Vszebina. 1. Szrcsen: Nevtepena (VIL).......193 2. Szrcsen : Med Szrca Jezusovoga (Konec.) . . 196 3. Bassa Ivan : Riszali.........202 4. Szrcsen : Szveto obecsatije.......206 5. Szrcsen : Zakaj sze jaz (VII.)......208 6. Klekl Jozsef: Ponižna prošnja......210 7. Dober prijatel: Oszlobodjeni vojak (Konec.) . 212 8. Marijin : Szv. Alojzijus........217 9. Szobocsanec: Pokore Szvesztvo (Dale.) (V.) . . 220 10. Glaszi..............223 Rednikovo na glasz davanje. Zviin drngoga i tretjega sznopicsa sze o vi vszi dobijo pri Klekl Jozsefi plebdnosi pri szv. Szebestj&ni (Szt. Sebesty4n, p. Baty-tydnd Vasm). Dobijo sze zviin toga csiszla za deco po 4, 5, 6, 8 krajcarili. Csiszti dohodki liszta sze obrnejo na zidanje ednoga szamosztana (klostra) v krajini Szlovenszkoj na Vogrszkom. .v .v .v .v .v .v .v .v .v .v .v .'■ ,1. |f///®,;, .r ^^fcj® t- .v .'> .'>■ .'> » » » _ v -p ^ v ^ ^ > v < y v v v \ ■* v v v v v v v v o v:J< i 'S 'S 'S '--S <>'' ' .v .v .v .v .v ✓ .v .v .v .v .v .v .v .v .v ^ .v .v .v .v .v .v ✓ .v .v .V .> ,vx .'> .'> ^ > .-> NEVTEPENO POPRIJETA DEVICA MARIJA ZMOZSNA GOSZPA VOGRSZKA POBOZSEN MESZECSEN LISZT. = imnmniiiiiinu Nevtepeno Poprijeta Devica Marija. 1854. dec. 8.—1904. dec. 8. VII. ,9. Szekesfehervari szo mla-denci z visesnjega gymna-_ ziuma zaisztino genlivo ob-szliizsavali Nevtepeno Pop-rijetje. Vszaki meszec 8-ga szo szv.' meso poszluhsali i vnogi k szv. szpovedi i k szv. precsiscsdvanji hodili. V szako prvo nedelo szo sze pa v soli vkiipszpravili i dicsili z govorjenjom i naprejdavanjom Nevtepeno, stere podobo szo na te hip szami mladenci prav lepo z rozsami, szve-csami okincsili. Najlepše sze pa dec. 8-ga vršila szlavnoszt med temi mladenci na csaszt csisztoj Materi nebesz-koj. Bog daj, kabi vszi vucseni pri nogah Nevtepene iszkali modroszt i znanoszt, te bode pravica kraluvala v nasoj neszrecsnoj domovini. 30. Toiszto cstemo od deklin Eperjeskih tudi, stere szo v Marijanszko driizsbo sztopile, dale lepo zasztavo napraviti i z lepim naprejdavaujom razveszeljavale na njihovo szlovesznoszt pozvane vnoge goszte. 31. Na Portugalszkom, kak sze v 2. st. „0 Legio-nario"-ja cste szo v Braga-Sarmeiro-i podobo Nevtepene z .ednov lepov zlatov korono v koronuvali, na stero szo v čelom Portugalszkom milodare pobirali. 31. V Barceloni szo vsze Marijanszke driizsbe z celoga Spanjolszkoga z Jiizsne i Szrednje Amerike szpraviscse mele; predszednik je bio Casanas barcelonszki višji pasztir. 32. „0 Legionario" portugalszki pobozsen liszt en zemlevid dao szvojim cstevcom v roke, na sterom szo ona meszta voszkazana, gde sze kaj od Nevtepene najti moglo, ali podoba, ali kep, ali kaj drugo. Zaisztino hvale vredna gorecsnoszt. ' 33. »Szpraviscse krscsanszki mater" je v Becsi naj-prle i prevecs lepo szlavnoszt obhajalo na cseszt Nevte-penoj. Mati, stera pred celim szvetom vadluje, ka je krs-csanszka, ka je Marijina hcsi, stero ne szram pred celim szvetom szvojo vero vadliivati i poleg nje zsiveti, bo szvojo deco tudi v pobozsnoszti goriredila, bo po zgledi Marije vu szvojoj deci nebesza z angelci napunjavala. Takse matere rada ma Marija i takse bodite ve tiidi szlovenszke matere. Nik ino nikdar vasz naj nebode szram tak zsiveti, kak Jezus zapove, deco tak ne po lagojih prilikah piisz-titi, kak je Marija ne Jezuseka piisztila. Ye tak znate kam ga je ona vodila,? Vu cčrkev. Zgled mate, ponjem sze ravnajte, naj szvet gucsi, ka scse, pravica je szamo edna, Bogi i vragi szliizsiti naednok nemoremo. 34. V Travniki v Boszni szo katolicsanszke driizsine oblubile, ka na cseszt Nevtepenoj bodo poleg szvojega sztana v csisztoszti zsiveli. Jeli szlovenszki zakonszki, nasz-lediivanja vreden zgled? 35. Mladenci z imeniivanoga meszta Boszne szo vkiip-davali na edno zlato lelijo, stero bi v Rimi mladenci romarje na oltar Nevtepene polozsili. Znate, szlovenszki mladenci, ka pomeni lelija ? Szveto neduzsnoszt, szveto csisztocso. To szo vu leliji travniški bratje vasi po Mariji Njej dariivali. I vi? Osztavili szte ponocsno klantivanje, nedelno i szvčtesnjo po krcsmah szkakanje, pijanoszt? Mati Zrelicsitela. Brezi toga nemorete csiszti biti, da lelija ne cvetč, gde doszta liidi hodi, nego szamotno, vu szkrbno- zagrajenih ogradah. 36. Na Cseszkom vu ednoj obcsini szo obltibile dekline Nevtepeno.j ka edno celo leto nigde ne bodo pleszale. I szlovenszke dekline? Zgled mate pred szebom, ravnajte sze ponjem, ve szte ve tiidi Csiszte Matere cseri, ognite sze zato zapelivih prilik, naj csiszte osztanete. 37. Ruszovszko. Kownoszki piispekje szledecsi ukaz dao szvojim vernim: 1. Edno leto sze vszaki Marijanszki szvetek oszvetno more zdrzsati i szveta mesa sze Szveszt-vom more szliizsiti. 2. Verniki morejo po szobotah celi ** KM S3V ** m sfv m & ** II II ** m rozsnivenec zmoliti. 3. Po nedelah i szvetkah, kak zse pri „ocsakih njihovih navada bila" sze naj vu cerkvi male Marijine dnevne viire popevajo. 38. V Kanadi (Szeverna Amerika) szedmero driistv sze je szkrbelo za kem oszvetnese obszliizsavanje Nevte-penoga Poprijetja. 39. V Brazilii piispek z Potro Alegre-e je szpravo za jubileumszko leto vszem szvojim duhovnikom oblaszt, ka szlobodno vernikom skapuler nevtepetoga poprijetja nalozsijo. 40. Japanszko. Osouf M., ersek z Tokio-e v,ednoj krozsnici povrnenje Japonszkoga od Nevtepeue proszi. Na vszaki meszec 8-ga szo pa szlavnoszti zapovedane i predge Marijo dicsecse. 41. Budinszka Marijanszka druzsba je romanje vkup-szpravlala vu Lourdes na Francoszko. 42. Pestinszka i kalocsenszka Marijanszka druzsba je dala na cseszt Nevtepene lepo zasztavo szloveszno bla-goszloviti. 43. Mladenci z Marijanszke druzsbe v Kalocsi, szo vszaki Marijanszki szvetek szkiipno szv. precsiscsavanje meli i sze to leto poszebno trudili, naj sze dobro, pobozsno csitenje siri, hudo pa ztrebi, zatoga zroka volo szo szi vszaki dober krscsanszki liszt z Vogrszkoga narocsili, ne krscsanszkoga pa ni ednoga ne. Lubleno szlovenszko ludsztvo, mi mamo eden mali lisztek, ravno toga, steroga zdaj prebirate — dober je te lisztek, Marijin darec je, jeli ga kaj širite? O naznanite ga vszakomi, do koga li pridete i Precsiszta Devica vam bode te trud obilno povrnola. 44. Becsarje szo k imenitnoj podobi Nevtepene szloveszno procesijo pelali, na stero szo i preszvetloga vladara pozvali, ki szo pozvanje ne zavrgli. Marijina deca, ne csasz-timo szamo mi proszli liidje te dobre matere, nego veli-kasje i plemenitasje tiidi. Nebojmo sze zato norcslivih liidih, ne zatdjimo nebeszke matere. Szrcsen. Med Szrca Jezusovoga petkih te deveti. da bi z hizse mojega szpovednika odiseo, do kajenja szem ne veksega zselenja meo, kak do vcsenja zsidovszkoga jezika. Zdaj zse lehko previdite draga deca, kak szem bio jaz mogocsen zgodbo Rudol-fovo taki prerazmeti." „To tak, — pravi Robert — kak je Rudolf njim nazveszto szvoje szkusavanje, vrag oszramocsen jepobegno." „Tak je to bilo — odgovorili szo diihovnik — jaz szam celo prepricsani. Duhi tmice je ne povoli, cse sze njegove zanke odkrijejo ; to je tiidi zrok zakaj njemi je szpoved tak jako odiirna." ,Ve szo to vsze lepe recsi, — z glaszi sze mali Vil-mek — ali kak je zgodba dale?" „Ovo, mali Vilmek, ka escse pride, je na te nacsin preteklo. Gda bi vlak prek meje moje piispekije priseo, po kratkom pripravlaji szem szpovedao Rudolfa vu pogojenom razredi. Od celoga zsitka sze je szpovedao. Draga deca, nescsem vasz szpacsiti, — tak dobro znate, kak osztro je duhovniki zapovedano od szpovedi mucsati. Ali vu tecsaji pripovedovanja prerazmite, zakaj vam z szpovedi Rudolfove szlobodno ovadim, ka szi je on v čelom zsitki z niednim szmrtnim grehom ne zamazao sznezsnobele diise. Meo je toti szkiisavanje tiidi, pa escse veliko, ve je on tiidi tak mrtelen cslovek bio kak szmo mi vszi, ali on je v tom najszilnejsem boji szrcsno vojszkiivao, i to najlepšo zmago ravno tiszto jutro zadobo. Rudolf je escse hvdlo davao po szv. szpovedi, gda szo sze dveri odprle, i nad njč szta sze tisztiva dva mladenca primlatila. Lica szta mela rdecsa, kak prpel; blodno szta preglejiivala najno kocsijo. Vcsaszi szem v pamet vzeo, ka szi tiszto kanto pitvine scseta od Rudolfa nazdjszpraviti. »Rudolf — posepelno szem njemi vu viiho — idi k d veram i zovi jihva szem ali od mene nikaj ne pravi." Rudolf je tak vcsino, kak szem njemi goridao. Notri szta sze reszan privlekla i norcsarivsa i preklinjajocs szta na Rudolfa vdarila. Ali on je pohitroma k konci szpravo njedva prisziljenoszt z etimi recsmi: Prijatelje eden katolicsanszki duhovnik szo tii." Kak szta to recs csiila, taki szta scsela naso kocsijo povrzsti. Ali jaz szem pred-njidva sztopo. »Naj me vOpiisztijo", kricsao je eden beszno. „Tti osztaneta — z glaszim sze osztro — i ni eden vaj te cs&sz ne odide, dokecs sze celo ne ztreznita. Rudolf pozovi szem vodnika." Rudolf je taki ponjega odbezsao : jaz szem tecsasz tidvd mladenca z blizsine oglejuvao. Zaisztino sztrahsno szta vovidla. Po szili szta mi scsela vuidti, eden me je zse celo poisztini vkraj porino, gda je Rudolf z vodnikom priseo. Eden dollar njemi potisznovsi, z mocsnim glaszom szem njemi zapovedao : »Pazite, ka tidva mladiva csloveka prle včneprideta, kak sze celo ztreznita." Mocsen zamorszki vodnik je migno z ednini okom naznanje mi davsi, ka je prerazmo moje mislenje. Po vojaskom je pred pijaniva decska sztopo i njima je z osztrim glaszom zapovedao, naj v kocsiji pri miri bodeta ovak vsze redare (policaje) na njidva posle. Rudolf me zadovolno pogledno, tiva decska pa szta sze z pijanov glavov szvojovolno podvrgla zapovedi zamorca. Mrmrajocs szta sze dolvrgla na edno klop, gde njima je vodnik lezsiscse pripravo. Zamorec je potem odhajao ; ali ne dugo je nazajpriseo z ednov rocskov vode i je teva decska pošteno mujo. Csi szmo glih zsalosztni bili, itak nam je szmeh vuidavao, gda szmo tiva presztrahseniva pijanca sze britko drzsati vidli. To mrzlo vrasztvo jiva prece ztreznilo, da njima je szamo malo rdecskaszti obraz i temni pogled ovado, ka szta globoko szpadnola. Jeli je zamorec k&kse drugo vrasztvo tiidi rabio, ali ne, to escse dnesz den nevem szamo ka szta oba potem pohitroma globoko zaszpala. „Naj szpita nisterno viiro mladiva goszpoda — pravo je szmehom zamorec, — ve te vsze vredi bo." Za edno viiro sze je prebtido Scherbett. Sz prvov recsjov je odpiiscsenje proszo za prvese obnašanje. Escse sze je veszelo scseo drzsati, ali zsaloszti szi je celo ne mogeo zakriti. Poszebno jaz szem sze njemi nikak ne vido ali koncsi je trezen bio. Za polviire sze je Henrik tiidi prebtido i on je tiidi odpiiscsenje proszo za nedosztojno oponašanje. Ali to szem v pamet vzeo ka njima je moja nazocsnoszt neprijetna i njidva bi sztrahsno radiva mojo kocsijo povrgla. Te szem szi nikaj predrznoga zmiszlo. Szinki, — pravo szem njima dokoncsno, — proszim vaj, opraviti vcsaszi edno dobro szpoved. Da bi vidli kaksi pogled szta na te recsi na mene vrgla. Mocsno sztamojemi tanacsi protisztanola i nikak szta ne scsela privoliti. Jaz szem jihva pa escse bole mocsno naratavao, ar je njidva nemrtelna duša bila v nevarscsini, ar je zvelicsanje dva Marijiniva junaka bilo na pogubeli. Vupavsi sze v presz-vetom Szrci Jezusovom i v toj dobroj materi Mariji szam jihva lecsasz napadao z prosnjov, dokecs szta ne privolila i sze po dobroj szpovedi z Goszpodinom Bogom ne zmirila. Po szvetoj szpovedi szta od radoszti ne znala, kak bi sze zahvalila. Szama szta neznala, kak szta mogla mojemi dobrotni nakanenji teliko zadev posztavlati, da zdaj tak szladko blazsesztvo i mir vzsivata. Po szvetoj szpovedi szta zaisztino liibleniva i zavtipniva mladenea posztanola. Te szam njima pa razlozso prigodbe toga dneva i njidva szta tudi previdila, ka je hiidi duh zaisztino vsze vcsino naj bi njiva pogubo. Jaz szam vido te dogodke, ali zroka k tomi szem nikak ne mogeo najti. Duhovnik na en hip pretrgnejo pripovedavanje. Na viisztah sze njim prikazse liibezniv szmeh. „Kak je to, precsasztiti goszpod, ka szo k zroki toga dela ne mogli priti ?" sze csuje v obcsinszkom mucsanji glasz Robertov. Escse dnesz to tiidi zvedis dragi Robertek. Gda bi do cila mojega potuvanja priseo szlovo szem vzeo od mojih mladih prijatelov. Te genlivi trenutek bo zsivo v moj szpomin vrezani do szlednjega mojega zdihaja. Escse dnesz szo pred nienov, kak szo med dverami sztali i sz krans-csaki rpahotali, dokecs szo me z ocsmi mogli szprevajati. Na szlednje vlaka vecs ne bilo viditi. Dale szo pottivali i med potjov szo sze poleg mojega opominanja zagotovo zahvalili BI. Devici Mariji kak sze i to dobrih Marijanszkih druzsbenikov dosztaja, ka jih je z tak velike pogiibelscsine rešila. Jaz szem szam szpoznao, da szem duzsem zahvalen biti, ka je moje prvo duhovniško delo tak lepi szad rodilo. Zato szam i prvo pot v cerkev napravo, gde szam sze vu vrelo zahvalno molitev potopo. Z gorecse molitvi me sztrahoviten krics predramo, steri je pred cerkevjov nasz-tano; za duhovnika je bila szila. Niki szo v cerkev pri-bezsali, pred nje szem sztopo. „Ka je za nevole — pitao szam je — jaz szem duhovnik." Prestimajte kak szem sze zagrezno i zoszagao, kda szem zvedo od tih moskov, ka je tiszti vlak na sterom szem pottivao, ne dalecs od pqsztaje neszrecsno obhodo. Eden preči visziki moszt sze je podro podnjim i v globo-csino je zleto. Jaz szem sze natelko presztrahso, ka szem na prvi hip niti k recsi ne mogeo priti. Miszli szo me vcsaszi k mojim prijatelom gnale, ki szo tiidi neszrecsno obhodili. Ali pohitroma szam sze vkup pobrao, so v seges-tijo vzeo potrebno poszodo ino z oltara szv. hostije. Med tem je eden mozski ednoga konja k cerkvi pripelao, na njega szam szi szeo i hitro na meszto neszrecse odjahao. Tiszte polviire, ka szem jezdo, mi je szrce malo ne pocsilo. Naszlednje szmo prišli. Vecsinoma rnoszta sze je podrla, pecs i najvecs kocsij je vktipszpotreto lezsalo v vodi; en del liidih je ranjene i mrtve oszlobodjavao. Pri bregi vu dugom redi szo mrtvi lezsali. Kak szem mimo njih so, zagledno szem i Waltera pa Henrika. Miszlim szta vcsaszi vzacsetki neszrecse mrla. Ali csasz mi je ne do-piiszto kabi szi dale preo te zsalosztne miszli. „Precsasztiti goszpod, nagovoro me je eden irszki mornar, med ranjenimi je eden mladenec, ki jako zsele szv. precsiscsa vanje". Szledio szem toga mozsa i na moje najvekse cstidivanje mojega Rudeka najdem med ranjenimi. Na glavi i prszah je szmrtno ranjeni bio, prszi je zse meo zavezane, na lici sze njemi je pa diisevna mirovnoszt razlevala ; ocsi szo sze njemi od radoszti bliscsile, gda me je ovarao i pozdravo. Muditi szam sze ne mogeo, szmrt sze je na toga lepoga mladenca zse tiidi nagnola. K njemi szam sze zato prigno ino ga opoto, naj szi obudi pozsaluvanje, -ka ga te odvezsem. „Zse szam sze pripavo — pravo je naduzi —obiido szam szi pozsaliivanje. Kaksi den je dnesz? „ Petek". »Hvala Bogi, hvala Bogi, pravo je komaj szi zse odi-havajocs i veszelo je roke k pobozsnoj molitvi szkleno. Itak szem lehko zdrzsao deveti petek Szrca Jezusovoga". Lice njemi je v nebeszkoj szvetloszti plavalo, gda je Jezusa liiblenoga v szrce prijao. Pogled njegovih neduzsni ocsih nigdar nepozabim. Na szlednje szem njega tiidi mogeo osztaviti, naj i ovirn neszrecsnim podelim tolazslivo szvesztvo szv. matere cerkve. Za edno viiro szem nazaj priseo k Rudolfi; zdravnik me je zvao, ar je moj prijatel diiso ptiscsao zse. Neszrecsa, stera je telko liidih na nikoj szpravila, sze je poleg obcsinszkoga szoda liidih po csisztom szlucsaji pripetila. Szamo za nisterne tjedne sze je ovadilo, ka je szh&jala z lagojine. Dobro szi zamerkajte, draga decsica, ka ravno tiszti den predpoldnom ob devetih sze je nakano z nevoscse-noszti eden mosztar szvojim prijatelom, ka mosztne podloge porušita. I gda bi sze njidva k tomi hiidobnomi deli priprav-lala, tecsasz sze je vrag, ki je vsze znao i neszrecso naprejvido, na vszo mocs triidio, naj diise potnikov v szvojo mrezso dobi. Te szem zaisztino ne to csiszto prevido. Vpamet szem toti vzeo, ka vrag med tem potuvanjom zaisztino pošteno opravla szvoje peklenszko delo, ali ozdalecs sze mi je ne zdelo, kaksi poszeben zrok ga geno, naj sze z cele mocsi triidi i szkrbi. Gda szem k Rudolfi priseo, prvo delo mi je bilo ka szem od njega dopiiscsenje proszo. ka szlobodno na szvetlo dam, ka szem vu szpovedi csiio. Rad je privolo. Lice njemi je bledo gratalo, odihavanje tezsko, ali on sze je zato szrcsno obnasao i do szlednjega zdihaja je veszeli bio. Jako zsmetno njemi je bilo povedati ka liiblene sztarise obszlednjim da pozdraviti. Na krači je escse to tiidi povedao kak pobozsno szo oni trije po mojem odhajanji szv. csiszlo molili; pri trčtjoj szkrovnoszti, gda szta Henrik i Walter odgovorila „Szveta Marija, mati bozsa, moli za nasz grešnike zdaj i vil viiri szmrti nase Amen" velki ropat nasz-tdne njidva vkiip szpadneta omedleta i vecs nikaj nepom-lita, ka sze je godilo. Potem je Rudolf na en hip tiho gratao. Szmrt je zse tam szt&la, ka bi njemi diiso vu vekivecsnoszt odueszla. Ponudo szem njemi moje razpetje, stero je prece dugo drzsao raho k szvojim viisztam. Bledo lice sze njemi je naednok vu nebeszkoj radoszti zaszvetilo. „Goripostiivani goszpod — sepetao je z od radoszti. gorčcsim licom — sznezsno belo szem jo obdrzsao". Ravno sztem blazsenim pogledom je vecskrat pondvlao Jezusovo i Marijino najszvetese ime. Kak njemi je zddnje szrcsno bitje obudenje nebeszke lubavi bilo, tak njemi je obraz escse po szmrti kazao gorecso liibezen i neizrecseno bld-zsensztvo. Dajmo hvdlo draga deca, Goszpodnomi Bogi. On jo je zaisztino sznezsnobelo obdrzsao. Da ka drugo bi scseo šztem praviti kak, ka je krsztno neduzsnoszt sznezsnobelo obcsuvao, ka je szmrtnoga greha ni ednok ne vcsino". Precsasztiti goszpod Barry szo gorisztanoli, i ne szo sze zglednoli niti naprej, niti nazaj. Tiho, zatopleni v globoke miszli, z bliscsecsimi ocsrai szo sze nazaj vu hizso povrnoli, tak dabi nebeszko prikazen meli. Decsaki ki szo prle tak veszeli bili, szo tiidi szamo tiho nisterno recs pregovorili. Od jezera je vecserni vetrics glaszi »Zdrava morszka zvezda" peszmi prineszeo, stero szo skolarje nisternoga zavoda na cseszt BI. Devici Mariji popevali stera z tak velikov liibeznosztjov i zmozsnosztjov brani neduzsnoszt szvojih junakov. (Konec.) Szrcsen. Riszali. Jun. 11-ga. z teme greha nam je prvo viipanje vu tihoj, jasznoj nocsi bozsicsuoj sze prikazalo z narodjenjom Krisz-tusovim ; jiitrna zorja velike, viizemszke uocsi nam je potrdila nase pravico i zdaj je zse szveteo den, kda sze nam prineszejo dari našega odkuplenja. Szad sze je po mali zorio. Stirijezero let je potrebno bilo, dokecs je klica pognala, dokecs szo sze szrca cslo-vecsansztva zo odkiiplenje pripravila. Ali kda je cslovek pripraven posztano za odrešenje szvoje, te sze je Bog popaseso, je vecs ne csakao, — kak csi bi sze bojao, da csloveki vola odide i szledkar znova ne vzeme z rok njegovih ponujeno odrešenje. Vu kratkih 33 letaj sze je vsze zgodilo. Szkazao sze nam je nas Bog vu našem teli, kak prorok poleg etih reesih Boga: »Proroka ti zbudim iz ludsztva tvojega" ino nam je naprej glaszo z szvojim de-tinsztvom, z szvojov mladosztjov, da je blizu dopolnenje našega vupanja ino nasz je vesio vu proroskoj csaszti. Zato szmo sze mi ponovili — z nova porodili — na zsitek miloszti z novorojenim ino szmo ga naszlediivali dale po poti njegovoj, ar sze je on tu ne sztavo za volo recsi, stera je piszana od njega : „Duhovnik szi ti — pop szi — poleg reda Melchisedekovoga". Mogeo je to tildi szpuniti ino sze je dao za daritev kak nas velki pop — duhovnik. — Pa vszi oni, ki szo sze z szrca i z dobrim nakanenjom veszelili njegovomi rojsztvi, vszi szo znova dali i davajo szebe za daritev njemi vszaki den i vszako vero zevszern szvojim trplenjom, z vszemi szvojimi nevo-lami, naj bi szi csiszte oprali duše szvoje vu krvi njegove szv. daritve i kda je to szpunjeno — kda je vsze „szpun-jeno" bilo vu etoj daritvi, te je „posztano kral od Ocse nasztavleni ober Siona, szvetoga brega njegovoga", ar kda sze je podigno, je vsza k szebi, k szvojemi szrci pridobo, kak je szam naprej povedao. „Odidem ino vam pošlem Duha pravice" je pravo i z tem je zacsno kralesztvo szvoje, naj ete dtih pravice nasz zdaj zse ocsiscsene z njim z cela zjedini na poti jakoszti, naj vtrdi z dari szvojimi na zemli vu nami kralesztvo Krisztusovo ino nam pomore doszegnoti tiidi ono vekivecsno njegovo kralesztvo „steromi nega konca." I to je namen etoga tretjega glavnoga szvetka vu krsztsanszkom leti: nase potrdjenje vu veri, vu jakoszti, vu krsztsanszkom zsivlenji, da csi szmo z temne nocsi greha i dvojnoszti po Krisztusi našem na szvetel den pravice bozse i poti jakosztih pripelani, naj eti potrdjeni osztanemo sztalni i ne szpadnemo nazaj ta, odked szmo prišli, vu szuzsnoszt greha. Zato tudi szv. maticerkev etak zacsne szv. meso na te den z recsmi knige modroszti ino psalmusa : „Diih bozsi je napuno krog szveta i to, ka vsza vkiipdrzsi, ma pri szebi znanje recsi. — Naj sztane Bog ino sze razszipajo nepriatelje njegovi i naj bezsijo, ki szo ga odiirjavali, pred oblicsjom njegovim." Pa prida k tomi dvojo allelujo na znamenje onoga veszelja, stero csiiti za volo prihoda szv. Duha, koga szvetloszt i milos-cse vsze szo za to pripravne da prezsenejo ino ozdalecs od nasz drzsijo „razszipajo" sztare neprijatele: satana, greh i vsze zlocseszte, grehsne navade. Pa sze tiidi ma zrok veszeliti. Ar je zdaj dopunjeno vszo delo ino sze je zacsnolo kraliivanje Krisztusovo nad szrcami. Szi gledao zse drugoga, kda drevo szadi 1 Najob-prvim jamo zkopa, closztakrat pol leta prvo, kak scse szaditi, naj sze zemla dozori i rahla grata. Te ide pa szi poiscse lepo cepiko, moes da zemli, posztavi cepiko vu jamo ino kda je poszado, jo polije ino kolies dene k njoj pa jo lepo pazlivo privezse, da jo ne obskodi, pa te jo tam povrzse ? — Oh ne ! Te roke nazaj dene pa niste-rokrat okoli nje ide ino jo z zadovolnim szmejom gleda z vupanja punim szrcom — pa jo hodi gledat, csisztit, branit, polevat vszaki den, nazaj obrezavat vszako leto i escse szlajsi szmeh njemi vuide, kda ovara na njoj prvo lepo cvetje na lepom csisztoszvetlom zdravom vejicsi. Pa csi ma poszel na poli, med ludmi, vuni na szveti, kda domo pride, njegova prva pot je vu njegov szadovnjak, csi szi je kolicskaj csasza mogocsi vzeti, ta k szvojemi drevi gledat, jeli je ne hudobna roka poskodila. Kak na szvoje oko, tak pazi na prvi gingav szad, celoj hizsi pove, naj pazijo na njega i veszelje njegovo i cele hizse je te popuno, kda sze szad prvi dozori ino dober posztane za vzsivanje. Pa ravno tak je bio Bog z szvojim szajenjom: z zvelicsanjom našim. Z veszeljom je gledao z szvojimi angelami na delo szvoje vszamogocse szmilene vole ino z sumenjorn i viherom lepoga riszalszkoga dneva je pokazao veszelje szvoje vszem narodom, ar je zdaj szetva njego-voga truda dozorjena, szad je kredi, milosese szo priprav-lene, zdaj szamo edno potrebno, da de ete szad vszem na haszek. Za to posle zdaj apostole szvoje na szvet, naj zovejo celo hizso, vszo deco, vsze narode k etomi drevi k etoj szetvi, naj szi trgajo, berejo i zsenjajo vszi iz toga szada, kelko sze njim vidi, kelko njim je potrebno, da sze ga naszitijo vszi — cla sze napunijo vszi z dozorjenov njegovov milosesov ino lehko, brezi trilda potujejo vu zemelszkom njegovom kralesztvi do onoga drugoga veki-vecsnoga. Pa mi ? Csi szmo sze mi veszelili z nebeszkim Ocsom, ka sze nam je narodo on, ki je szam ona poszajena, vu rod cslovecsanszki vceplena cepika, ali kak szv. piszmo pravi: rozga, stera nam je ete szad prineszla, csi szmo sze veszelili prvomi cvetji našega zveliesanja, krvavoj szmrti i gorisztanenji Kriszlusovorni, — tem vecs zroka sze mamo tiidi zdaj veszelili, kda je po njem szpravleni szad, nam potrebne miloscse i z njimi prikapcseno veki-vecsno blazsensztvo zse pripravleno, dozorjeno, kda nam szamo roko potrebno vovtegnoti za njimi, pa je lehko vzsivamo vu veszelji našega szrca. Pa sze veszelimo tiidi ino sze veszeli szveta mati-cerkev od zacsetka mao. Na znamenje szvojega veszelja je szveta maticerkev zse vu zacsetki nasztavila poszten den pred riszalami, ar sze k- dtisevnomi veszelji vszikdar z posztom pripravla krscsanszko ludsztvo i z molitvov ; za to je tiidi bila pol-nocsnica pred etim dnevom, kak pred viizmom, stera je szledkar predjana naprej na szv. meso poszta riszalszkoga. Potomtoga je nasztavila, naj sze na ete poszt krsztna voda blagoszlavla, kak na veliko szoboto, ar csi je te potrebna bila za volo vnogih, stere je sztajenje Krisztusovo vu szv. matercerkev pripelalo, tem bole je potrebna zdaj, kda sze zse po Krisztusi szpravlene miloscse Duha szvetoga raz-lejejo po diisaj ino je kakti szilijo na szpoznanje pravice ino zasztoplenje vu szv. matercerkev. Da nasz pa miloszti szv. Diiha potrdijo vu nasoj veri i našem dobrom djanji, je tiidi navada vu szv. matericerkvi, da sze szvesztvo potrdjenja tiidi vu etom csaszi deli vernim, naj vu tom blazsenom csaszi vekso popunoszt dobijo vu vszakovrszt-noj miloscsi. Szam den riszalszki — ali dva dneva — je pa z cela poszvecseni našemi veszelji, stero moremo meti za volo prihoda szv. Diiha, za to sze ete den szv. episztole od te dogodbe cstejo. Priigi den pa obszliizsavamo po-szebno kak szpomin zmozsnoszti szv. Diiha, ki je po apostolaj jezere vcsaszi k szv. krszti pripravo i ravno tak te tretji den, steri je zdaj zse delaven den — inda je szvetek bio - - ino sze zdaj zse szamo vu szv. mesi obdrzsi. Potom pa pride vu tom tjedni vcsaszi kvatrni poszt, steri je nasztavleni, naj sze krscsanszki narod poszti i moli za dobre duhovnike. Inda szveta szo v tom tjedni vszikdar piispekje duhovnike nove poszvecsiivali. Pa je tiidi dosztojno, da sze te razposlejo mladi tezsacje gorice goszpodove, kda szo szrca napunjena z szv. Duhom, kda je vszako bole pripravno gori vzeti navuk Krisztusov i szladko breme njegovo. To je zrok i namen szvetkov etih i dosztojno je naj ravno zato mi tiidi vszi sze z pobozsnim posztom z ver-nov molitvov pripravlamo k njim ino je z vSrnim szrcom obszliizsavamo, ar szamo te posztanemo delniki onih darov, stere nam szv. Duh Bog deli. ? Szv. maticerkev celi te tjeden .vszaki den da moliti pri szv. mesi po viisztaj duhovnikov szvojih lepo peszem „Hodi Dtih szveti", vu steroj sze dicsi szveti Duh Bog, kak vretina vsze miloscse ino sze proszi, naj nam posle szvoje szvete dare, da mo verno hodili po poti krscsanszke popunoszti. Duhovnik je duzsen to moliti, vi ne, liibi krscsenicje, nego dobro i dosztojno de tiidi za vasz, csi vu szvojem domi szi zmiszlite na szmilenoszt i liibeznoszt našega Boga i vu tom szv. csaszi kakso molitvico opravite na csaszt szv. Duha, da vam preszveti pameti, potrdi dobra nakanenja vašega szrca ino vasz tak obrani na poti jakoszti i krscsanszkoga zsivlenja. Ar szamo tak szte mo-gocsi dosztojno Bogi hvalo dati za vsze njegove miloszti, csi szte sztalni vu dobrom ino i veszeljom noszite bremen szvete vere Krisztusove. Bassa Ivan. Szveto obecsanje. /I. ' „Dam njim k njihovomi sztani potrebne miloscse." szaki cslovek je romar na zemli, je hodo kam na bozso pot, ali pa ne, da vszaki roma vu veki-vecsnoszt, stera je blazsena r neszrecsna. Blazsena, cse po pravoj poti v njo pridemo, neszrecsna, csi po krivoj. Prava pot je pa ona, stera za Jezusom pela i vodi; on je pa so po poti trplenja; 33 let je trpo, potem mro, greha ne vcsino i tak te po szvojem gorisztanenji so v odicseno i bl&zseno vekivecsnoszt. V čelom zsitki moreš zato dragi krscsenik trpeti, v čelom zsitki moreš brez veli- kili grehov zsiveti i v taksem sztani tudi mreti te szi szre-csen romar, meszto, kama prideš, je veszelo i blazseno. Ja kak je pa to mogocse, da teliko nevol, teliko szkiisnjav, teliko brig i neprilik mamo okoli szebe vszaki den ? Nikaj ne dvoji draga krscsanszka diisa, nego z mocsnov verov i z trdim viipanjom precsti recsi „Dam njim k njihovomi sztani potrebne miloscse" i potolazsi sze. Zn&s sto je tč recsi pravo? Szam Goszpou Jezus Krisztus pravi Bog i pravi cslovek. Komi je pa pravo? BI. Marjeti Alacoqe, ednoj francoszkoj szvetoj niini kak je to szv. mati cerkev Szveto obecsanje. potrdila. Od koga je pa pravo to? Od vszake duše, stera csaszti njegovo preszveto Szrce! Vidiš draga diisa, Goszpo-din Bog ti da obecsanje, ka ti da potrebno pomocs, naj sze greha velikoga ogneš i pobozsno zsives na szveti, on Goszpodin Bog, ki lagati nemore, obecsenje je pa zavolo pravicsnoszti zdrzsati duzsen. Csaszti szamo preliibleno Szrce Jezusovo, zazavaj je pobozsno i pogosztoma na pomocs: »Jezusovo Szrce pomagaj ti merae" vu vszeh tvojih, nevolah, vu čelom tvojem zsitki, vszaki den, vszepovszed, n&jbole pa v cerkvi pred oltarszkim szvesztvom, gde to lableno Szrce zsivo bije za te pod podobov kruha. Naj szi sziromak naj bogateč, naj goszpodar, naj szluzsbenik, naj zdrav, naj betezsen, naj zavrzsen, naj povisen, naj neduzsen, naj se bloden, zovi na pomocs Jezusovo szrce naj te resi pogublenjb, veri mi, ka ti vcsini, dr je vsza-komi brezi včvzetja obecsalo : „Dam njim k njiihovomi sztani potrebne miloscse." Szrcsen. 1 Zakaj sze jaz pri Jezusi rad drzsim ? VII. iS lakaj szem Prinjem rad? JOdgovor dam: Szrce Bozsanszko jaz V Najdem gor tam. T Szrce prebito za Moje duge Notri v olt&ri sze Moli za mč. Grešnik neszrecsen szem, Pešam, szlabim; Hitro me zmoti kaj, Hitro zdvojim. Zgrehi obterseni Mir szi zselim, K Jezusi v cerkev ga Iszkat bezsim. Zglednem sze vnjoj okol, Kje szi moj Bog? Proszim odptfszti mi, Grešnik szem bog? Krizs mi poglednejo Tuzsne ocsi, Znjega sze Jezusa Szrce bliscsi. Vidim odpreto je, Zakaj? povem: Proszli je notrihod Grešnikom vszem. Odnet sze levala Miloscsa njim, Odnet sze glžszilo: V upaj sze szin. Odnet je lotor csul: „Bodes z menom, Esese dnesz vido bos Paradizsom." Diisa ne boj sze tak, Csaka i te, Szamo mej zsaloszti Puno szrce. Viipaj sze v Szrci v tom V cerkvi zsive, Lubo oproszti ti Tvoje duge. Szamo poklekni dol, Odpri szreč, Ino pokazsi njem Gde te pecsč. Odpri je; kazsi njem' Rano: tvoj greh; Miloszt naj notrida, Proszi na vreh. * * * Vcsino szem, zdignem sze Hvalo ti dam; Jezusa Szrce zse V tebi mam sztan. V tebi prebivati Lubit tebe Szrce Bozsanszko scse Moje szrce. Szrcsen. Ponižna prošnja. odpiszan sze z ednov ponizoov prosnjov obrnem do duhovnikov nase krajine i do našega szlovenszkoga lusztva ino od oboje sztrani proszim vu imeni dobroga i szmilenoga szrca Jezusovoga podporo ino pomocs za naso sziromasko cerkvico. Znano je tak vszem, ki kolicskaj malo poznajo sze-bestjanszko faro v kaksoj razdretoj zapuscsenoszti szam jo prek vzeo od prvoga klina, do zadnjega kamna i to tak na cerkev, kak na celo goszpodarsztvo gledocs sztoji. Nikoga ne krivim tu, kabi zrok bio tomi opiiscsanji, da vnogokrat to najbole gorecse zselenje farnikov i duhovnika dugo vremena potrebuje, dokecs sze szrecsno k szpunja-vanji prinesze. Edno szamo omenim tu, ka je lusztvo nazajdrzsalo od popravkov i to je, ka je predoszta popravkov i zato sze niscse ne podsztopo v delo' pusztiti. Jaz podpiszan pa sze vupavsi vu najszvetesem szrci Jezusovom roko na delo polozsim i z tem mocsmm szrcom Jezusovim je scsern dale pelati i dokoncsati tudi. Vupam sze vu Bozsem szrci, ka mi bode dalo pomocsnike vu du-hovnikaj i našem dobrom szlovenszkom lusztvi. Vilpam sze, ka mi bodejo moji bratje vu Krisztusi i moje nigdes-nje ovce na pomocs, kim szem jaz poleg moje szlabe mocsi vu razsirjavanji bozse dike, vu pelanji nemrtelnih dus, vu ocsiscsavanji vnogih grešnih szrc tiidi csi glih malo ali itak na pomocs bio. K tem mojim znancom i vszoj ovoj escse dozdaj nepozndnoj duhovscsini i vernomi liidsztvi sze preporacsam vu szmilenoszt. Farnikov malo mam, nikaj vise od jezero i ti po leti po drugih krajinah po deli raztepeni, doma pa med clriigovernike zagrajeni jako potrebujejo vu cerkvi lepoto, sznazsnoszt i redno bozso szliizsbo, ka sze njim koncsi tu potrdi vera, stera sze po szveti i pri domi naj-vecskrat napada. Da velko bozse csiido je, ka sze prinasz katolicsanci escse najdejo; jaz poleg mojega mislenja to miloscso tomi pripisujem, ka sze moji farniki vcčrkvi jako dobro oponašajo. Jaz miszlim, ka je to genolo bozse szrce, ka njim je prdve vere miloscso ne odtrgnolo i vtipam sze, ka lo bo tiidi zrok, ka sze ta fara nazaj popravi ino posztane na veszelje od vnogih nepoznanomi Szrci Bo-zsemi. Malo je mojih farnikov i tak na popravke je velika suma doide. Na dacsni rajnski z solszkov nalogov vred vise trikorone, ka je za vnoge, ki szi po zsmetnih terah moro vszakden&snji kriih szliizsiti, zaisztino predoszta. I oni, kak dozdaj v pamet vzemem z szrca lubeznoszti tč aldov doprineszejo i farno zidanje, solszke popravke opravijo i escse na cerkev radovolno dariijejo, kelko premorejo. Od marciusa 10-ga. do szlednje dni majnika szo zse bliizi 150 koron na cerkev tiidi dariivali zviin darov vu mošnjo vrzsenih. I keliko bodo mogocsi, do celo leto da-vali, ali da jih je malo i vnogi escse vu sziromastvi, doszta nemorejo, ovo od vdsz proszijo z menom vred dragi duhovniki i verno lusztvo, ka bi szi mogocsi bili edne orgole szpraviti, stere szo nam szliizsbo goripovedale, i ka bi szi mogli eden oltarek z podobov Szrca Jezusovoga goriposz-taviti na meszto onoga, steri je bio na csaszt szv. Vidi mantrniki poszvecseni ino sze je podro. Nas milosztiven piispek szo mi te tanacs d&li, naj sze obrnem k duhovnikom našim i k liidsztvi i naj pro-szim od njih pomocs i podporo za najbole potreben popravek nase jako sziromaske cerkvice. Ove escse ne tak jako szilne popravke bomo pa mi szami pa z pomocsjov szrca Jezusovoga pomali obnašali. t Oszlobodjeni vojak. j^og moj, Bog moj, je znam ne mro ? Je znam ne ftl szpadno ? Oh moj Bog, daj mi edno malo vu-panja. Divica, Mati moja, pomagaj mi! Moj dragi jedini szin ! — tak sze je jokala. Naj bodo potrostani, pravo eden vojak. Znam je szpadno, ar szam ga zse szedem meszecov ne vido pri seregi. Szpadno je? Szkricsi dovica i mocsno gleda na gucsecsega vojaka. — Szpadno je ? Szam dobro razmela, moj goszpod ? Moj szin je szpadno ? Bog moj, Bog moj ! Ka szam pregrešila, ka szam pregrešila, da szi tak velki vdarec poszlo na mene ! ? Moj szin, moj dragi szin ! Tak te ne bom vecs vidla ? Kricsi med tuzsnim jokanjom. Okoli nje sztojecsi szo jo trostali. Ali zobsztom. Roke szi tere, za glavo sze zgrabi i tuzsno jocse. . Na ednok sze priblizsava k njoj eden vojak, ki je szamo pol roke i zvezano glavo meo. Zvedi zrok velke boleznoszti ete zsalosztne zsenszke i njoj pravi: — Naj szi ne vzemejo tak k szerci, draga zsenszka. Szin njuv zsive. Zsivč ali v robsztvi. Pred mojimi ocsmi szo ga zgrabili. Oszloboditi szmo ga šteli, ali ne je bilo mogocsno. Vu robsztvi je, csi ednok pravim. Naj ji pot-rost.a eta veszt. Bog je dober. — Esese hujše, kak csi bi szpadno, pravi zmesz eden, driigi szo pa tubi bili. Zna biti szo z tem šteli tao meti zsaloszti dovice. — Zsive ? Moj szin zsive ? Moj Bog, tak zsive ? Vu robsztvi je? Žsive? je ponavlala i po mali domo sla. Noge komaj za szebom vlekla, tak da bi z zseleza bile. Sze na posztelo verzse i milo jocse, jocse dugo, dokecs szlatki szen ne pride na njo. Zse je kmiesno zaesalo biti i szi etak premislava : Szpadno je? — Ne! Zsive, tak je pravo te drugi. Zsive moj szin, szama je vrobsztvi. Oh moj dober Bog ! To je esese hujše od szmrli ? pitala szama szebe, potom njoj na pamet prišlo vsze, od koga je gucs bio. Zakaj ? Z robsztva sze lehko oszlobodi. Ja, sze lehko oszlobodi, batnvala szamo szebe i esese enkrat szi etak zdehtiola : Oh moj lubleni Bog, blazsena divica Maria, pomagajte mi! I zse tam klecsala pred podobov dreszelne Matere Marie, z viipaiijom, toplo i z globoesine szerca govori: — Ti znas, oh Marija, ka je materna bolezen. Pomagaj mi tak. Oszlobodi ga, mojega szina z groznoga robsztva, dobra divica Maria ! I molila vsz&ki den. Tak vu cčrkvi kak domd. Na etom zadnjem meszti vu dnevi vecskrat. Za szvojega je-dinoga vu robsztvi terpecsega szina. Ali szin sze ne szkazsiivo. Dovica zato dčnok ne-presztanoma z viipanjom proszila Boga i nebeszko Mater Mario. Na den szvetoga Petra i Pavla apostola je pazlivo poszliisala recsi cstenja, kak je nje duhovnik csteo : „. . .Peter je drzsani vu temnici, molitev je pa bila nesztanoma od obcsine k Bogi za njega. Gda bi ga steo napre pelati Herodes, vu onoj nocsi je szpao Peter med dvoma vojakma zvezani z dvOma lanczoma, sztrazsarje szo pa pred dverami varvali temnico. I ovo angel Goszpodnov je prisztopo i szvetloszt sze je raszvetila vu hrami. Vda-rivsi pa v rebro Petra, vbiido ga je govorecsi: sztani gori hitro. I doli szo szpadnoli lanci z nog njegovi. I pravi njemi angel: opaszi sze i obiij obiitele tvoje. I vcsino je tak. I pravi njemi: vrzsi okoli na sze plascs tvoj i na-szlediij mene. I voidocsi naszlediivo ga je i ne znao, ka je zaisztino vcsinjeno to po angeli, stimao je pa ka videnje vidi. Gda bi pa prišla pervo sztrazso i drugo, prišla szta k tem zseleznim vratain, stera v meszto pelajo, stera szo sze od szebe njima odperla. I voidocse prišla szta vu edno vulico i preči je odsztopo angel od njega. I Peter sze na pamet vzeme i pravi: zdaj znam za isz-tino, ka je Goszpod poszlo angela szvojega, oszlobodo me je z roke Herodesove i vszega csakanja iiidsztva zsi-dovszkoga." Dovica je szlednje recsi zse ne csiila. Njena pazlivoszt ali menjsa ne posztala, szamo recsi szvetoga cstenja szo njoj driigo miszeo pripravile. Vejm je moj szin tiidi vu robsztvi, pa bi ga Goszpon Bog ne mogo oszloboditi ? Bi ne lehko poszlo szvojega angela ? Bi meni to lehko szproszila blazsena divica Maria ? Ona tak zmozsna ! Ona , Mati szamoga Boga, kralica angelov! I tak ona kak szin njeni szta jo vszigdar postiivala i csasztiia, liibila. Liibila z najveksov liibavov i z viipanjom ! Eta mislenja szo bila vu njenoj glavi i sze ji rešiti ne mogla pod celim cstenjom. I ona sze od te mislenj rešiti niti ne dala, tak szo sze njoj dopadnole. Potom odh&ja vu kot. Ta poklekne pred podobo di-vice Marie i vrelo moli. Vcs&szi-vcsaszi gor pogledne na szvetla lica Marie, z steroga ona dolicstela blazsenoszt ma-ternoga szerca. .— Szveta divica, ti zmozsna, ti kralica angelov, posli ednoga angela vu temnico, naj oszlobodi mojega szina. Ti dobro znas, ka je materno veszelje, ti dobro znds, ka je bolezen, ar je tvoje szerce tiidi prehodla. Oszlobodi mi ga ! I kak tak moli i szi zdihava edna poszebna miszeo njoj vu glavo szp&dnola. Ka pa csi bi ona maloga Jezusa odneszla z narocs divice Marie ? I ka szi je miszlila, to je vu szebi tiidi vcsaszi dokoncsala. Okoli sze zgledne1 Vu kapelici je ne bilo nikoga. K podobi sztopi, z rok Marie vzeme malo podobo, Jezusa, vu robec szrani i ete recsi pravi: — Poznaj escse enkrat materno bolezen divica Maria. Szina tvojega ti nazaj ne dam, dokecs mojega ne oszlo-bodis. Ti lehko vcsinrs, ar szi zmozsna, ar szi kralica. I sze pascsi domo. Maloga Jezusa vu almdr szkrije i pred podobov divice etak gucsi : — Blazsena divica Maria, ti znas, ka csiiti mati, gda szvojega szina zgubi. Szedemkrat je prehodo oszter mecs tvoje szerce, kak tiidi moje. Scses meti blazsensztvo szrca, tvojega maternoga szerca ? Posztavi tak nazaj veszelje mojega vkup potretoga szerca. Daj mi nazaj mojega szina ! Oszlobodi ga z robsztva. Posli angela, vejm szi ti kralica angelov. To te proszim. To terjam od tebe. Posz-liihni, me, ovacsi ti ne dam nazaj tvojega szina ! Vu varasi szo vszeposzed od zgiiblenja maloga Jezusa gucsali. Dovica je pa li molila eden den tak driigi, molila z viipanjom i vszako molitev etak szklenola : Divica Maria oszlobodi ga, ovacsi ti ne dam nazaj maloga Jezusa .... Eden vecser je palig pri poszteli pred podobov dre-szelne Materč klecsala. Vecsčrno molitev opravla oszlo-bodjenje szina tiidi proszecsa. Nocs je tiha bila ali ne kmicsna, ar szo zvezde szvetile. I dovica je vu etoj tihoj nocsi tak pobozsno molila, kak nigdar. Na zadnje ocsi na podobo verzse i pravila : — Divica Maria, moja Mati ne presziinem te prosziti, dokecs mojga szina ne oszlobodis. Oszlobodi ga, dreszelna Mati, ovacsi ti ne dam maloga Jezusa .... Hitroma sze presztrdsi. Tak da bi sto po okni rogato. Pdzila je. Rogatanje sze ponavlalo, zdaj zse bole mocsnej. Tak je dobro csula : — Sto je ? pita. — Mati moja, jasz szam ! — Moj sziu, jedini moj szin ! Drago moje dete, kri-csala je dovica i za nisterna megnenja na szercč pritisz-nola szvojega oszlobodjenoga szina. Dugo ga derzsdla tak obinjenoga od blazsensztva veszele szkuze tocsecsa. — Hvdla tebi, blazsena divica Maria ! — pravi. — Ja, hvala divici Mariji, pravo szin, ar je ona oszlobodila mene z robsztva. Vszdki den szam jo proszo, od tčbe prijeten szpomenek z lubavov kiisuvajocsi. Na zadnje enkrat po ndvadnoj vecsernoj molitvi, kak szam zadremo, mocsna szvetloszt prišla na moje ocsi tak, da szam goriszkocso, ar szam to miszlo, da je ogenj vu temnici. Divica Maria pomagaj mi! szkricsim vu sztrahoti, dr je tak velka szvetlocsa nasztanola, da szam ocsi mogo zapreti. — »Pomagala bom ti, zato szam prišla" govori eden mili glasz. Gori sze zglednem i divico Mario ndjdem pred menom, Ona palig pravla: »Ndszlediij me!" Premeta va-jocs szam jo naszleduvo. Sztena sze odperla, mi szmo na szlobodni bili. Eti ta derzsi", prdvila divica Maria. — »Nikaj sze tebi ne zgodi hudoga". Jasz szam na kolena szpadno, ndj hvdlo dam . . . — Dobro szi vcsino dragi moj szin ! Oh, eta dobra Mati! pravi zmesz dovica. — Csakaj szamo malo moja mati, — pravi dale szin. Glasz szam ti prineszo. Szveta divica te to pravla : Szamo bezsi i mati tvoja naj nazdj da mojega szina". Jasz to razmeti nemrem. — Povem ti tak, odgovori mati i je njemi pripove-davala, ka je vcsinila. Zdaj zse nazaj dam divici Mariji mdloga Jezusa, ar je ona tudi nazdj dala meni tebe, moj lilbleni jedini szin ! Na drugo zajtro njidva szta bila prva vu cerkvi i vu narocsa podobe nazaj djala maloga Jezusa. Polom szta pokleknola i hvalo davala. I pripovedavala szta to zgodbo drugim tiidi, ki szo vszi csiidivali zmozsnoszt Marie i liibav szojga szerca i postiivanje do nje szo vu szebi poveksali. Ovo tak zmozsna je Maria ! naszlediijmo mi tiidi vu našem zsitki (o dovico i njenoga szina vu potrebcsini i pomagano nam bode. Dober prijatel. (Konec.) Szv. Alojzijus. Jun. 21. e mi je nakanenje predragi mladenci — za vasz naime pisem od vašega nebeszkoga zagovornika — celi zsivlenjepisz, vsze jakoszti toga velikoga szvetnika pred vasz szklaszti kabi szi med njmi zbirali; n escse in to obprvim zato dr je nemo-gocse delo, obdriigim ne zato ar bi sze mi znalo pripetiti, kak vnogim trzscom, kabi moje razlocsno blago, vszakovrsztne jakoszti szamo gledali, a kupili bi szi pa niedne ne. Zato szamo edno njegovo jakoszt pred vasz dam, kabi jo dobro poglednoli, dobro szem-tam obracsali i potem dolikiipili z molitvov gorecsov za vaso najlepšo hizso, za vase mlado szrce ! Ta jakoszt je pa liibav, poštenje, gorecsnoszt szv. Alojzija do Ndjszvettsega oltarszkoga Szvesztva. Vu szv. piszmi sze csite „Vodina je teKla z krasztioga meszta, naj poleva paradizsom" (I. Moyz. II. 10) i po toj vodi je bio paradizsom najlepše meszto, stero je gda na szveti bilo. Ona je goridrzsala v lepoti, v kraszoti tiszto, ka je Goszpodin Bog z csiszte liibavi tak neizmerno liib-leno i drago sztvoro za csloveka, ki je vsze to z csiszte lagojine zgiibo na zemli na vsze veke. Ta vodina pomeni Ndjszvetese Oltarszko Szvesztvo. Po njem je dobila lepoto i mocs vszaka diisa, Alojzijova tiidi. Znao je on to, ka brezi Jezusa „ nikaj dobroga nemore vesiniti, ne maloga, ne velkoga", zato je rad bodo k njemi zajimat miloscse, vodino i zsnjov polevao lelijo szvojega szrca, szveto ne-duzsnoszt. On je tiidi mrtelen bio, kak szte i vi mladenci, on je tiidi meo pozselivo telo, kak i vi mate, on je tiidi meo hudo szkiisdvanje, kak i vi mate, ali on sze potro zselenje, on je odbio szkiisavanje necsiszto i neduzsen je osztao ar sze je vu szkiisavanji naszlanjao na neduzs — noga Agneca, Jezusa Krisztusa, vu boji je prinjem iszkao pomocs, zato je zmagao, i ne szpadno, kak vecsina mla-dencov. Gledajmo ga, kak poszliihsa szveto meso ! Obprvim goszto, obdriigim pobozsno. V čelom szvojem zsivlenji je ne szamo po nedelah i szvetkah, nego i delavne dni, gda je kolicskaj mogocsi bio, nazocsi bio pri szvetoj mesi. Zgodilo sze je, ka escse pri petih szv. mesah dvoro duhovnikom, i ne sze pascso vo zcerkvi za volo glada i truda, ar je prevecs rad meo Jezusa. Jezus je v oltarszkom Szvesztvi nazocs, on sze dariije pri szv. mesah, vervao je to szv. Alojzij, i zato sze je pri szv. mesah tak pobozsno obnasao, ka sze je bol za mrtvoga, kak za zsivoga bio viditi. Edno je ovadilo, ka zsivo telo tam klecsi, szuze njegove, stere je po vszakom podigavanji obilno tocso v čelom szvojem zsitki za hvalo liiblenomi Jezusi, ka sze njemi nemrzi z lepih nebesz na zemlo med nasz grešnike sztopiti. Mladenci pitam vasz, bi od vasz tiidi lehko pravo, ka szte v cerkvi bol mrtvi, kak zsivi, tak sze pobozsno drzsite ? Oh hvala Bogi szo taksi tiidi, ali malo jih je. Vecsinoma szo pred Jezusom tak, kak dabi v krcsmi bili, szmehejo sze, pogucsavajo szi, hudobne miszli ino zselenje szi zbudjavajo i Alojzijovoga oponašanja niti szence ne kazsejo. Ka pa gda szod bo ino bo Jezus taksemi mladenci pravo : „niti pred menov szi ne bio dober", kaksi odgovor te da taksi ? Morebit szmehom odgovori, gda bo njemi Jezus z prsztom za vekivecsno prebivaliscse ogenj vekivecsen kazao ? Szv. Alojzijus je jako rad hodo k Jezusi, gosztokrat ga obiszkao na den vu Oltarszkom szvesztvi, ka te, gda je od toga bio gucs, kak bi ga malali, szo ga šteli pred oltarom klecsecsega malati i kak szvessstva Oltarszkoga szveinika szvetiti. Gda je ne raogeo Jezusa obiszkati, te je V miszli vszigddr prinjem bio. Vszaki tjeden sze je precsiscsavao, vu diihi pa vszaki den vecskr&t. Duhovno precsiscsavanje v tora sztoji, ka Jezusa gordcse koncsi k szebi zselemo, gda ga k szebi vzeti nemoremo i to duhovno precsiscsdvanje je tak lubleno pred Jezusom, ka Szv. Alojzijus. dušo, gda nemore k njemi, tak napuni z miloscsami, tak da bi prinjem bila. Pred oltarszkim Szvesztvom je tak gorecse molo, ka je vnogokrat omedlevao od ltibavi, stera ga v szrci zsgala i k Jezusi vlekla ; da njemi je to omedlevanje zdravji tudi škodilo, njegovi naprejposztavleni szo njemi zapoved dali, naj rnenje obiszkava Jezusa. Bogao je z veszelim szrcora, ali sztrahsno je trpo, gda sze je mogeo od Jezusa pohitroraa locsiti. Poszili sze je odtrga vao, gori jesztano, pa pa dolipoklekno, nazdj sze zgledavao i milo zdihavao : »Piiszti me szladki Jezus ; pokorscsina me zove, morem osztaviti Boga za volo Boga, to je po njegovoj szvetoj voli.8 Kelkokrat hodiš na leto k szv. precsiscsavanji dragi mladenec ? Jeli ednok-dvakrat ? Kelkokrat sze pa v csiszto opravo prezoblecses ? Na tjeden, ali dva tjedna ednok. Kelkokr&t sze pa mujvas ? Kelkokrat pa konje cseses ? Kelkokrat szi pa csrevle, ali drugo sker csis::!is ? Jeli vsze pogosztom. Te je pa szamo duša ednok, dvakrat na leto csiscsena, ovo vsze vecskrat escse sker i marha hizsnja ? Vidiš, vidiš dragi mladenec, kak szlabo liibis li tvojo dušo stero je Jezus tak jako liibo, ka szvojo predrago krv do zadnje kaplice prelejao zanjo ? Vervajte mi, kabi mi duhovniki vasz mladence raj szpo veda vali, precsiscsavali, kak vnoge bratovszke zsenszke, stere szo ne tak pomocsi potrebne, kak vi, i nega vasz, zamdn na vasz csakamo. Szv. Alojzij je poklekno pred cerkevjov, gda je mimo so i tak pozdravo liiblenoga Jezusa, mladenec ti pa krans-csaka ne prizdignes, gde te pot mimo Jezusove hizse pela. Gde mas ti vero vu Jezusi ? Verjes, ka je Jezus v ollarszkom szvesztvi, rad hodi zato k njemi, vidiš ka te zvonovje vszaki den zovejo knjemi, poiscsi ga, moli ga, proszi ga, doszta ti trebe ; ti csiszti moreš biti, ti lelijo moreš v rokaj nosziti, ti moreš po bozsoj voli ednok hizsni ocsa biti i angelce vu tvojoj deci v nebo szpraviti, kak bos te szad rodio vsze, cse ti ne cvete lelija ! Neves ka nega szada na rozsi, stera ne ima cveta ? Marijin. Pokore szvesztvo. V. a pokora je vecskrat duga lejta trpejla. Na peldo : ki je hizsni zakon prelomo, on je 15 let, sto je dejte zapravo, on 12 lejt, liidomorec 7 let, ki pa szvojga sztarisa vdaro 12 lejt mogao to osztro pokoro csiniti. Ki je szvojo včro zatajo i szledi sze povrno, on je na deszet lejt bio pokastigani. Pszuvajocsi szo prvikrat 7 dni, obdrugim pa zse 14 dni sze mogli na kriihi i vodi posztiti. Ki je po nedelaj i szvetkaj rezi potrcjbe szluzsbeno delo opravlao, onoga szo na tri dni na poszt oszodili, ki je pa vu teh dnevaj na veszeliscse hodo, onoga szo pa z triletnov pokorov kastigali. Radovolno liidomorsztvo sze do szmrti osztro kastigalo. Ali meo je puspek to oblaszt. ka csi szo sze pokornicje pobozsno oponašali, ali pa csi szo sze za nje vu vozo vrzseni szpovednicje i manternicje molili, kastigo szploh, ali pa z nje eden del engeduvati. Taksoj pokori szo podvrzseni bili liidje z vszakoga sztana. Teodoz caszar tiidi, gda je za volo vmorjeoja szvojega szoldacskoga poglavnika vu Tessaloniki od cse-merov vnogo liidi dao szpoklati, szv. Ainbrus, majlandszki piispek, ga je od cerkvi prepovedo i szamo gda je zse dugo pokoro csino i pravo pozsaluvanje szkazao, je zadobo odvezanje szvojih grehov. Edna Fabiola imenuvana imenitna goszpa je tudi tak osztrov pokorov bila pokasti-gana zato, ar je vu zsivlejnji szvojega tivarisa z drugim moskom vu zakon sztopila. „Sziirino szi oblejkla — pravi od nje szv. Hieronym — i szvoj greh je pred vszemi vadliivajocsa pridruzsila sze k pokornikam ; z razcseszanimi vlaszmi, z blejdim licom, z pepelom poszipanov glavov sze ponizila na telko, ka sze je piispek, diihovnicje i vszo liidsztvo z njov vred jokalo. Od szv. Paulinus puspeka je ednok eden kodis al-mostvo proszo. Videvsi pa puspek, ka je kodisa edna roka posziihsena, szpitava od njega, gde je te beteg zadobo ? Kodis sze prvle szkrbno okolzgledne, jeli ga sto drugi ne-poszliisa i eta je pravo piispeki: Vu mojoj mladoszti szam nepokoren bio szvojoj materi, stera je dovica bila, szledi szam pa zapravo po raszipnoszti vszo naso vrejduoszt. Gda szam zse szlejdnje krajcare steo materi vkraj vzeti, i oni szo mi nej šteli dati, te szan sze z szebe szpozabivsi z etov zdaj poszusenov rokov szvojo mater na szmrt vdaro. To sze rdvno na velki esetrtek zajtra zgodilo, na steri den szam nakano k vuzemszkomi preesisesavanji prihajati. I gda szam materno tejlo szkrivoma zakopao, odisao szam k precsiscsdvanji. Ali komaj szam vzeo vu elo roko szv. hostio (vu onom vrejmeni szo krscenicje escse vu szvoje roke dobili od popa hostio i szami szo jo szebi na jezik polozsili) vcsaszi je ona zadrevenela ino sze posziihsila. Od velke boleznoszti szam trobo, tak ka szo sze okolszto-jčcsi zoszagali od mene. Pobegno szam z one krajine ino sze sztikam po zemli noszecsi posziiseno roko, kak znamenje moje kastige. Ali vsze to bi escse radovolno pod-neszo, szamo da sze mi nebi trbelo od vecsne kastige bojati! — Piispeki sze milo te cslovek i pitali szo ga : ^Jeli pa pozsaltijes prav tvoje grehe?" Kodis njim pa na lehkoma odgovori: »Ka pa nebi pozsaliivao, ali ka mi to haszni ?" Te njemi pravijo piispek : »Csini pokoro i od-pusztijo sze ti grehi." Veszelje je polejalo toga neszrecs-noga lice i pravi: „Z szrca rad, ali ka bi csino ?" »Idi, veli piispek, i sztoj szedem lejt po nedelaj i szvetkaj pred cerkveni dveraj i kazsi notriidocsim tvojo posziiseno roko i povej njim tiidi zrok te kastige1" Kodis poszliihne tanacs i zvrsdva nalozsena pokorna dela. Liidem sze pomilo nesz-recsen cslovek i gda je tri lejt minolo z pokornoga vrej-mena, te szo proszili piispeka, naj bi njemi za volo vel-koga pozsaliivanja odpiiszto ova štiri lejta. Piispek szo prošnjo radovolno gorivzeli ino szo njemi engedtivali štiri lejta (odpiisztke je zadobo) ; notriszpelavsi vu cerkev njega, odvezali szo ga i k precsiscsavanji pusztili. I ovo komaj vzeme tejlo Goszpodnovo z pobozsnosztjov k szebi, loplo-csa, zsivlejnje razide po njegovoj posziisenoj roki i zdrava je gratala. Szledi je Maticerkev to szvojo szigurnoszt vu pokori pomensala, ar szo sze nisterni z bojaznoszti od oszlre pokore ali nej šteli szpovedavati, ali szo pa vekse grehe zamucsali. Dneszden sze na grejsnika szploh mala pokora nalaga. Ali zato naj ne miszli grejsnik, ka bi z tov malov pokorov zse zsadoszta vcsino bozsoj pravici, nego szam naj nalozsi na szebe kakso pokoro, naj bi sze po njoj odszlobodo od bozse szrditoszti, ar csi grešnik szam szebč nede kastigao, te de ga kastigao Bog ali na etom, ali pa na driigom szvejti, pa de njegova kastiga nezmerno osztrejsa. Eden glaszoviten goszpod, ki sze zse dugo vu velki grehaj zalevao, sze je steo pobogsati i odisao je vu Rim, naj bi pri rimszkon papi opravo szvojo szpoved. Szv. ocsa szo poszliihnoli njegovo szpoved i povidlo sze njim z kaksov szkrbnosztjov on razodeva szvoj diiseven sztališ, kakse velko pozsaluvanje csuti ober szvojih grehov. Ali gda je na zadosztacsinenje priseo red, te sze z vszakojacs-kirni zrokarai zacsao zagovarjati : posztiti sze nej steo, dugse molitvi opravlati je nej meo csasza ; almostvo dati je ne dovolo, ar szo njemi njegovi dohodki k zsivlejnji njegovoga szt&lisa komaj zadoszta. Papa szo njemi tak eden zlati prsztan dali, vu steroga szo ete recsi bile zdub-lene : „Memento mori: szpomeni sze, ka moreš mreti !" zapovedavsi njemi, ka bi te prsztan vszigdar na roki noszo ino vu dnevi naj menje ednok recsi precsteo. To pokoro je zse gorivzeo i tekaj obdrzsao. Ali vu prsztan zdublene recsi szo njemi zacsale szamo ednok vu pameti vrtati. Premisldvao szi je, ka ednok more mrejti, zakaj bi tak cartao tejlo, stero de ednok csrvom za jesztvino dano ; ka proti Bogi tiidi ma duzsnoszti, stere more szpunjavati; ka nega. prednjesega, nej szvetesega dela, kak szebi zveli-csanje pripravlati, ka je to cil njegovoga cslovecsega zsiv-lenja ; ka de njemi valalo bogasztvo, cseszt velka, csi szi dušo szkvari ?! Po taksih miszlaj szi je vtrgno csasz, naj bi szi diisevno vrejdnoszt szpravo i szvoje zsivlenje je z blazsenov szmrtjov dokoncsao. — Zmiszli szi ti tiidi krscsanszki pokornik, ka na vsze kotrige tvojega tejla, na vszako coto tvojega gvanta je szpiszano : »Szpomeni sze z szmrti !" i csti te recsi vszaki den, tak de ti lehko vszo pokoro opravlati. ^aie.) Szobocsanec. Glaszi z domacsifi far i z celoga szveta. Batrivna zsenszka. Na jiizsnotirolszkom vu Klausen imenuvanotn malom meszteci szo sze znaisli jeruzsalemszki romarje. 120 mozskov i zsenszek sze je pripravlalo na lubleno pot lani oktobra 19-ga. Pred odhajanjom szo v tamsnjoj krcsmi szkupno obeduvali, naj szi med obedom potrebne recsi pogovorijo. Napitnice szo tiidi bile ; najlepšo je drzsala edna paverszka zsenszka z Kastelrut-a od moskov stera sze etak glaszi. Zse szem v mojih detecsjih letah v pamet jemala, ka moški zsenszke jako malo stimajo ; lasztno szkusanje me je paletoszv tom esese bole potrdilo. — Kain, te prvi moreč i Abel szta mozska bila i ne zsenszke, to me je potolazsilo. Na poti Jezusovoga trplenja szo zsenszke jokale, mozski pa „razpi ga" kriesali. Szveto piszmo preglednem i vidim v njem Judito, Esztero, batrivne zsenszke, stere szo szvoj narod rešile. Zlato tele szo moški vlejali iz zlatih od zsenszek vkraj pojemanih kinesov. Od toga ne bom vecs gucsala. Doszta szem obhodla v Rimi i na szvetoj zemli. Pri grobi vszakoga mantrnika me je to tolazsilo, ka szo je ne zsenszke, nego mozski mantrali i morili. Iz vszakdenesnjega zsilka bi tudi znala zglede nap-rejdati, kak szo zsenszke zse sze podirajocsa dugovanja vu drtizsinah vu red posztevile, stera szo mozsi pokvarili, na nikoj vdarili, nedopiiscsene novine i knige csLevsi i sztem szebč i celo druzsino izposztavivsi tomi najveksemi, veki-vecsnomi pogiiblenji. Ali tri raozske zato vovzemem i pred njimi sze ponižno nagnem i ti szo papa, caszar i jeruzsalemszkih romarov nazoesi bodocsi goreesi vodnik. I zdaj morebit to miszlite, ka bom pravila: Kupice nalejmo i na njihovo zdravje szpijmo ! Motite sze ! Ti par kaplic vina je ne njim i ne vam na haszek. Liki tri oesanase i tri Zdrave-Marije z molimo zanjih. I da do mozskov pacs niksega viipanja neimam, zdaj vcsaszi gorisztdnete i zmenov zmolite. Ne szo szi kaj vedli, bogali szo jo. Ka miszlite mozski, je prav mela ta zsenszka ? Cse bi vszaka oszeba zsensz-koga szpola tak batrivna bila, szveta neduzsnoszt bi sze pri ni ednoj ne pogiibila i mladenci i mozski bi tiidi vszi csiszti i trezni bili. Molimo, naj nam Jezusovo Szrce vecs taksih navdušenih krscsanszkih mater da. Rednikovo na glaszda vanje. B. I. Rohonc. Hvala na vszem poprek. Meszto je ne dobleno. Bozsa vola je. Na zdravje szi pazi i kaj moli pro aegrota mea matre. Cse kaj dobiš pri tvojih hrvatih i nemcih za nasz, pokušaj ! Jezusovo Szrce je mogoesno, liszt nabiralni v roke dobiš sz sznopiesom. Fr. Sal. Gom. Sv. Ben. Proszim prav szresno toisto. P. Vin. Vasvar. Bo kaj ? Gledat nasz nikaj neprides ? Csakam na obeesano delo. Szombatheljr Cerkvena Staniparija Dari za pondvlanje cserenszovszke cerkve na szpome-nek 50-letnoga razglasenja verszke pravice od Marijinoga nevtepenoga proprijetja vkiip dani: 5. Na krsztui sztudenec : Od rant osztalo.........4 frt 65 kr. Od prtov...........— „ 27 „ Edna sztolna driizsba.......— „ 28 „ Botrina ...........17 , 13 „ Vsze vkiip . . 22 „ 33 „ Z toga je zidari i sztolari za gori posztav- lanje i farbanje kamna d&no ... 2 frt — kr. mestri pa v Radgono.......20 „ 33 „ Ovo je escse na dugi; leszeno delo krszt- uoga sztiidenca pride na .... 50 „ — „ 6. Na opravo cerkveno : ' a) Trnarszki decski........il frt 15 kr. Z cele Fare poprek.......39 „ 49 „ Vsze vkup . . 50 * '64 „ Za prte i scsipke dano.......49 frt 37 kr. Za popravlanje rant kovacsi i zidari . . 1 „ — „ 50 „ 37 „ Osztane na krsztni sztudenec 27 kr. b) Na prte szo dale obdriigim : Hozjan Geta, Tibaot Marijanka, Godina Ana, Sostarszka driizsba, Horvat Szabo Martin, Rozse z Trnja, z /..sizskov i z Dolnje Bisztrice, Zsenszke z Gornje Bisztrice, Romarje Marija lovretszki i cela fara vsze vkiip : 57 frt 1 Gl/a kr. Za stere peneze szo lepi lenovi szpodanji i vecs zgoranji prtov kiiplenih, robacse duge i kratke, za kelih robcseki, brszacse, stola i driige oiense recsi narejene. c) Dariivale szo zviin toga: Tkalec Treza z Trnja talcsico i kantice za vino i vodo; Tkalec Ana vnogo šivanja brezplacsno ; Kreszl Ana ž Dol. Bistrice Mariji dva para oprave i lelijo , Bahsics Trezika z Gser. Lepi potegacs k zvonci; -Doma Etelka, Csurics Magda, Horvat Sz. Ana z Zsizskov vszaka en robec szviini beli lepo presiti pod Szvesztvo; Zsizskovszke zsenszke prav lepo briszacso k szvesztvi, Trnarszke pa na predganico lepi pokrovec ; Godini Ana z Cser ; 1, Edna druga Zsenszka 2, Kožic Marijanka 1, pok. Orlai Imrija dovica 1, DjOrek Marijanka z Trnja 2, Edna druga zsenszka 1, Szobocsan Marijanka 1, Hozjan Marijanka 1, Cvetko Ana 1 prt; Dekle trnarszke tiidi eden prt i scsipke. Trnarszke dekle i zsenszke eden par oprave Mariji, Lonec Kata z Zsizskov eden prav lepi plascsek na kelih za precsiscsavanje, Gonza Marijanka z Gornje Bisztrice korono Mariji, Marijanszka driizsba zegrinjalo na okno pri Marijanszkom oltari. Kleki Jozsef, bivši kaplan. Darovniki na Mariin oltar vu szobocskoj cerkvi. Z Szobote. fl. kr. fl. kr. Szever Terezia 1 — Marics Mihaly 2 — Schedl Erzsebet 1 — Ferencsics Kata 1 — Paller Terezia 1 — Kousz Roza 1 — Schedl Nandor 1 — Pertoci Jula — 60 VOrOss Terezia 1 — Ferencsics Mari 2 — Vogler Ferenc — 50 Darovniki 4 — Gujtman Ivan 1 — 34 95 Frumen Terezia — 50 Mura-Szentes. fl. kr. Korošec Maria — 50 Gabor Ivan 1 — Veren Ferenc — 50 Francsec Anna 1 — Szoke Istvan 1 Darovniki 7 60 Duh Janos — f)0 Flegar Kata 1 — Rozman Jula 1 — Flegar Mari — 60 Renn Jozsef 4 — 11 20 Ivnez Bara 1 — Z Rakicsana. fl. kr. Pene Terezia 1 50 Debelak Jozsef 1 — Olajos Berta 10 —* Cservek Miklos 2 — 27 — Opec Anna 1 — Lukacsfa. fl.' kr. VOros -Janos pa Orsa 2 — Szarubt Miklos 1 — Klonfar Jozsef 1 — Szambt Stevan • 1 — Rajnar Mihaly 1 — Horvatu K. — 50 Ssukics Kata 1 — Szanibi Miklos 3 — Zsalik Z.suzsa 1 20 5 50 Neiiueiszter Mihaly 1 — Z Kroga. fl. kr. Gvorek Jozsef 1 — Maric s Mihaly 5 — Gvorkos Stevan 1 — Liitar Ferenc 1 — Zsalik Ana 1 — Lukacs Terezia 1 — Szukics Kata 5 Erjavec Kata 1 — 19 20 Darovniki 40 rozse 1 35 Falud. fl. kr. Darovniki 7 — Zver Jakob 1 — Lukacs Janos 5 — Ratnik Jozsef 1 — Behek Jozsef 3 — 2 — Borhida. fl. kr. Behek Jula 1 — 1 — Farnicje. fl. kr. Novak Ignac — 50 Behek Kata 2 — Hercan Jula — 50 N. N. — 50 Romarje — 60 4 10 Barkocz. fl. kr. Horvath Janos — 60 Tutan Terezia — 40 Horvath Lujza 1 — Sogorec Jula 1 — Jancsar Terezia 1 — Donsa Jozsef 1 10 Jancsar Maria l' — Lukacs Jozsef 1 — Tutan Matjas 1 — Kovacs Stevan 4 — Tudjan Maria 2 — Martinec Stevan — 70 Darovniki 6 — Horvat Janos 1 — Meolie Maria — 50 Tudjan Ivan 1 — Czelec Anton — 30 Buzetty Istvan — 50 N. -N. t 3 — N. N. 1 — Darovniki 3 — 31 10 Z rnensimi darami farnikov, steri szo szamo pri Bogi gorizamerkani ino z narascsenim interesom na konci 1903. feta je na Mariin oltar 329-76 fl. gotovcsine vu gasso djano, szhranjeno. Muraszombat, 1905. apr. 16. Szlepec Janos kaplan.