za 30%. Zelimo novi občini in možem v zastopstvu naj sg krepko in pogurano poprimojo dela, in upamo, da bodo vrli možje z županom Trupejem na 6elu, ukrenili in storili vsg, kar je v pravi blagor občanov. ObSinskim gospodarjem pa priporoSamo poleg varčnosti tudi odprto roke za dobro in plGmonito stvar. SklGpno pa fee izražamo željo, naj bi kot sosodje složno delovali kot pristaši isto krŠČansko-narodnG stranko za isti skupni cilj: Za pravi blagor našega ljudstva. c Sv. Lenart nad Laškim, Lovci v zadnjGin 8asu prav pridno streljajo in nam preganjajo zajce, plašg lisice in ljudi, ki nimajo kratkega 6asa, ampak prodajajo dolg 6as. Nekateri so tako gore8i pri svojera poslu, da Še v nedeljo nimajo 8asa iti v oerkev. Pa ti lovci so razne vrste in razliSno jg njihovo veselje. Eni 1g srne prav radi streljajo, drugi imajo posebno pikp na lisice, zopet drugi na zajce; nekdo ich loveev pa ima posebno veseljo na staro sove. Pravijo, da se v hosti napovršju v vočGrnih temnih urah oglaša stara sova. On jo je tam že parkrat rno5no zadel, pa ta para 5e pojo naprej. (• Ce>je. Redm občni zbnr Dijaške knbinje * Celju se Trfi t soboto, dne 9. dpcembra 1911 ob 6. nri zvečer r posretoTalni dTomni eeljske posojilnioe, z običajnim dncTnim redom. Vabijo se stem tsi prijatelji slovenskeg* dijaJtTa. c R«čiea »b Savlr.ji. Kat. izobraževalno dništvo ima na Št«f»noTO po večernicah stoj (jbčni zbor t driiStreuih prostorih. K obilni udcležbi vabi odbor. c Ponhva. Vabilc k okrožnoinn zadruzncmu shodu, kateri se Trši t četrtek, i4. t. m. t prostorih bralnega drnštva na Ponikri. Zažetek ob pol 11. uri predpoldne. Predava g. DadreTizor Pušenjak iz Maribora. Pridite! Brežiški okraj. b Brežice. NaŠi vinorejci v breŽiŠki okolici, na BizGljskem, Artifiah in drugih krajih', Imajo šg mnogo izvrstne lotošnjG vinsko kapljico na prodaj. Slovenski gostilniSarji, oglasite se. Cene niso tako visoke kot drugod. b Rajkenbnrg. V nGdeljo, dne 5. novembra, smo imeli v prostorih IzobražGvalnega društva zgIo zanimivo skioptifino predavanje. Potrudil sg je namre6 k nam g. p. Hieronim, breški gvardijan, ter nam v lepih slikah pokazal, kako se potujo in kaj sg vidi na polovanju v sveto deželo, Dolgo smo morali vstraiati v tGmni dvorani, upirali željno svoje oči na velozaniraive podobe, katere nain jc v resni in šaljivi obliki razlagal. Njegovo predavanjc je bilo tom bolj privlačno, ker jc vse kraje, katere nam je razkazoval, sam dvakrat videl in napravil sam dotično podobe. Bodi mu splošno zadovoljstvo vsega občinstva najlopša zahvala za trud, ki ga je imel le v našo korist. Pri tej prilikj ne smcin zamolfiati dogodka, ki se jg vršil ravno med predavanjem zunaj na CGsti. Nič novega in posebnega se ni zgodilo,. Ker pa sg godi takih slučajGv med nami vedno veS, .jg treba, da odločno nastopimo proti njira. Prišel jg namrefi noki fant, ki je bil v tujini na NeinŠk.em, po cGsti, ter sg zaSel v svoji razdivjani pijanosti kar brezvzroka z drugimi tepsti in na grd način prGklinjati nekega gospodarja iz naše farG. Da, /adosti vzroka imamo, svariti mladeniČG pred tujino. Dolavci, ki delajo pri cerkvi in so doma blizu GoricG, so sg zgražali nad takim divjanjem tGr sg izrazili, da sg pri njiji nikdar kaj tak)ega ne godi. Mladeniči, ostajajtG doma na svoji rodni zemlji, ogibajte se oniH nGpriporoSljivih oscb, ki i-rihajajo leto za lGtom iz tujine naizaj s pokvarjGno duŠo in hirajoftim telesom! Ako jg prerodila rodna zemlja vaše pradede In oSeto, bo preredila tudi vas! Lažje in lepge je delo zdravega kmefikega lanta na zgIgnem travniku, na rodovitnem polju, kakor pa bledoga in hirajočega sužnja tam daleS v nGmških rudokopih. Pridružite sg Izobraževalncmu druStvu, pristopajte k Orlu, ki jo že združil pod svoje mo8ne peruti lopo StGvilo mladeniCev! Odlofino na delo! Zapomnite si dobro, da je najve8je bogastvo zdrava duša v zdravem telesu. b Šmarje pri Sevnici. PoroSati moramo žal žalostno vest, da sg jg našcmn krčmarju ,,Krevlja8u" zopet povrnila njegova bolezen. Bog vg, 8g mu bo kaj kmalu zopet odleglo. V ^etrtek, dne 23.. novGinbra ga je tako ])rij6lo, da so bili Ijudjo kar prestrašeni. Blagcmu soscdu žGlimo skorajšnjGga okrcvanja, kajti siromaJc ima pafi težke ure, a šg bolj pa njcgova soproga. b Smarje pri Scvnici. Dne 16. noverabra umrl je nagle smrti obiSe spoštovani Jožef Mirt, po domačo ,,Robuda", Prcd Sestimi todni sta obhajala s svojo soprogo zlato poroko, a naGnkrat mu je prcrczala smrt nil življenja. Bil jg pošten mož in dober očg svojib otrok. Dasi že zelo star, liil jc še vcdno vesel. S soscdi je živel mirno in vzglcdno. Kako so ga vsi ra-di imeli, jg pokazal vGličastGn pogreb. Pogreb je bil v nedeljo, dnG 19. novembra. 2alujoČim ostalim izrekamo globoko sožalje.. Naj iioSiva v miru! b Zabukovje. Nok neveden rcvftek se v ,,Nar. Listu" z dne 2{5. novembra zaganja v mo]o osebo z nerGsnienim obrGkovanjem. Vprašam dotičnika, v kakem oziru sem pa jaz grajal neke, kakor jih ti imemije5, naprGdne može? Ali mar misliŠ, da bodem jaz hvalil dcjanja, katera sg sodnijsko obsojajo in kaznujejo? Ali moniš, da bom jaz krivico, storjGno mi od kakiU naprednih mož, voljno in tiho trpel? Povern ti, prijatelj, odkrito, da tega nisGm dolžan. Ti zavijaS v svojcm članku, da so prišli »klerikalci" radi korajžnosti pod ključ. 0 ti rev8ek nespametni, z zvijačo paS ne prideS do svojega cilja! V tcm oziru bodi javno in odkrito povedano, da ni bil nobcden. od tukajšnjih pristaScv S, K. Z. radi kakorSnekoli bodi korajžnosti z dne 13. junija t. 1. sodnijsko kaznovan. Pač pa jc rosnica, da sem podpisani dotiSniku, ki se ]e sam javno hvalil, da je on pristaS S. K, Z., odpustil kazen radi tcga, ker je on pred c. kr. sodnijo dne 19. septembra t. 1. izpolnil, oziroma obljubil izpolniti moje tozadevno zahtevane predloge, Dalje pišeš v svojem resnicoljubnGm (?) 81anku, da ste dve priči dokazali, da nekdo nifi ne ve. To mi je nejasno, 1g toliko sem spoznal iz tega, da misliŠ skovati zopGt kako neresnico. Cg imaŠ korajžo, le na dan ž njo. Ti pišGš v svojem obrekljivem članku, da bodeg zafiel bolj streIjati. Magari! Tvojih papirnatih kanonov sg kar ni8 ne bojim. Samo vedi, da sg bomo, kadar bo mera tvojih obrckovanj in laži polna, zopct vidoli tam, kjor se pravica dell. Končno ti Se povGm, da se ne spodobi, take nGspametno oslarije uganjati taki osebi, ki bi raoraia dajati drugim dober vzglod. — Jos. Pajk. b Bizeljsko. NaŠi bizeljski diletantje so nam priredili zadnjo nedeljo novembra dvo igri: J5evljar" in ,,Kmet in fotograi". Vse vloge so bile dobro razdoljene. Vsi igralci so prav dobro izvršili svoje vloge. Obe predstavi sta se izvrMli hvalevredno. Za vso požrtvovalnost pa se izreka posobna zanvala g. organistu Koledniku in Ivanu Porgerju kot voditelju iger ter vsem igralcem, da se niso ustrašili truda in požrtvovalnosti pri ugcnju. Tako jo bilo zadnjo nedeljo minulega mcsGca vse veselo in židane volje, ŽGlja občinstva jc, da sg kmalu priredi zopct kaka igra, kajti to je ncobhodno potrebno za izobrazbo in razvedrilo našega ljudstva. b Iz Sel, občina Verafie pri Kozjem. Kakor se gotova žival najbolje požuti v vročem poletju, 8g se povalja po gnojnici, tako menda tudi tebi, dopisunčGk li)>eralne cunjG, dobro de pri srcu, ako morež počrniti in oblatiti častito duliovščino in druge pokene Ijudi po tebi tako priljubljenem ,,Nar. Listu" in po ,,Stajercu". Cg boŠ cnkrat posnažil pred svojira prargom in si zatrl vsakovrstcn mrfiGs, ki ga imaS brcz števila, potem ŠG-le za8ni pomGtati prcd pragom svojih sosGdov. Ne bom ti na&tcval tvojiH slabih lastnosti, kajti premalo )q papirja, pa povGm ti, da se teh poprej iznebiiš, potem se smeS imenovati naprednega mladGniča v Sp. Selah. b Vid<• m ob Savl. Vahimo k oknžr.emu zadružnemu Hhodu. kateri se rrši ? nedeljo dne 10. t. m. t gostilai Podjed v Vidmu ob Savi. Začetek ob R. uri zjutr»j. Predava nadrerizor Pušenjak iz Maribora. Vabijo 8e vsi funkcijonarji zadrag t pnsaTgkem okrožju. Vestnik mlad. organizacije. V Liubljani se jg vršil v nedGljo, dnG 3. dcc, ob8ni zbor Zvcze slovGnskih Orlov, katcrega sg je udelcžil tudi predsednik Štajorske podzvGze, državni poslanec dr. VcrstovŠGk. ObMi.zbor jc pokazal s številkami, kako močno in lopo razvita jo že orlovska organizacija med Slovenci. Zreče. Dne 15^ novembra ustanovljona Mladeniška zvoza jg minolo nedeljo imela svoj prvi mese8ni shod. Med ostalim je pri istGm Hribernik Fortunat vzpodbujal k ljubezni do domovinG, a Hrcn Ivan je vabil tovariše k. složnemu delovanju na polju izobrazbe^ Vellka Nedelja. Tukajšnja Dckliška zvGza vrlo napreduje. Nad 50 deklet iz raznih obČin je pristopilo k njej. Žalibog, da se dekleta viBanske vasi pogrGŠajo. Kaj jc temu vzrok? Nočemo o tcm dalje razpravljati, temvcč samo žGlimo, da bi tudi ta dckleta stopila v krog tistih mladcnk, ki hrcpcnG po pošteni krš8anski izobrazbi. ^KršCanski voiak". Mnogo sto iztisov to knjige jg že romalo med naše mladeniČG. Posebno pripravna ]G knjiga za mladeni8e-vojake, Ko boste torej sta*riši poslali o Božiču svojim sinovom, ki nosijo cesarsko suknjo, kaj kolin, priložite jim tudi knjigo ,,KrŠčanski vojak", ki jim bo v tujini najzvestGjši prijatelj. Dobiva se »KršČanski vojak" v tiskarni sv. Cirila v Mariboru in stane 80 vin., po pošti 10 vinarjev vg8. Teh»rJ» Dekliška Marijina družba priredi dne 10. deccmbr* po večernicah v zbnrovaliii sobi kaplanije \eselico. Na vsporedu so deklamadje, igra: nOh ta Micika" in šaljivi srečolor. K obilni udeležbi se nljudno vabi. Ssvinjskp mladenk«. ,Savinjsko okrožje" priredi stoj prvi občni zbor, — kateri je bil svoječasno prel žen — dne 17. decembra in sicer ne t Petroviah, kakor se je doložilo, temveč, izjemno iz nekaterih Tzrokov, v Št. Petrn v Sav. dolini, v pro8torih novega riruštrenega doma. Zborovanje se prične takoj po večernicah, ki bodo ob 2. nri popoldoe. Kot zaetopnik K. S. Z. pride veleč. g. dr. Hohnjoc. Vspored prihodnjič. Sv. Jurtj i b juž. žel. Telovadni odsek nOrel" priredi v nedeljo, dne 10. de<embra sroj redni občni zbor v dvorani Bralnega društ»a. Odsek rabi tem potom vse mladeniče, prijatelje in dobrntnike, da nas gotoro posetijo ta dan v relikem štOTilu. Priredi se tudi zboroTanje mladeniške zreze in voliteT novega predsednika. Italijansko—turška vojska. Italijani že sami spoznavaio, da so napravili veliko nerodnost, ko so zaBeli vojsko s Turfiijo radi Tripolisa. Scdaj imajo Lahi do 100.000 vojakov vTripolisu. To pa stane ogromne svote dcnarja. Samo oskrbovanje vojaštva požre na dan Bez 5 milijonov. Zadnji Čas so Italijani baje bolj sreSni pri vojskovanjit. PosreBilo se jim je zasosti nokaj vaznejšib postoiank v okolioi mesta Tripolis in potisniti Turko bolj «r sredlno dežele. Turkom baje primanjkuie živeža. Cg je to res, utegne LaK vendar v kratkem zasesti tripolitaiiske puščave. Zadnje diii so sc vršili manjSi boji, o katerih pa poro8ajo Italijani druga8e, Turki pa tudi po svojg. Kolcra baje razsaja naprej med italijanskimi, kakor turš.kimi CGtami. Pozornost je scdaj obrnjena lx)lj na morsko ožino DardanelG, Ker so sg Turki bali, da Italijan z bojnimi ladjanji udari skozi Dardanele na Carigrad in druga cvropska turška mGsta, so bajc v to morsko ožino potopili starc ladje, tako, da sedaj sploh ne mor6 nobetia ladja skozi DardaiiGle, tudi trgovske ladje ne. Položili so tudi ve8 min pod vodo, Na obrežjc so pa postavili težkc topove. Italijanske bojne ladje križarijo po SrGdozGmskGin morju in ustavljajo tudi tuje trgovske ladje ter jih preiskujejo, Turško bojno brodovje pa mirno pofiiva v carigrajski liiki. Diig 4, t. m. so dosegli kon8no Lalii vg8jo zmago nad Turki in Arabci pri selu Ainzaru, kjor jg bil glavni turški tabor. Boj je bil izredno srdit. Turki in Arabci so sg borili z vso hrabrostjo, a bili so v veliki manjšini napram Italijanom, ki so nagnali proti Turkom velik dcl svojo tripolitanske armade, Turki so izgubili 8 vclikih topov, strelivo, vse ŠotorG in živila, Padlo je baje ve6 stotin Turkov, Tndi Italijani so izgubili 100 mož. _____ Lahi čutijo vojsko posobno v domovini. Vojskine doklade presegajo itak izrodno visok davek v Italiji. NajboljŠe dolavske moči so na bojišču. Ker Italija nc more ve6 prodajati svoje blago v Turčijo, jg ustavilo mnogo tovarn ves promct, cgIo konkurze je napovodalo več velikih tvrdk in trgovcev. Ko bi bil Lah v naprej znal za nesrogo, v katero je prišel radi Tripolisa, bi menda ne bil napovedal Turkom vojske.  lz celega sveta. Praznoverje med Nemci. List ,,Altbote", ki izhaja na VirtenberŠkem v Nemeiji, pi§e v svoji 275. Številki sledefie: ,,Luna je pri zadnji spremembi planetov lGta 1910 toliko spremenila svojc pline, da so nastale popolnoma drugG sestave plinov, Ti plini so v mesecili november in dccembGr lanskcga leta ter v januarju iGtošnjega leta, padli po nekod na zGmljo in povzročili kugo-slinovko pri govGji živini." — Dobri Nemci torej sumijo luno, da je kriva slinovke. So pa Nemci res naprcdni, da kaj takega stuhtajo! Započt! Po mnenju NcmcGv v Rajhu jg uboga, nedolžna luna povzrofeila, da je bila goveja živina ok.užGiia, da nismo imeH sGjmov itd, Res, mi živimo v dobi iznajdb! Slava iiGmŠkim veleumom! Nemce v Rajhu pa naj trka luna §e naprej, Mesec ¦¦ -december v kmežkih' prislovicah, Najvažnejši dnevi meseca decembra so: Miklavžovo, BožiS, TomažGvo. in Silvestrovo. Prislovice, ki so po nekod na kmetih razširjene, so sledečc: ,,Ce je dan Miklavžev lop, zima mal bo imela sneg", in ,,Ce zemlja prGd Miklavževo ne zmrzuje, kmet na polju in v vinogradu zlatG kuje". K Tomaževemu: ,,Tomaž, Tomaž, prchud nam dclaš raraz!", znamenjG, da je okrog TomaževGga rado zgIo mrzlo. ,,Cg jg sveta noft (prcd BožiCem) svctla, bo imela živina dosti jola, čo pa je ta noS temna, bo živina glad trpela." Ta rck se nanaša na mnogo ali malo sena v bodočem letu. Letos bo pa tcmna božična no6. ,,Ce sije solnce na božični dan jasno, bo novo leto bogato." O Boži8u pravi ljudska prislovica: ,,Božič na trati, Velika noč na peči." ,.Ce ]e na SvGto noč vsaka stopinja polna vode, napolnili bomo drugo leto vse vinske sode." Cg veje moCon vcter na SentjanŽevo, bo novo leto sadja obilo prineslo." Tudi velja prislovica, da kakoršni so dnovi med BožiSGm in Novim lGtom, taki so posamezni meseci v bodočcm lctu. KakorŠen Božič, tak janiiar, kakorSno Štefanovo, tak fcbruar itd. Stari ljud3g tudi pravijo: ,,Ce jo ob Svetem dnevu (Božiču) mlada luna, bo kmctova zaloga in dcnarnica polna." Ker je lotos ob Boži8u mlaj, bo, 8g je ta stari rek resni8en, novo leto ugodno. ,,Ce miren, a mrzel si Silvester, pridna bosta Sv. Peter in Avguštin," To pomeni, da v polctju nc bo vGlikih uim, Be je na Silvestrovo mirno in mrzlo vreme. Strašna žolGzniška nesrcfia na Francoskem. Mrtvih 82 oscb, Vlak se prGkuenil v reko. Dne 23. ;). m. ob 7. uri zjutraj sg jG pripetila na postaji Montreal-Bellay strašna ncsreSa. Ko sg jg peljal Sez most zelo napolnjen osebni vlak. se je most podrl in se prekucnil vlak v reko Tonet. Gosta megla jg prepro8ila, da stroJGvodja ni opazil ncvarnosti. Dvg lokomotivi in vozovi so padli v reko. Ponesrečilo sg je 100 potnikov, re&ili so le malo oscb. Iz rcke se je 8ulo strašno kričanje, a gosta megla je preprečila, da se niso vidoli strašni prizori, ki so sg dogajali v reki. Nesrego je povzro8ilo dGjstvo, da je bil most prcmalo podprt. Parnik se potopll pri Rovinju. 63 oscb utonilo. Ne dalGč od Rovinja v Istri sg je pripetila na morjii vclika nesrefia, ki jo zahtevala 63 81oveSkih žrtev. Parnik ,,Romagna", ki ]G bil namenien iz Ravcne v Trst, se je potopil. Tmel jo na krovu ?gz 70 oseb, od katorih sg jg rešilo le 9. Vsi drugi, 63, so ntonili. Parnik ,,Romagna" je bil naložGn s svežimi poljskinii pridelki, ki so bili na.men.jeni za Tr§J. Ponofii je razbnrkano morje nagnilo parnik. na eno stran, tako, da 86 je premaknilo vse na parnikn sg naliajajo^o blago na eno stran in spravilo tako parnik v poševno lego. PriSel je velik val in parnik je zajel vodo tor se potopil. Onih 9 oseb, ki so sg rešilc, so se vkrca1g v rešilni 8oln, ki je potem plaval po nemirncmmnr}n, dokler ga niso zagledali s parnika ,,Tirol", ki je bil namonjen v Trst. Takoj so spustili s parnika ,.Tirol" reSilni 8oln, ki je privedel ponesrečence na varno. Nesrefia se ]e zgodila dne 24, novembra ob }44uri zjuti-aj. Velik požar v Bosni. Prijatelj našega lista nam poroBa iz mesta Visoko v Bosni: Zadela nas je vclika nesreBa-; zgorela je polovica mesta, V petek;, dne 24A novembra ob 2, uri ponoBi je za8elo gorcti. Gorelo je do poldneva drugega dne, PogoiMo je do 500 poslopij z živGŽem in vseini prenaičninami, Slovenska in katoliška naselbina sta ostali nepošk.odovani.. Zgorele so le turške, pravoslavne in židovske hiše, StraBen je pogled na pogorišBe; ljudje, ki so sedaj na zimo brez strelie, brez živcža, milo jokajo na pogoriSSih:. Zgorclo je tudi ve5 ljudi in mnogo živine, Tudi nreii turških molilnic (mošej) je uniBil požar, V mojo hišo je jokajG prišlo iskat zavetja vg8 turških žcn in olrok. Da tudi naS dol mesta ni pogorol, se imamo zahvaliii ognjegascera iz Sarajova, vojaištvu in — Bogu. NemŠki listi ne pišGjo resnico o tem požaru. Most uamreft ni zgorel, pozdrave svojim rojakom! — A.B. Zlv zgorel. V Mostah pri Ljubljani se jg dogodila minoli ponedeljck straišna nesreBa. Posestnik in gostilničar Ivan Oražen, ki jg bil že nekaj dni bolan in je ležal v postelji, se je nahajal po veBerji sam v svoji sobi, med tcm, ko je imela njegova žena posla v gostilnL Prižgal si jo v postelji smodko in je potem bržkone zaspal. Ko je žena ob '/210A uri zveBer prišla z otroci v sobo, ki se nakaja v prvem nadstropju, se ji je nudil strašni prizor: postelja, v kateri jo ležal Oražen, je bila v plamenu /in ta je pol zgorel lcžal mrtev v postelji. Na klicanie na pomoS so prihiteli sosedjG, ki so ogenj pogasili,. Prebivalstvo našo zemlje, Pred nedavnim Basom je objavil mednarodni statistični urad glavnc podatke zadnjega ljudskega štetja, Iz tega posnamemo, da živi SGdaj na zemlji okroglo 1626 milijonov ljudi. Evropa šteje 437 milijonov prebivalccv, Aziia851milijonov, Afrika 126 milijonov, Amorika 161 milijonov in AVstralija 51 milijonov. Na 1 kv. kilometer pride v Evropi 43 prcbivaJcev, v Aziji 20, v Ameriki 5, v Avstraliji 3 in v Afriki 2 prebivalca. Polil se jg s pGtrolejem in se pot6m zažgal v umnobolnici v Fermu v Italiji 681etni slaboumen Gerolami. Ker je bil žg veB let miren in se je pravilno vedel, so ga določili za delo v kuhinji, kjer je porabil trenotek, ko ni bil opazovan, in storil navedeni 8in. NaŠli so ga že zgoreloga. Svetovna živlnoreja. Najboljše se spozria napredok živinorejo iz podatkov, ki nam kažcjo, koliko posamezne živine pride na kv, kilometer kakega ozemlja. Tako je sestavil neki nemški list tozadevno statistiko, iz katerc posnamemo, da jg po sedanjem stanju govedoreJG na Gnem kv. km zemlje, in sicer: v Kanadi 0'6, v AvstraJiji 0'3, na Norveškem 3'1, na Japonskem 3'6, na Spanskem 4'B, na Svedskem 5'8, na Grškern 6'0, v Zedinjenih državah 6'5, na Portugalskem 7'0, v Argentiniji 7'6, na evropeiskem RuskGm 8'1, v Italiji 17'4, na Ogrskem 20'7, na Francoskcm 27'3, v Avstriji 31'7, na Nemškem 35'0, v Švici 36'2, na Angleškem 36'3, na Danskem 43'8, na Holandskem 50'7 ter v Belgiji 55'8 govcd. Iludnik hrastovlne. Nek francoski list poroča, da so v Rusiji odkrili rudnik — ako se more taJco reči — hrastovGga lesa. Ta rudnik se nahaja v južni Rusiji; odkril ga je pa sluBajno pred nekoliko tedni neki veletrgovec z lesom o priliki nekih dcl ob koritu neke reke. NatanBneja preiskava jg dokazala, da se v mali globokosti pod zemljo, na prostoru kakih 200 štirjaških kilometrov, nahaja zakopan velik hTastov gozd, Izkopali so dobla od 40 _do 60 metrov višino v premeru 55 cm. Ta hrastovina je raznovrstne barve, rmenkaste, bledo-rdGfikaste, modre in žolte, Srečni lastnik ceni, da izkopljo iz svojoga rudnika najmanje 150.000 raznobarvnih hrastov, ki jih b'o možno izvrstno uporabiti za napravo modernega pohištva. Preganjanje katoliCanov na Portugalskem. V Lizboni so za^etkom tGga meseca ustrelili zahrbtno z nekoga okna duhovnika Marcelina Reis. 'ZJočincev sevcda niso prijeli. Duhovnik je bil civilno oblGčen, toda tudi to ni moglo krotiti nasilne drujiali. Angleški listi poročajo, da pusti policija v Lizboni politifine jetnike med potjo v zapore pretGpati od množice. Vojaško spromstvo jih' ne brani. V Oportu jg bilo 200 vjetnikov pri eni obravnavi obsojenili, Nad 50 jili je bilo ranjenih od pocestnih druhali, Med jctniki je 13 duhovnov. Vclika železniška nesrega se je pripetila dne 3, decembra v Belgradu. Z vso silo sta trfiila skupaj osebni vlak, ki je pripeljal iz BudirapeŠte in neki tovorni vlak. Mrtev jg cn potnik, vefi iih je težko in lahko ranjGnih. Pet vozov osebnega vlaka je popolnoma razbitih. Njeguš pred porotniki. V sredo, dne 29. nov. so ]6 pričela na Dunaju porotna obravnava proti Nikolaju NjeguSu, ki je v poslanski zbornici med govorom socialno-demokraškega poslanca dr, Adlerja, sprožil Štiristrele iz revolverja na justičnegaministra dr. Hochenburgerja. Obtoženec jg mcd obravnavo izpovedal, da ga jg razburil zanišljivi smebljaj na ministrovih ustnicah, ko je govoril dr. Adler prctresljivo o bedi in draginji, ki jg bila tudi vzrok izgredom na Dunaju, zaradi katorih je bilo ve8 ljudi občutno kaznovanih. V svoji razburjenosti ni vedol, kaj dela. in zgodilo se jg, kar smo že poročali.. V Betrtek, dne 30, noverabra se je razprava nadaljevala in konSala. Porotniki so proglasili NjeguSa krivim poskušenega umora in sodni dvor je obsodil Njcguša na 7 let poostren« težke jefie. Avstrijski dezerter, ki želi iti v Tripolis. Oblasti v Visinale v Italiji se je predsta^il te dni avstrijski vojak Ivan Picek. Dezertiral je iz Krmina. Rekel ]e, da ne more ve6 prenašati vojaškega; živ- Ijenja v Avstriji in da če bi ga imeli poslati nazaj v Avstrijo, naj ga pošljejo rajši v Tripolis! Tam mu bo boljše! VTellka nesreča v ameriškem rudniku, V rudniku Botlon Grcek v sGverno-amGriški državi Virginia se je vnel plin. Nastala je eksplozija, vsled katero }q zasulo 18 delavcev, mod njimi 4 inženirje. Ti so ravno pregledovali3!5e so naprave v rudniku dovolj varne. Izkopali so 16 grozno razmesarjenih trupel, Mlnistrova hči — mizarska delavka. Na DanskGm se je 17l6tna hči tamošnjega ministrskega prodsednika, Klavsa Berntsena, posvGtila mizarstvn. Učila se bo pet let, na kar lahko napravi pomočni&ki izpit. Minister je namero svoje h.8erka popolnoma odobriL Cčlnek soli na rastline. Znano je, da se razvijajo rastline na morskih obalah bujnejŠG nego daIje v notraftijosti dežele. ,To jg tlovedlo nemškega agronoma Giersberga do profievanja učinka soii na rastline, IzkuŠnje, ki jih je napravil s kuhinjsko zelenjavo, so imGle jako ugoden vspoh. Zelenjava, ki ja ra^tla na zemlji, kateri je biia primefiana sol, se je razvila hitreje in btijnejšie, bila je meliktejša in okusnejša. Giersborg jg dognal, da zadostuje za, oral zemlje V/t do 2 kilogram soli, raztrosenG v deževnem času. Dobroto soli obiSutijo najbolj karfijola^, špina8a, Špargeljni, solate in druge. T.udi na sadno drovje ušinkuje sol ugodno; za vsako drovo zadostuje 150 —200 gramov soli. Vsled draglnje manj porok. Na NGmš^m so se v zadnjih letih življonjskG potrebš^ine 'splo&no podražile; doliodki p|a sg niao povišali draginji primerno. To je veseljc do ženitve močno udušilo. L. 1906 ja prišlo na 1000 prefoivalcev v 'NGm?|iji povprečno 8.2 porok. Do lota 1909 sg je zmanjSalo to Število do 7.7 na 1000 prebivalcev. Splošno je bilo več porok v industrijskib krajih, kakor v poljedelskih. Tako je priSlo na 1000 prebiv&lcov v Berolinu 91.8, na Saškem 8.1, v Hamburgu 8.5 porok. Qa bodo pollatki za leto 1911 še slabši, je vsled letošnje nGnavadne draginje samoobsebi umevno. Cenjenim naročnikom. Pred durmi je zopet novo leto in trebabo zopet obnoviti naročnino na ,,Slov, Gospodarja" z a 1 e t o 1912. ZadnjiS smo priložili vsem naro&nikom položnice, da ž njimi plačajo naroBnino^ Denar se naj pošlje po položnici. Položnica se naj natančnoizpolni. Ime in stanmoratabiti razloBno pisana, ravno tako tudi poš t a, Stari naroBniki naj zapišejo na položnico nad besedo ,,Položnica", besodi: Stac narožnlk; novi narocniki pa naj na istem mGstu zapišejo besodi: Nov naročnik. Ravno tako se naj zapiŠG na nakaznico: Nov, ali: Star, ako kdo pošljo denar po nakaznici. Zakaj pa to? bode marsikatGri vprašal. Zato, da novi naroBniki list pravočasno dobijo. Ako stoji na položnici beseda:' Star, se položnica lepo odloži in se naroBnina vpiše Še-le poznoje, ko je manjo dela, Ako pa najdemo na vrhu položnicGbesedo: Nov, vzamemo položnico takoj v roke in novega narofinika napišemo na naslovno polo, da list takoj dobi, Ako pri n o v e m naročniku manjka beseda: Nov, potGra sg iŠSo njegovo ime med starimi naroBniki, in Še-le takrat, ko ga med starimi naroCniki ni najti, se spozna, da je nov in sg mu začnG pošiljati list vefikrat mogoBe Še-lo 8ez 14 dni. In koliko nepotrebnega dela nam to napravi, če moramo veBkrat po Betrt uro iskati kako ime med starimi naroBniki, kjer ga ni, predno spoznamo, da imamo opraviti z novim narofinikom! Toroj cenjeni naročniki, ne pozabite na besedi: N o v, ali s t a r! S tem nam prihranite veliko, veliko dela. ,,Slovenski Gospodar" bo stal s prilogo ,,Gospodarske Novice", kakor do zdaj, 4 krone na leto. Vse dosedanje naroBnike prosimo, da nam ostanejo zvesti; vsak naj se trudi, da dobi vsaj Še enega novega naroBnika! Na delo torej in žilavo agitacijo, da bb naš list v kiratkem v vsaki pošteni slovenski hiSi! Uredništvo in upravniStvo. Najnovejše. Državnl zbor se bavi sedaj z majhnimi predlogarai. V Betrtek, dne 7, t. m. bo za&el drugo čitanje začasnega proraBuna. Tcm pridnejšG delajo sedaj razli8ni odseki. V uradniŠkem odseku je ugovarjal dr. Verstovšek proti temu, da sede tam sami uradnlki ter si doloSajo uravnavo pla8 in izjavil, da sg ne bo ve6 udGleževal sej, doklor sg temu ne odpomore. — Delovni program zbornice prod BožiBGm bo bajo sledeSi: Reši se zaSasni proraBun, na vrsto pa pride tudi predlog za zvišanje pla8 železniBarjev. Ce se bo razpravljalo tudi o finapfinem zakonu, o brambni ppstavi in uradniški predlogi, bo sklenila poscbna seja načelnikov* Zadnja seja državaega zbpra bo dn&. 19. ali 2C. decembra, Volitvo v delegacije se izvrSo dne 14. decembra. V proračunskem odseku ]e govoril dr» KoroSeo o politiSnom položaju in se pritoževal, 'da se samo za; industrialce dovoljuje denar. Zato je predlagal 1. fta se za podporo po suSi in uimah dovoli tudi kmetovalCGm 3 milijone kron in 2. da se dovoli za povzdigo živinoreje 12 milijonov. Prvi predlog je bil proti volji vlade sprejet, drugi predlog sicer z enim glasom večine odklonjen, vendar je dr, Korošec naznanil% da ga bo zopet stavil v polni zbornici, Plade učiteliev. V proraBunskem odseku drž, zbornice je nemški nacionalec Waldner razvil predlog, naj bi se 20 milijonov kron od davka na žganje odstopilo deželam v svrho povišanja u8iteljskih pla8,: Ta predlog je bil odklonjen, KonSno je krš&anski socialec Fink, da bi vendar to svoto rešil za dežele, ki bi jo potem prosto porabile, če kaže, tudi za povišanje učitcljskih pla-8, stavil predlog, naj bi se tgh 20 milijonov odstopilo deželam. Ta predlog pa je bil odklonjen, Proti so glasovali socialni demokratje in nemški liberalni poslanci, torcj gorefti prijatelji uSiteljev. Slov. gledališče v Mariboru. Prihodnjo nedeIjo, d.ne 10. deccmbra, sg igra žaloigra ,,Razbojniki''.. Začetek toBno ob yi8.. uri zveBer,. Slovenci mariborski in iz okolice pridite!. Skale pri Velenju. Dne 3. decembra smo obliajali tukajšnji rudarji ban sv. Barbare, Ta dan o, stane tukaišnjim krščanskim rudarjem v trajncm spominu, Skupina J. S, Z. je sklicala veleponiGmbno zborovanjG. Shod sg jo pričel po poznGin opravilu. Predsodnik zveze, tovariš Lipniker, je otvoril zborovanje ter v jedernatih besedah razložil poniGn zborovanja in podal nato besGdo zastopnik.u J. S. Z., Zajcu, ki jG prav na drobno razlagal nove načrte in postave, ki se bodo snovalo za delavce. Nato jim jg v pravi luči pokazal tudi kartele, od k;aterili izhaja draginja. Govornik ]e stavil potem zelo važna vprašanja radi delavskih razmer, da se naj delavci posvetujejo, dai so vloži potem poticija na osrednje zvozino vodslvo in državni zbor. Zdaj se jg zaCclo resno zanimanjG in navdušono posvetovanjG. Stavili so se važni predlogi in prošnje. Naši delavci so se zaSeli zanimati za J. S. Z., ker so spoznali, da se le po tej poti da kaj doseči, Bg je delavstvo organizirano na krSčanski podlagi. Jugoslovanska strokovna zveza se hoče za vsg potegniti, ne samo za rudarjG. Pri nas pa kmetje navadno mislijo, da jo ta zveza samo za rudarje, ali sploli za delavce. Clovok, Be hoBej da kaj doseže, se mora sam bri^gati, Ni lepo, da potem marsikdo tarna, a sam se najmanj briga za svoj napredek, Delavci so se iv.razili, da bodo skrbeli, da se razširi naša 1. S. Z. Tudi so obljubili, da bodo prihodnje loto vsi naroBeni i;a kršBanske časnike,. Ta dan nam je ostal v neizbrisncm spominu, zato ni Buda, da je trajalo zborovanjo cele 4 uro. DGlavci so se vgsgH in zadovoljni razšli, želefi, da se jim kmaln izpolnijo njihovi predlogi in da bi se naša zveza razširila tudi med; kmete, sploh mod ubogo Ijudstvo. SlaKova. Pri svatovščini Podgrajšek—Pec se je iiabralo 6 K 66 vinarjev za rSlov. Stražo". Lepo!