petju spomladi Slika 2: Že dolgo je mano, da so star vrzelast iglast gozd z zakisa­n imi tlemi, z borovnicevjem in z mravljišci osnovni elementi ha­bitata divjega petelina-obmocje Pece na 1.400 m n. v. (obe foto: Miran Cas) ('as. M.: leta 1999 tišcih v letih 1999 in 1998 predvidevamo, da se je tudi v letu 1998 poleg premajhnega deleža površin starega gozda izrazito povecal negativen vpliv zaradi eksten­zivnega (brezobzimega) gospodarjenja v gozdu v casu petja in gnezdenja spomladi (za 18,6 % ), zaradi neus­merjenega gorskega turizma (za 11,9 %) in plenilcev, še posebno ob preštevilnih krmišcih za visoko divjad (npr. divjega prašica) (za 1,9 %) (preglednica 3). De­jansko stanje glavnih vzrokov ogrožanja populacij pa bomo ugotovili z analizami ankete v po pisnem obrazcu B analize habita in dejavnikov ogrožanja divjega pe­telina, ki trenutno poteka na vseh rastišcih v Sloveniji. Podatki o negativnih vplivih vse bolj ekstenzivnega gozdarstva, neusmerjenega gorskega turizma, rekre­acije in plenilskih vrst nas obvezujejo, da bomo z na­ravovarstvenimi pristopi, osvešcanjem in zakoni ter s prilagojenimi lovskimi, gozdarskimi in prostorskimi nacrti in ukrepi ustavili negativen trend ogrožanja habitatov redkih živalskih vrst kot bogastva naše skup­ne naravne dedišcine, katerih znacilen predstavnik je divji petelin, ki je ponos naših vecnamenskih gorskih gozdov in krajin. 5 ZAKLJUCEK Kriticno stanje populacij divjega petelina v Slo­veniji leta 1998 je bilo potrjeno s primerjavo s popisom aktivnosti rastišc leta 1999. Stabilne subpopulacije se ohranjajo le še v naravnih strukturah gorskih gozdnih ekosistemov in krajin, iz­ginjajo pa z rob nih predelov habitata na osamelih gor­skih masivih na nadmorskih višinah pod 1.000 m, naj­mocnejše pa so med 1.400 in 1.600 m, pod gozdno mejo, kar so pokazale analize iz leta 1998 (CAS 1999 b). Na 43 neaktivnih rastišcih (7,7 %) je potencialno še možno oživiti subpopulacije s prilagojenimi gozd­no-in lovskogojitven imi pristopi za revitalizacijo ha­bitata. Med glavnimi dejavniki ogrožanja habitata oziroma subpopulacij na rastišcih so po grobih ocenah poleg prekomerne secnje starega gozda tudi povecan nega­tiven vpliv ekstenzivnega gospodarjenja v gozdu v casu rastitve in gnezdenja spomladi, neusmerjenega gorskega turizma in plenilcev, še posebno ob prešte­vilnih krmišcih za visoko divjad (npr. divjega prašica). V teh razmerah slabega številcne ga stanja populacij divjega petelina in izumiranja rastišc v robnih ob­mocjih habitata, na OE Ljubljana, OE Celje, na neka­terih obljudenih gorskih masiv ih na OE Maribor (Po­horje, Kozjak), na OE Kocevje in OE Postojna (S než~ nik), lahko ohranjanju naravne dedišcine redkih žival­skih vrst in vecnamenske vloge gorskih gozdov po­magamo le z analizo habitata divjega petelina na vseh rastišcih in s prilagojenimi gozdno-in lovskogojitve­nimi ter prostorskimi nacrti. Uporabniki gorskega gozdnega prostora moramo skrbeti predvsem za sonaravne pristope pri rabi narav­nih dobrin in prostora, ki zagotavljajo tudi ohranjanje naravne zgradbe habitatov in naravnega življenjskega ritma redkih in ogroženih živalskih vrst v obcutljivih gorskih gozdovih in krajinah. V casu ekspanzije razlicnih dejavnosti cloveka v gorskem prostoru moramo svojo pozornost usmeriti na urejanje in organizacijo gorskega turizma izven obmocij habitatov redkih in ogroženih živalskih vrst, pristojne lovske in gozdarske organizacije pa morajo bdeti nad strokovnim delom in izvajanjem prilagojenih nacrtov v teh obmocjih. Glede na znane dolgoletne cikluse nihanj popula­cijske gostote (številcnosti populacij) v Sloveniji, s povprecno dolžino 25-28 let (ADAMIC 1974, CAS 1996, 1999 c), ter zadnji znan minimum leta 1982 (LINDEN 1989, CAS 1996) lahko predvidevamo, da je del vzroka velike ogroženosti subpopulacij divjega petelina v Sloveniji leta I 999 poleg razgradnje habitata zaradi razlicnih clovekovih dejavnosti tudi v fluktua­ciji populacij, kije pri divjem petelinu verjetno v upad­ni fazi in oznacuje krcenje populacij z robnih obmocij življenjskega prostora (CAS 1999 b ). ZAHVALA Za požrtvovalno sodelovanje in neprespane noci pri spomladanskem popisu aktivnosti rastišc divjega pe­telina leta 1999 se zahvaljujem številnim lovcem v LD in LGO ter gozdarjem na OE ZGS na terenu. Za pod­poro se zahvaljujem prof. dr. Mihu Adamicu z Bio­tehniške fakultete, z Oddelka za gozdarstvo in obnov­ljive vire, za sodelovanje pri organizaciji in izvedbi popisa pa Zavodu za gozdove Slovenije in Marku Jonozovicu, univ. dipl. inž. gozd., vodji oddelka za usmerjanje razvoja populacij prostoživecih živali v gozdnih ekosistemih, ter vsem vodjem na OE ZGS, Lovski zvezi Slovenije in taj niku Blažu Kržetu, univ. inž. gozd., Skupnosti gojitvenih lovišc in Ivanu Nece­marju, dipL iur., ter Upravi RS za varstvo narave in mag. Jani Vidic. Obenem se za sofinanciranje projekta zahvaljujem Upravi RS za varstvo narave pri Mini­strstvu za okolje in prostor, enako se zahvaljujem Ministrstvu RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano GozdV 58 (2000) 5-6 leta 1999 C'as. M.: ter Ministrstvu RS za znanost in tehnologijo, v okviru katerih se raziskava dopolnjuje v CRP gozd. Kljub temu da divjega petelina pri nas že od leta 1984 ne lovimo, se z naravovarstveno raziskavo v obdobju 1998-2000 kažeta velika požrtvovalnost in vzpodbudna naravovarstvena zavest slovenskih lovcev in gozdarjev. Viri ADAMIC, M., 1974. Gibanje številcnosti populacij nekaterih vrst divjadi v Sloveniji v zadnjem stoletju, sodec po gibanju odstrela.· Zb. Vet. ll, , 1-2, s.lS-53. ADAMIC, M., 1986. Ekologija divjega petelina v Sloveniji. Opisi in situacija inventariziranih rastišc.-Elaborat. Ljubljana, IGLG, 443 s. ADAMIC, M., 1987. Ekologija divjega petelina (Tetrao urogol/us L.) v Sloveniji.-Strokovna in znanstvena dela, 93, 93 s. ANGELSTAM, P., 1999. Grouse as Forest Biodiversity Man­agement Tools.-Rovaniemi, The 8th International Grouse Symposium, p. 16. BAINES, D./ BAINES, M./ SAGE, B., 1995. The Importance of Large Herbivore Management to Woodland Grouse and their Habitats.-Udine, The Sixth International Grouse Symposium, p. 93-97. BEŠKAREV, A. 1 BLAGOVIDOV, A. 1 TEPLOV, V. 1 HJELJORD, 0., 1995. Spatial Distribution and Habitat Preference of Male Capercaillie in the Pechora-IIlich Nature Reserve in 1991-1992.-Udine, The 6Lh International Gro use Symposium, p. 48-53. CAS, M./ ADAMIC, M., 1993. The Impacts ofForest Die-back on the Distribution of Capercaillie Leks in north-central Slovenija.-Udine, The Sixth International Grouse Symposium, abstract, p. 17 5. CAS, M./ ADAMIC, M., 1998. Vpliv spreminjanja gozda na razporeditev rastišc divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v vzhodnih Alpah.-Zbornik gozdarstva in lesarstva, 57, s. 5-57 CAS, M., 1982. Gozdarji in lovci v koroškem kotu za ohranitev divjega petelina.-Lovec LXV, št. 9, s. 289. CAS, M., 1988. Spreminjanje kulturne krajine in nastanek današnjih gozdov macesna in smreke na Peci.-Elaborat. Ljubljana, Obcinska raziskovalna skupnost Ravne na Koroškem, 89 s. CAS, M., 1996. Vpliv spreminjanja gozda v alpski krajini na primernost habitatov divjega petelina (Tetrao uro gallus L.).­Magistrsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 144 s. CAS, M., 1998. Divji petelin in ogroženo živalstvo v gorskem gozdu Slovenije.-Lovec LXXXI, 5, s. 193-199. CAS, M., 1999 a. Napredujoce izginjanje divjega petelina.­Lovec, 82, 6, s. 236-240. CAS, M., 1999 b. Prostorska ogroženost populacij divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Sloveniji leta 1998.­Zbornik gozdarstva in lesarstva, 60, s. 5-52 CAS, M., 1999 c. The Influence of Frest Changes in Alpine Slovenia on the Dynamics of the Capercaillie Population Density.-Rovaniemi. The 8th International Grouse Symp. p. 21. EIBERLE, K., 1984. Waldbauliche Voraussetzungen fur die Existenz des Auerhuhns.-Schweizerische Jagdzeitung, J. 11/2, s. 28-32. ERJAVEC, F., 1868. Živali v podobah. Tretji del: PTICE.­Ljubljana, Mohorjeva družba, II. ponatis (1888), 294 s. KLAUS, S. 1 BERGER, D. 1 HUHN, 1., 1997. Capercaillie Tetrao urogal/us decline and emission from the iron industry.-Wildl. Biol. 3, p. 131-136. KRAJCIC, D. 1 KLADNIK. T. 1 PERUŠEK M., 2000. Divji petelin in intenzivno gozdarstvo.-GozdV 58/3, s. 154-155. LINDEN, H., 1989. Characteristics ofTetraonid Cycles in Fin­ land.-Helsinki, Finnish Game Research, 46, p. 34-42. MIKULETIC, V., 1984. Gozdne kure, biologija in gospodarjenje.-Ljubljana, Lovska zveza Slovenije, 195 s. MLINŠEK, D., 1989. Pra-gozd v naši krajini.-Ljubljana, VDO Biotehniška fakulteta, Vtozd za gozdarstvo, 157 s. ODERLAP, I., 1983. Visokogorski gozd na Peci.-Diplomsko delo. Ljubljana, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo, 85 s. ROLSTAD, J. 1 WEGGE, P., 1989. Capercaillie Teo·ao urogol/us populations and modern forestry -a case for Jandscape ecological studies.· Finnish Game Research 46, p. 43-46. SCHROTH, E., 1995. Evaluation of Habitat Suitability for Capercaillic Tetroo urogallus in the northern Black Forest­Udine, The 61h International GrouseSymposium, p. 111-115. STORCH, L, 1995. Aucrhuhn-Schutz: Aber wie?.-Munchen, Institute ofWildlife Research and Management, University ofMunich, 25 S. TEPLOV, V. P., 1947. Das Auerhuhn im Pecora -Ilyc -Natirschutzgeb., Trudy Pecara.-Ylycskogo Cossudarstv. Za po v., 4, l, S. 3-70. WEGGE, P., 1985. The Sociobiology, Reproduction, and Habi­tat of Capercaillie, Tet rao urogallus L. in southern Norway.­Montana, University ofMontana, 145 p. ŽNIDARŠIC, M./ CAS, M., 1999. Gospodarjenje z gozdovi, ogroženost in ohranjanje habitatov divjega petelina (Tetrao urogallus L.) v Kamniško-Savinjskih Alpah. Gozd. V., 57, 3, s. 127-140. Uredba o zavarovanju ogroženih živalskih vrst, 1993.-Uradni list RS, 57. Strokovne razprave GDK: 907.11 : (497.12 Triglavski narodni park) Ponten zavarovanih obmocij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luci zakona o ohranjanju narave in mednarodnih standardov za varstvo narave !Vlarttn : OLAR * Izvlecek: Šolar, M.: Pomen zayarovanih obmocij (parkov) za varstvo narave ter vloga Triglavskega narodnega parka v luci zakona o ohranjanju narave in mednarodnih standardov za varst·vo narave . Gozdarski vestnik, št. 5-6/2000. V slovenšcini, cit. lit. 5. Varstvo narave ima sYoje zgodovinske in tr::~dicionalne razloge ter oblike. Zavarovana obmocja (parki) so eden od nacinov ali sistemov varovanja in ohranjanja narave. Parki niso nGmenjeni sami sebi, njihova vloga in cilji so jasno doloceni. Pravni okviri sistema varstva narave v Sloveniji in dogovoljene vsebinske usmeritve ob sodelovanju vseh upravljavcev v prostoru zagotavljajo uresnicevanje ciljev varstva narave. Kljucne besede: varstvo narave, zavarovano ohmocje, narodni park, Zakon o ohranjanju narave, IUCN, Triglavski narodni park. NARAVA KOT OSNOVNI ELEMENT IZBIRE stva, romantike in prebujanja narodov vse vec pozor­ ZA RAZGLASJTEV IN USTANOVlTEV ZAVA­ nosti namenjene naravi in pokrajini. S spoznavanjem ROVANEGA OBMOCJA narave pa so se ljudje zaceli zavedati tudi njene ogro­ V razmerju cloveka do narave locimo v grobem ženosti. Preucevanje nedotaknjene narave je pred­vsaj tri razvojne dobe. V davni preteklosti so bili ljudje stavljalo izjemen pomen za raziskovalno delo in nova še neobcutljivi na lepote narave. Narava, posebej div­naravoslovna spoznanja. V 2. polovici 19. stoletja, ko jina, je odbijala in nadvladovala cloveka. Clovek si je so v Evropi popisovali naravo in pripravljali velike mnoge naravne pojave razlagal kot misticna dejanja. evidence naravnih vrednot, se je ob pobudah za za­V novem veku, predvsem v humanizmu, se je v clo­varovanje posameznih vrst (predvsem rastlinskih), v veku vzbudilo še neopredeljeno hrepenenje po spozna­Zdmženih državah Amerike zacelo ustanavljanje na­vanju narave. Tretje obdobje pa se je zacelo na pre­rodnih parkov. Tako je bil leta 1872 ustanovljen prvi lomu 18. in 19. stole~ia, ko je bilo v casu razsvetljen-narodni park na svetu -Yelowstone. Narodni parki Triglav -gora in simbol tudi za razvoj varstva narave v Sloveniji GozdV 58 (2000) 5-6 sicer niso najstarejša oblika zavarovane narave; pred njimi so bili predvsem iz znanstvenoraziskovalnih pobud ustanovljeni naravni rezervati. Narodni parki v Severni Ameriki so bili zgled in vzpodbuda za po­dobna prizadevanja tudi drugod po svetu. Še najbolj jih je potrebovala Evropa in jih v zacetku 20. stoletja tudi zacela ustanavljati. 2 POMEN ZAVAROVANIH OBMOCIJ-NAROD­NIH PARKOV ZA VARSTVO NARAVE Ideja o varstvu narave in o munosti ohranitve njenih ogroženih delov je starejša od samega nastanka na­rodnih parkov, vendar je vse do dejanskih prvih usta­novitev narodnih parkov ostajala v krogu razsvetljen­cev in daljnovidnih posameznikov. Idejo varstva na­rave so prav narodni parki na najbolj neposreden in primeren nacin približali široki javnosti. Zato so narod­ni parki še danes simbol naravovarstvenih prizadevanj. V narodnih parkih je pooseb!jena želja ljudi po izgub­ljenem raju, v parke se ljudje zatekajo, da vsaj za kratek cas spet najdejo stik z naravo, ki jo sicer vsak­danje življenje vse bolj odtujuje. Današnji politicni, upravljavski ali znanstveno­raziskovalni pristopi k izbiri in ustanovitvi neke pokra­jine za zavarovano obmocje narave so seveda razlicni, Gozd v Mali Pišnici Mali Pericnik Info table so med drugim namenjene tudi vzgoji in izobraževanju Vrsnik-preplet naravne in kulturne krajine (vse foto : Martin Šolar) 277 M.: Pomen znvarovanih za varstvo narave ter v luci ... vendar metodološko dodelani in podprti z raziskavami ter z vsesplošnim naravoslovnim in družboslovnim po­znavanjem obmocja. Skupni element je narava, ki je in mora biti osnovni element izbire za razglasitev in ustanovitev zavarovanega obmocja. Dejstvo je, da so bila v preteklosti mnoga obmocja razglašena za parke preprosto zato, ker je bila pokrajina lepa, narava pa je na pobudnike naredila izjemen vtis predvsem z estet­skega vidika. Sam pojem narave, ki ga lahko defini­ramo s celoto živih in neživih pojavov, ki so nastali neodvisno od cloveka, ostaja pri naravovarstveni de­javnosti povsod po svetu osnovni in najpomembnejši. Pri ustanavljanju zavarovanih obmocij sta bila ved­no prisotna dva osnovna motiva: izjemnost neke po­krajine ali njenega dela ter ogroženost zaradi cloveko­vih posegov. Iz tega izhajajoc cilj vseh zavarovanih obmocij (parkov) na svetu je v prvi vrsti ohranjanje in varovanje narave, ponekod pa tudi ohranitev izjem­nih kulturnih vrednot vsenarodnega in mednarodnega pomena. Ce so deli parkov poseljeni, se mora v po­sameznih obmocjih zagotavljati ustrezne možnosti za razvoj in preživljanje tamkajšnjega prebivalstva (LUKAN KLAVŽER 1 ŠOLAR 1996). Posebno vredni deli narave, kijih lahko imenujemo naravne znamenitosti, naravna dedišcina oziroma gle­de na nov Zakon o ohranjanju narave, naravne vred­note, imajo na nek nacin antropogeni izvor. Clovek seveda ni vplival na njihov pojav, je pa seveda bil tisti, ki je del narave oznacil kot posebno vreden, kot dediš­cino oziroma dolocil tiste dele narave, ki so bili spo­znani za naravne vrednote. Deli narave, spoznani za naravne vrednote, predstavljajo pravzaprav Je zelo majhen delež vsega naravnega okolja. Praviloma se v pokrajini, kjer je naravnih vrednot najvec, najprej po­javijo težnje po zavarovanem obmocju, po ustanovitvi parka. Naravovarstvena stroka je v glavnem že prešla s tockovnega varstva naravnih vrednot na celostno varovanje v obliki zavarovanih obmocij oziroma v obliki varstva habitatov. Prav v celostnem varovanju je najvecji pomen zavarovanih obmocij za varstvo narave. Tockovno varstvo ali ozko varstvo lokalitete naravne vrednote ni zagotovilo za ucinkovito varovanje, predvsem je težko preprecevati posredne vplive okolja. V Sloveniji so strokovne naravovarstvene službe pripravile inventar najpomembnejše naravne dediš­cine. Na osnovi dolocil novega Zakona o ohranjanju narave naravovarstveniki pripravljamo sezname na­ravnih vrednot. Ti se dolocajo na osnovi strokovnih meril vrednotenja, ki so izjemnost, tipicnost, kom­pleksna povezanost, ohranjenost, redkost ter ekosis­temska, znanstvenoraziskovalna ali pricevalna po­membnost. Minister doloci naravne vrednote in jih razvrsti na naravne vrednote državnega ali lokalnega pomena ter predpiše podrobnejše varstvene in razvojne usmeritve za varstvo naravnih vrednot. Glede na lo­kacije in gostitev naravnih vrednot se odloca o mož­nosti zavarovanja naravnih vrednot v okviru zavaro­vanih obmocij. Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, 56/99) loci ožja in širša zavarovana obmocja. Ožja so naravni spomeniki ter strogi naravni rezervat, širša pa so parki-narodni, regijski in krajinski. 3 VLOGA TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PAR­KA V LUCI ZAKONA O OHRANJANJU NARA­VE IN MEDNARODNIH STANDARDOV ZA VARSTVO NARAVE Narodni parki že sami po sebi pomenijo dovolj visoko raven zavarovanja s poudarjeno nacionalno vrednoto. Vrednota narodnega parka je v zavesti lj udi v splošnem zelo cenjena, drugace pa je med uprav­ljavci in prebivalci oziroma lastniki zemljišc v narod­nem parku. Pri upravljanju narodnih parkov gre prav­zaprav le za dve možni poti. Pri prvi gre za pošteno naravovarstveno in parkovno usmeritev, ki trdno in odlocno vztraja pri uveljavljanju upravljavskih ciljev, ki edini zagotavljajo varstvo, ohranitev in sonaravni razvoj v skladu s cilji zavarovanja in upravljanja. Dru­ga pot pa je le navidezno varstvo, kjer se za tablo in napisom narodni park skrivajo vse mogoce aktivnosti, narodni park pa v takih primerih pomeni le ku liso za nekatere druge cilje, oziroma dovoljuje kompromise do take mere, da so pravi parkovni upravljavski cilji povsem v ozadju. Res da so cilji upravljanja v na­rodnih parkih lahko specificni glede na razlicne fi­zicnogeografske in biotske danosti, glede na lastništvo in interese, vendar mora obstajati nek skupen ime­novalec. Upravljavske kategorije IUCN (World Con­servation Union) za zavarovana obmocja in njihove definicije so prav gotovo tisto merilo za upravljanje parkov, ki zagotavlja uresnicevanje naravovarstvenih parkovnih ciljev, do neke mere pa tudi primerljivost med zavarovanimi obmocji. Namen parkov je praviloma zapisan v uvodnih cle­nih ustanovitvenih aktov. V primeru Triglavskega na­rodnega parka (TNP), edinega narodnega parka v Slo­veniji, je tako v l. clenu Zakona o TNP zapisano: "Z namenom, da se ohranijo izjemne naravne in kulturne vrednote, zavaruje avtohtono rastlinstvo, živaJstvo in naravne ekosisteme ter znacilnosti neživega ·sveta, zagotovi z naravnimi danostmi usklajen nadaljnji raz­voj kmetijstva in gozdarstva, ohrani in razvija kulturna krajina ter zagotovi razvoj in materialne pogoje za GozdV 58 (2000} 5-6 M.: Pomen zavarovanih življenje in delo prebivalcev v osrednjem delu Julijskih Alp, omogoci delovnim ljudem in obcanom ter drugim obiskovalcem uživanje naravnih in kulturnih vrednot ter rekreacije v naravi v tem prostoru in dopolni do­sedanje varovanje, se s tem zakonom doloci osrednji del Julijskih Alp za naravni park pod imenom Tri­glavski narodni park." TNP ima v Sloveniji in tudi v tujini zaradi svojega imena, zgodovine, simbolnega in tradicionalnega po­mena vec kot le naravovarstveno vlogo. Narodni parki so namenjeni tudi vzgoji in izobraževanju, razisko­vanju ter obiskovanju. TNP ima, podobno kot drugi narodni parki, posebno nosilno vlogo pri promociji in uresnicevanju naravovarstva. Narodni park natancneje doloca tudi nov Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, 56/99). V 69. clenu tega zakona je narodni park opredeljen kot veliko obmocje s številnimi naravnimi vrednotami ter z veliko biotsko raznovrstnostjo. V pretežnem delu narodnega parka je prisotna prvobitna narava z ohranjeni mi ekosistemi in naravnimi procesi, v manjšem delu narodnega parka so lahko tudi obmocja vecjega clovekovega vpliva, ki pa je z naravo skladno povezan. Zakon o TNP ureja varovanje znotraj narodnega parka v dveh stopnjah. V TNP imamo osrednje in rob­no obmocje. V osrednjem obmocju prevladujejo nara~ vovarstveni interesi, vse dejavnosti so podrejene var­stvu naravnega okolja, zato je uzakonjena strogo var­stvo in vec prepovedi. V robnem obmocju pa živijo in gospodarijo ljudje. Tu imata ob manj strogem varstvu narave in kulturne krajine svoje mesto sonaravni razvoj in sonaravno gospodarjenje. Varstveni ukrepi v robnem obmocju so prilagojeni prvinskemu gospodarjenju in razvoju domacinov, zato je omejitev manj. 3.1 Mednarodni standardi varstva narave in upravljanja v zavarovanih obmocjih IUCN je svetovna zveza za ohranitev narave. De­luje v okviru Združenih narodov. Uvršcamo jo med vladno-nevladne organizacije na svetovni ravni, saj združuje države clanice, vladne agencije in nevladne organizacije. Slovenija je clanica IUCN od leta 1993, Uprava RS za varstvo narave paje vclanjena kot vlad­na agencija (SKOBERNE 1997). Novi Zakon o ohranjanju narave (Ur. list RS, 56/99) med drugim daje tudi pravno osnovo za upoštevanje meril in standardov mednarodnih organizacij, katerih clanica je Republika Slovenija. Te standarde je na osnovi Zakona o ohranjanju narave potrebno upošte­vati pri dolocanju vrste zavarovanih obmocij (53. clen), zavarovana obmocja se ustanavljajo tudi za ure­snicevanje mednarodnih oblik varstva obmocij narave (67. clen), prav tako paje v narodnih parkih potrebno izvesti conacijo v skladu in z upoštevanjem med­narodnih varstvenih standardov in kriterijev (69. clen). Tu mislimo predvsem na upravljavske kategorije IUCN. V TNP gre pretežno za II. in V. kategorijo IUCN. V II. kategoriji je varstvo narave še posebej poudarjeno~ saj gre za obmocja, kjer je vsaka nacrtna gospodarska raba izkljucena, možni so le ukrepi za vzdrževanje naravnega ravnotežja in posegi brez po­vecanj obstojece infrastrukture (poti, pocivališca, oprema za obiskovalce, planinske koce). V V. katego­riji pa je podobno kot v robnem obmocju dopušceno sonaravno gospodarjenje in razvoj domacega prebi­valstva ob upoštevanju meril varstva narave in kulturne krajine. 4 ZAKLJUCEK Ne glede na razlicne predstave in poglede na namen in vlogo zavarovanih obmocij oziroma narodnih par­kov je osnovna vloga le-teh varovanje in ohranjanje narave. V evropskem alpskem prostoru se naravno okolje tesno prepleta s kulturno krajino. Clovek je namrec v preteklosti sooblikoval to krajino in je del nje. Zato v Triglavskem narodnem parku posvecamo skrb in pozornost tudi varovanju kulturne krajine in kulturne dedišcine. Kakovostnega in ucinkovitega oh­ranjanja kulturne krajine pa ne more biti brez sodelo­vanja prebivalcev oziroma lastnikov, zato v robnem obmocju parka spodbujamo sonaravni razvoj ter pr­vinski, tradicionalni nacin rabe prostora. Ob osnovni naravovarstveni vlogi pa so parki povsod po svetu­to velja tudi za Triglavski narodni park -namenjeni tudi vzgoji in izobraževanju, raziskovanju ter obisku oziroma doživljanju narave. Viri LUKAN KLAVŽER, T./ ŠOLAR, M., 1996. Varovanje in raz­voj v Triglavskem narodnem parku: Harmonija ali alterna­tiva?· Ljubljana, Geografski obzornik, št. 3/1996, s. 4-11. SKOBERNE, P., 1997. Pregled mednarodnih organizacij in predpisov s podrocja varstva narave.-Ljubljana, Ministrstvo za okolje in prostor, 108 s. Zakon o Triglavskem narodnem parku.-Ur. l. SRS, št. 17/1981. Zakon o ohranjanju narave.· Ur. l. RS, št. 56/1999. ---, 2000. Guidelines for Protected Area Management Catego­ ries (Interpretation and Application of the Protected Area Management Categories in Europe). Grafenau (Gennany), IUCN 1 EUROPARC Federation, 46 p. Aktu amo \esti z Zavoda za gozdove Slovenije Junija in julija 2000 sta Zavod za gozdove Slovenije in Turisticna zveza Slovenije organizirala dve posve­tovanj i. Dne 14. junija je bilo v Crni na Koroškem posve­tovanje o kolesarjenju v gozdu in gozdnem prostoru. Gostitelja posvetovanja sta bila hotel Club Krnes v Crni na Koroškem z direktorjem Dušanom Štruclom in župan obcine Crna na Koroškem, Ivan Stakne. Hotel Club Kmes je kolesarjenje uspešno vkljuci_! v svojo turisticno ponudbo, kar je direktor predstavil v svojem referatu na posvetovanju. Program posvetovanja je obsegal 5 referatov: -Krajinski vidik v razvoju turizma zgornje Mežiške doline (Milan Golob, Zavod za gozdove Slovenije) -Kolesarjenje kot del turisticne ponudbe in informa­cija o strategiji državnega kolesarskega omrežja Slo­venije (Tomaž Marinko, Turisticna zveza Slovenije) -Gorsko kolesarjenje v turisticni ponudbi Crne na Koroškem (Dušan Štrucl, hotel Club Kmes, Crna na Koroškem) -Vplivi gorskega kolesarjenja na gozd (Gorazd Mlinšek, Zavod za gozdove Slovenije) -Pogledi gozdarskega inšpektorja na gorsko kolesar­jenje (Drago Križan, Inšpektorat za kmetijstvo in gozdarstvo) Udeleženci posvetovanja so razpravljali o oznacitvi kolesarskih poti v gozdu in gozdnem prostoru, o locitvi rekreacijskega in tekmovalnega, zlasti ekstremnega kolesarjenja, o varovanju narave in osvešcanju ko­lesarjev ter o predlogu za spremembo sedanje uredbe o kolesarjenju v. naravnem okolju. Prevladujoce je bilo mnenje, da je kolesarjenje v gozdu in gozdnem pro­storu privlacna oblika rekreacije, ki vnaša v naravno okolje manj tujkov kot motorizirani turisti, vendar mora biti urejeno, nacrtno, poleg tega pa je potrebno kolesarje usmerjati na dolocene poti in jih osvešcati za odgovoren odnos do uarave. Posvetovanja se je udeležilo 33 udeležencev. Po posvetovanju so si ogledali gozdno ucno pot Teber v Crni na Koroškem. Gozdne ucne poti postajajo vse bolj tudi turisticno zanimive. O tem so govorili udeleženci posvetovanja o vlogi in pomenu gozdnih in drugih ucnih poti v tu­risticni ponudbi Slovenije, ki je bilo 6. julija v hotelu Plesnik v Logarski dolini. Gostitelj je bilo Turisticno društvo Logarska dolina. V programu posvetovanja je bilo 5 referatov: -Kako izvršujemo zakljucke zadnjega posvetovanja o gozdnih ucnih poteh (mag. Janez Pogacnik, Turis­ticna zveza Slovenije) -Aktivnosti Zavoda za gozdove Slovenije pri razvoju gozdnih ucnih poti (Tone Lesnik) -Vkljucevanje ucnih poti v turisticno ponudbo na pri­ meru Logarske doline (Avgust Lenar, Turisticno društvo Logarska dolina) -Vkljucevanje ucnih poti v turisticno ponudbo na Kocevskem (Bojan Kocjan, Zavod za gozdove Slovenije) -Aktivnosti Turisticne zveze Slovenije pri razvoju turisticnih ucnih poti (Alojz Šoster, Turisticna zveza Slovenije) V razpravi so udeleženci spregovorili o gozdnih ucnih in drugih poteh v svojih turisticnih in gozdnih obmocjih, najvec pa je bilo govora o strategiji na­daljnjega razvoja teh poti ter o upravljanju z njimi. V referatu o aktivnostih Zavoda za gozdove Slovenije pri razvoju gozdnih ucnih poti je bil prikazan pregled gozdnih ucnih poti. Trenutno je v Sloveniji 60 gozdnih ucnih poti, njihova skupna dolžina pa je vec kot 260 km. Najvec gozdnih ucnih poti upravlja Zavod za goz­dove Slovenije. Posvetovanja se je udeležilo 31 udeležencev. Gostitelj je udeležencem prikazal Logarsko dolino z multivizijo in z ogledom gozdne ucne poti Logarska dolina. Tone Lesnik GozdV 58 (2000) 5-6 Iz domace in tuje prakse Les l\ot kurivo "ikt> POGA ·,NlK*. Robert KRAJ C*"' Obnovljivost vira, domacnost, razvoj tehnologij priprave in rabe ter cenovna konkurencnost dvigujejo pomen lesa kot vira energije. Za ucinkovito rabo lesa v energetske namene je potrebno tudi znanje o zgradbi in lastnostih lesa. Del tega predstavljamo v pnspevku. Osnovna znacilnost vseh kuriv je kurilna vrednost. Kurilna vrednost lesa je kolicina toplote, ki jo vsebuje masna ali prostorninska enota pri doloceni vsebnosti vode (kWh/m3) . Locimo spodnjo in zgomjo kurilno vrednost (Šurnarska enciklopedija, 1987). Spodnja knri Ina vrednost lesa je toplota, ki se spros­ti pri popolnem zgorevanju 1 kg lesa, voda iz goriva pa izhlapi. Spodnja kurilna vrednost je vedno manjša od zgornje, in sicer za kolicino toplote, ki se porabi pri zgorevanju za uparitev v lesu vsebovane vode (uparilna toplota). Na kurilno vrednost lesa vplivajo naslednji dejav­niki : l. vsebnost vode ali vlažnost lesa 2. kemicna zgradba 3. gostota 4. drevesna vrsta in deli drevesa 5. zdravstveno stanje Vsebnost vode v lesu predstavlja razmerje med maso vode in skupno maso lesa in vode. Vlažnost lesa pa je razmerje med maso vode in maso popolnoma suhega lesa. Voda v lesu je prosta (ni vezana na lesno snov) in vezana (v celicnih stenah). Les zacne oddajati vodo takoj po poseku. Najprej izhlapeva prosta voda, s cimer postaja les lažji. Ko izhlapi vsa prosta voda (v pov­precju ima les takrat JO-odstotno vlažnost), zacne iz­hlapevati vezana voda. Pr) tem postane les higro­skopski in zacne spreminjati volumen in dimenzijo. Glede na vsebnost vode v lesu locimo: -svež les (t.akoj po poseku), ki ima vlažnost nad 40 %, -gozdno suh les (približno pol leta po poseku), ki ima vlažnost od 20 do 40 %, -zracno suh les (daljše sušenje na zracnih skladišcih) , ki ima vlažnost do 15 %, -tehnicno suh les (umetno sušenje), ki ima vlažnost od 6 do 12 %. Voda v lesu zmanjšuje kurilno vrednost (1 O% vode zmanjša kurilno vrednost za 12 %). Ce kuri mo gozdno suh les, porabimo l/4 energije, uskladišcene v lesu, za izparevanje vode. Kemicna zgradba: les (sekundami ksilem) je glav­no prevodno in mehansko tkivo drevesa. Nastaja z delitvvo celic na notranji strani kambija. Les sestav­ljajo naslednji elementi : ogUik (50%), kisik (43 %), Grafikon 1: Masa in kurilna vrednost 1 mJ !esa smreke in bukve v odvisnosti od vsebnosti vode v% 15 20 25 30 35 40 45 50 55 60 % ---· Srn (kg) --Bu(kg) ........... Bu (kWh/m') Vir: Lesna biomasa -neizkorišcen domaci vir energije, 1998 *mag. N. P., univ. dipL inž. gozd., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO >i<* R. K., GIS, Vecna pot 2, 1000 Ljubljana, SLO z dot· 1ace ir1 tttje IJralcse vodik (6 %) in dušik ( 1 %). Kemicna sestava lesa pa je sledeca: celuloza ( 40-50 %), herniceluloze (24-33 %), lignin (20-35 %) in spremUajoce snovi (škrob, sladkor, smola, creslovina, barvila, strupi; 3-4 %). Kurilna vrednost posameznih sestavin ni enaka (na primer lignin ima višjo kurilno vrednost kot celuloza, zato je kurilna vrednost iglavcev, ki imajo vec lignina pri enaki masni enoti, višja kot pri listavcih). Gostota: je masa dolocenega volumna lesa (kg/m1). Gostota je odvisna od drevesne vrste (listavci imajo vecjo gostoto kot iglavci), casa secnje (gostota narašca z vsebnostjo vode), dela drevesa (korenicnik , vejevina in jedro vina imajo višjo gostoto) in starosti lesa. Go­stota lesa vpliva na sušenje, kurilno vrednost in proces zgorevanja (les z vecjo gostoto zgoreva pocasneje). Pn:gkdn1t:;1 1 Spreminjanje gostote z vsebnostjo vode Dreves na vrsta Svež. 1es (kg/rn3) Zracno suh les (kg/m3) S mre ka 960 (beljava). 520 Uedrovina) 470 Bor 980 (beljava), 550 Uedrovina) 520 Jel ka 980 (be lja va). 51 O Uedrovina) 450 Bukev 1.060 720 Gaber 970 830 Hrast 1.000 700 Kos tanj 1.060 570 Topol 900 450 .. V1r: TehnologiJa lesa 1 (CERMAK 1998) Drevesna vrsta in deJ drevesa: razlicna gostota in kemicna sestava drevesnih vrst in delov drevesa vplivata na kurilno vrednost lesa. Zdravstveno stanje: ohranjenost lesa bistveno vpliva na kurilno vrednost (trohnec les ima manjšo gostoto in s tem tudi nižjo kurilno vrednost). Poznavanje naštetih dejavnikov nam omogoca pra­vilno izbiro in pripravo Jesnega kuriva. Pri uporabi lesa za kurjavo naj bi upoštevali naslednja pravila: l. Za ogrevanje izberemo les listavcev, ki ima vecjo gostoto in zato višjo kuri Ino vrednost na m3 . Za kuho in peko pa izberemo les iglavcev, ki ima vecjo kurilno vrednost na kg (izgoreva hitreje in intenzivneje). 2. Les za kurjavo je najbolje posekati, ko je vseb­nost vode v lesu najnižja (v poznem jesenskem ali zimskem casu). 3. Z razžagovanjem in cepljenjem pospeši mo su­šenje !esa. Pripravljen les naj se suši v pokritih in zracnih skladovnicah vsaj šest mesecev. Izbiro vrste lesa in oblike kuriva moramo prilago­diti namenu in kurilni napravi . Za lažje preracunavanje in primerjavo med raz­licnimi oblikami lesnega kuriva so v preglednici 3 predstavljeni kolicinski ekvivalenti za posamezne obli­ke kuriva, v preglednici 4 pa so predstavijeni ener­getski ekvivalenti med lesom in kurilnim oljem . Poznavanje energetskih ekvivalentov je pomembno pri racunanju letnih stroškov ogrevanja z razlicnimi energenti. Še posebej pomembni pa so ti izracuni pri zamenjavi kurilnih naprav (na primer prehod iz lesa na kurilno olje ali obratno). Na primer: Energetska vrednost 1 m' zracno suhega bukovega lesa je ekvivalentna energetski vrednosti 300 !lahkega kurilnega olja. Ce porabi gospodarstvo letno 3.000 1 kurilnega olja, bi ob prehodu na les letno Prcgkdmca ~. Kurilna vrednost zracno suhega lesa in iu1rilnega olja Dreves na vrsta Kurilna vrednost MJ/kg MJ/m 3 M.l/pm1 kWh/kg kWh/m3 kWh/pnn Beli gaber !3,31 11 .047 7.733 3,70 3.069 2.148 Bukev 14,84 10.685 7.479 4,12 2.968 2.078 Hrast 14,44 9.964 6.975 4,01 2.768 1.938 Topol 13,52 6.084 4.259 3,76 1.690 1.183 Pov pr ec n o li stavci 14,10 8.985 6.289 3,92 2.496 1.747 Smreka 15 ,60 7.332 5.132 4.33 2.037 1.426 Je lka 15 ,45 6.952 4.866 4,29 1.931 1.352 Rdeci bor 16,96 8.819 6.173 4,71 2.450 1.715 Povpre cno i$1avci 15,70 7.737 5.416 4.36 2.149 1.504 Skupno povprecje 14,56 8.801 5.997 4,04 2.444 1.665 MJ/kg kWh/kg MJ/l kWh/f Km·ilno olje 42,0 11,7 36,4 10,1 .. Vir: Sumarska cnc1kloped1p l kWh=3 ,6MJ GozdV 58 (2000) 5-6 porabili od 1 O do 15 m-' zracno suhega lesa listavcev ali 30 do 45 nasutih m' lesnih sekancev ali 14 do 18 prostomih metTov polen (zracno suha polena listavcev) (vrednosti so okvirne in odvisne predvsem od kuriva in od kurilne napra\'e). l'rcg k dnk;1 -1 : Energetski ekvivalenti Lesno kurivo 1.000 1 kurilnega olja Zra cn o suh les listavcev 4-5 m1 ----------F=~~--~~----~ Zracn o suh les i.:;;..gl_av_c_e_____ --+-_____ -~~J v 6_7 m~~~.......,... Z racno suhi lesni sekanci 10-15 nasut ih m1 (raz li cne dreves_ne_,_' r_st_e ):....._~--'-------~-~~----' Pr