COBISS o ; 635*3' lefijtei 0sS8 (»km & SSGaj Poštnina plačana pri Pošti 3102 Celje, 10/12 OKTOBER 2012, cena 2 EUR ŠENTJURSKE nrfirr Šentjur do 0 ŠENTJURSKE NOVICE 2012 352(497 4 Šentjur) 0105603,10 Urad informacijske pooblaščenke: Nič več točk za izmensko delo * w, - * m ___■ X/ Knj ižnica Šentjur za Ponikvo *• - 'S Mestni trg 10 Mestni trg 10 3230 Šenjtur J ■ sl ■ ©c Il°2j LbEiPH gr Mr ;; J. \ .r —1„ Mušičev^ KZ G,c NADNJE S 0 G A Š K A Drofenibova 16, 3230 Šentjur Tel.: 03 749 19 60, G$m: 041 693 388 Jelovica PSC Celje Trgovina JELOVER Tel 03 5413 050 Gsm 041 209 549 trgovina.celje@ielovica.si Peter Zmaher s.p. Cesta Kozjanskega odreda 16, 3230 Šentjur Telefon: 03/ 749 26 00 Q GSM: 041 596 790 ■ 031 652 437 tel./fax.:03/545 1870 www.trakom-slo.com IIHHBnfliaHHl Dušan Polenšek, upokojenec Za uspešno oživitev dela Slivniškega jezera - Ramne plaže. Henrik Plank, športnik Na paraolimpijskih igrah je šentjurski športnik zasedel 4. mesto v metu kopja. Marija Plemenitaš, pisateljica V letošnjem letu bo dobjan-ska pisateljica izdala kar tri svoje knjige. Glasujte za naj osebnost leta 2012! novice Moje ime in priimek: Naslov: Elektronski naslov: OBKROŽITE: 1. Tanja Gobec 6. Dušan Polenšek 2. Jelka Godec 7. Henrik Plank 3. Alojz Kačičnik 8. Marija Plemenitaš 4. Jani Kukovič 9. Iztok Špan Roman Moškotevc 10. Lara Žmaher Iztok Špan, direktor Tajfuna Podjetje Tajfun v času gospodarske krize širi svojo dejavnost in skrbi za razvitost kraja. Lara Žmaher, vodja Mladinskega centra Projekt »Tvoje dejanje šteje« je prejel nagrado Urada RS za mladino za naj projekt za mlade. Finalisti akcije so razvrščeni po abecednem vrstnem redu. Vključeni niso strokovni oziroma znanstveni nazivi osebnost1 Šentjurske novice bodo letos prvič podelile naziv »Naj osebnost leta 2012«. Po elektronski pošti smo povabili ugledne krajane k predlaganju kandidatov po njihovem izboru. Izbrali smo tiste z največ glasovi in zdaj je na vas, spoštovani bralci, da nam pomagate izbrati človeka, ki je s svojimi dejanji in osebnostnimi lastnosti na svojem področju naredil največji vtis. Glasovanje bo možno do 3. decembra, do 12. ure, nato pa bo posebna tričlanska komisija preštela prejete glasove. Priznanje za »Naj osebnost leta 2012« bomo podelili na Miklavževem zajtrku, ki bo 4. decembra 2012. Poleg priznanja »Naj osebnost leta 2012« bomo podelili tudi priznanje za življenjsko delo, ki ga bo uredništvo izbralo po lastni presoji. * Podjetju Mediastar, d.o.o., dovoljujem uporabo osebnih podatkov. Organizator se obvezuje, da bo osebne podatke skrbno varoval, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) (Ur. 1. RS, št 94/2007-UPB1) in Zakonom o elektronskih komunikacijah (ZEKom) (UR. 1. RS, št. 13/2007-UPB1,110/2009). Veljavne so vse glasovnice, na katerih je vidno označeno, komu je glas namenjen. Vse glasovnice z izpolnjenimi podatki glasovalca sodelujejo v žrebanju za lepe nagrade. Glasovnico pošljite na uredništvo Šentjurskih novic: Mediastar d.o.o., Drofenikova 15, 3230 Šentjur. Roman Moškotevc, direktor podjetja Ahac Podjetje Ahac v času krize odlično posluje in se zanim2 za nakup podjetja VOC Tanja Gobec, direktorica zavoda ETNO-EKO Za prostovoljno delo z mladimi in zagon mladinske Jelka Godec, direktorica LUŠ Pod njenim vodstvom je bila Ljudska univerza Šentjur uspešna na mnogih evrop- Alojz Kačičnik, župnik s Ponikve Izkazal seje pri soorgani-zaciji projektov v Slomškovem letu in aktivno sodeloval pri Jani Kukovič, poveljnik PGD Šentjur Za motivacijo številnega podmladka gasilcev, zbranih pod imenom Ledeni Izbiramo ^ nov,ce »Naj osebnost ODKUP ZLATA IN SREBRA w«'_ Naše podjetji tokrat tudi v vaši bližini.. (Obiščite nas !!! hi Petek in sobota 9.00 -17.00 ure 2. in 3. november 2012 HOTEL ŽONTA Valentina Orožna 4, 3230 Šentjur -v;;:*; " * m n m ' Za dodatne informacij smo Vam vedno na voljo Odlična cena do 40€/g 031/578-455 ali kised29@gmail.com jVtrw. odkuv-zlata. eu mv vv 1 x n 1*1. 'i. Odkupujemo vse vrste zlata in srebra, staro poškodovano zlato, nakit, zlate ure, zlate kovance, zobno zlato.... BREZPLAČNA CENITEV 1 •7%. }*. VV f 'Mm Nudimo vam tudi: NALOŽBENEO ZLATO r fSzSk im /4X Vil. -Z n Ja 'A^:r Wr a Odkupna Cena: /h, h, f ** hi hih/jhš IHi! ____ . . 14kt zlato 585/1000 21.60€/g 18kt zlato 750/1000 28.20€/g ' V V >v\ SftSedd.&.a., Zaloška c' 178, 1260 Lj-polje, SI 37845764 Naša cena je v4dnfc aždrirana glede mednarodnega nihanja na trgu. Pogoj za prodajo: polnoletnost in osebni dokument. spletna anketa ‘novice Se boste udeležili volitev za predsednika države? Na Šentjurskem je 1081 brezposelnih, dela pa ni Novo vprašanje: Ali bo prihajajoča zima huda? www.sentjur.net uvodnik “novice Piše Jure Godler urednik Šentjurskih novic Sli' Titanik Zaradi prehitre vožnje po nevarnem morju se legendarna ladja potaplja. Nekateri obupano iščejo rešilne čolne, nekateri skačejo v ledeno mrzlo vodo, drugi pa še vedno nazdravljajo. Kapitani so do zadnjega diha prepričani, da ta mogočna ladja ne bo potonila, godba pa še kar igra in igra. S to zgodbo in z našo nekaj čez 20 let staro državo lahko mirne vesti potegnemo paralelo. Motorje ladje si lahko zamislimo kot gospodarstvo, ki žene našo ladjo naprej. Temu pa počasi zmanjkuje nafte v rezervoarjih in ladja Rast brezposelnosti. V primerjavi z lanskim letom je brezposelnost na Uradu za delo Šentjur večja za 17,2 %. Piše: Jure Godler Konec meseca avgusta je bilo na ZRSZ, Uradu za delo Šentjur, registriranih 1.081 brezposelnih oseb, kar predstavlja 9,7 % regijske brezposelnosti. Brezposelnost že od leta 2008, ko je bilo na uradu prijavljenih 717 oseb, počasi raste. V teh štirih letih smo pridelali dodatnih 344 brezposelnih. V letošnjem letu se je v evidenco Urada za delo Šentjur na novo prijavilo kar 652 oseb. Med njimi 113 stečajnikov, 110 trajnih presežkov ter 292 oseb, ki se jim je iztekla pogodba za delovno razmerje za določen čas. Zadovoljiv podatek je, da sta novo zaposlitev v letu 2012 našla 402 brezposelna. Šentjur in Dobje v povprečju dec.10 dec.11 jun.12 Občina Šentjur 11,5 11,8 11,6 Občina Dobje 7,9 9,5 9,0 UE Šentjur 11,3 11,7 11,5 OS Celje 12,8 12,6 12,1 SLO 11,8 12,1 11,5 1.081 brezposelnih pri nas še vedno išče delo Največ nad 50 leti Sicer je med brezposelnimi na Šentjurskem 10,5 % starih do 25 let, 20,8 % starih med 40 in 50 let in 33,7 % starejših od 50 let. 32 % jih ima le osnovnošolsko izobrazbo, 27 % poklicno (III. in IV. stopnja), 26,4 % srednjo (V. stopnja), 4,8 % višjo (VI. stopnja) in 9,8 % visoko (VII. stopnja). »Tudi v prihodnjih mesecih pričakujemo povečanje števila brezposelnih oseb,« nam je zaupala direktorica območne službe Urada za delo Karmen Leskovšek. »Poleg iskalcev prve zaposlitve, ki so zaključili šolanje in se bodo prijavili na borzo dela, večinoma v mesecu oktobru, opažamo tudi precej manjše povpraševanje po delavcih. V primerjavi z lani je bilo kar 20 % manj potreb kot lani,« je dejala Leskovškova. Iščejo tehniške poklice Na Uradu za delo že več let opažajo tudi neskladje med tem, kakšna dela delodajalci ponujajo in kakšna dela iščejo brezposelni. Delodajalci iščejo predvsem novo delovno moč za tehnične poklice, medtem ko se za tovrstno izobrazbo odloča premalo mladih. Delovnih mest, za katere je potrebna visoka stopnja izobrazbe, predvsem na področju splošne ekonomske, komercialne in družboslovne izobrazbe, je bistveno manj kot iskalcev zaposlitve. Direktorica območne službe je še dodala, da je v času manjšega zaposlovanja zelo pomembno, da so brezposelni vztrajni pri iskanju zaposlitve, da dobro premislijo, kakšne so njihove možnosti na trgu dela, kje so v prednosti in kje zaostajajo. Urad v tem času pripravlja različne delavnice, da iskalci zaposlitve temeljiteje preverijo svoje zaposlitvene cilje in priložnosti. V delavnice Kariera po petdesetem, Učinkovit nastop na trgu dela in Svetovalnica je bilo doslej vključenih 60 oseb, do konca leta naj bi se jih vključilo še 80. se počasi ustavlja. Nekateri častniki kričijo: »Znebimo se odvečnega balasta, pa bomo lahko še malo pluli naprej,« drugi pa: »Ne, svojega lepega kovčka ne dam, vrzi svojega v vodo.« Kapitan po zvočniku oznanja: Stopnja registrirane brezposelnosti je bila po zadnjih podatkih za junij v UE Šentjur 11,5 °/o, v regiji pa 12,1 °/o. Stopnja brezposelnosti v regiji je od leta 1992 dalje vseskozi višja kot v Sloveniji, na Šentjurskem pa nižja kot v regiji. Brezposelnost od leta 2003 ^ dec.03 dec.04 dec.OS/Uecjie, dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11 avg. 12 Občina ŠENTJUR 1.068 1.051 949 1874 744 717 950 1.009 1.040 1.061 Občina DOBJE 67 65 52 J47 33 28 40 33 42 36 OS Celje MMIIIIIIIIIIIIlllIHMHIIllHHI Ullllllll———■IIBIIIWI—■ 12.143 mmmmmammaam 11.667 ■■■■■■■■■■■ 11.75^644__ 8.341 7.678 10.518 11.594 11.539 11.135 Priznanja. Preveč ali premalo? Šentjurčane smo povprašali, ali menijo, da se v številčnosti različnih priznanj res izgubijo zaslužni. Spraševal je: Zoran Borovšak Anita Kolesa, Šentjur »Ni vseeno, za kakšna priznanja gre, vsako je izraz določene pozornosti do prejemnika. Mislim, da pri nas ni toliko problem število podeljenih priznanj, kot je problem, da ni nihče več pripravljen sodelovati s predlogi za priznanja. Postali smo brezbrižni in nevoščljivi. Ljudje, ki izstopajo, so moteči, zato jih ignoriramo ali pa se pretvarjamo, daje njihovo delo nepomembno. Že zato je naloga vseh, ki priznanja podeljujejo, da so bolj aktivni in motivirajo čim večje število predlagateljev, saj bi že sama nominacija morala pomeniti veliko priznanje.« Lara Žmaher, Šentjur »Menim, da se premalo ljudi nominira za priznanja. Pri nas, ko imamo razpis za prostovoljca leta, zelo malo organizacij pošlje nominacije za prostovoljce in jih je potrebno vedno spodbuditi, da naj se ozrejo okrog sebe in pogledajo, kdo so ljudje, ki se jih lahko pohvali in so zaslužni v nekem kraju. Informacij v naši občini je dovolj. Največkrat žal pridejo informacije do tistih zaslužnih ljudi, ki pa se sami ne nominirajo. Ni pa kroga ljudi, ki bi jih prijavili.« Tatjana Oset, Šentjur »Zadnji čas so se verjetno merila za podeljevanje priznanj spremenila, da ne rečem morda zamenjala. V preteklosti so bili prejemniki osebe, ki so vidno doprinesle k razvoju občine oziroma je njihov prispevek močno presegel občinske meje. Za letošnje nagrajence bi rekla, da ne vem, če izpolnjujejo te kriterije, če pa jih, pa niso dovolj predstavljeni.« Marjan Gradišnik, Šentjur »Osebno menim, da je problem pravih naslovnikov krajevnih, občinskih in drugih priznanj v tem, da jih nihče ne predlaga. Tako le redko pade priznanje v roke tistim, ki so si ga res zaslužili. Priznanje ima svojo težo, če je podeljeno v pravem trenutku in na pravem mestu. Zato bi veljalo razmisliti tudi o pretirani množičnosti podeljevanja in podvajanja priznanj.« »Zmogli bomo, prvi častnik ne pošiljaj klica na pomoč - SOS, jaz verjamem v to ladjo, raje privijmo motorje do konca, jih bomo že kasneje obnovili.« Naš Titanik pa vozi vedno težje, mogočno telo se vedno bolj pogreza v ledeno morje. Nekdo se spomni: »Že vem, spustimo preostalo gorivo za motorje v vodo, tako bomo veliko lažji!« »Kako bomopapotlej pluli?« sprašujejo strojniki v podpalubju, do pasu v vodi. Po palubi pa še vedno tekajo potniki s kovčki v rokah, peščica pa jih ropa sobe, za vsak slučaj, če bi slučajno Titanik prišel do cilja. Konec zgodbe pa tako poznate. Odstopil prvi nadzornik V začetku oktobra je zaradi zdravstvenih težav odstopil predsednik nadzornega odbora Občine Šentjur Miroslav Pajek. Pajka je v nadzorni odbor predlagal šentjurski LDS, ki pa je sedaj na njegovo mesto predlagal prejšnjega predsednika nadzornega odbora Igorja Gobca. Poleg njegovega mandata so na seji občinskega sveta Šentjur potrdili tudi mandat Petra Krča, ki ga je v nadzorni odbor predlagala SLS, zamenjal pa je preminulega Janeza Cokla. Miroslav Pajek je odstopil z mesta prvega nadzornika Občine Šentjur. •■■■■■■egi Mušičev paviljon na Ponikvi Foto: Jure Godler % nepreslišanonov|Ce Jure Raztočnik Strokovni sodelavec podjetniškega inkubatorja »Funkcija inkubatorja naj bi bila podobna funkciji inkubatorja v porodnišnici. Zagotavljamo okolje, v katerem lahko podjetja pridejo do te stopnje, da lahko sama nastopajo na trgu.« Rubrika ne vključuje strokovnih oziroma znanstvenih nazivov osebnosti. Vrstni red izbranih ljudi meseca je naključen. 1 2 Danica Recko. Prejemnica občinskega priznanja za dolgoletno aktivno delovanje v Društvu Izviri Dobrina, katerega rezultat so razvoj, promocija in ohranjanje dediščine domačega kraja. Marija Plemenitaš. Pesnica in pisateljica iz Dobja je izdala že svojo tretjo knjigo z naslovom Zgodbe s Handila. Roman Moškotevc. Podjetnik iz Šentjurja želi kupiti večinski delež celjskega podjetja VOC Celje d. d.. mmmmmmam mmmmmmmmmmmmm Stanislav Veniger. Šentjurčan je postal novi generalni direktor slovenske policije. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■Ml Anja Kresnik. Kot državna reprezentantka se je udeležila Evropskega prvenstva v curlingu. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■MMMMMMMMBMMMMMM Peter Jevšinek. Organizator iz Hotunja je prevzel organizacijo projekta Simbioz® na kar sedmih lokacijah. Stanko Sebič. Igralska okrepitev: KK Tajfun je na prvi tekmi sezone pustil odličen vtis. številka meseca novice je bilo diplomantov Šolskega centra Šentjur. PIZZERIJA OSMICA Bar Osmica Žnidar Istok s.p. , Rifnik 17, 3230 Šentjur (0590) 200 33 (041) 954 509 NAROČITE HRANO NA DOM Naložba za prihodnost Vrtec Šentjur. Novi vrtec v Hruševcu je sprejel Tl9 otrok v šestih oddelkih. Piše: Jure Godler Petek, 21. septembra, je bil za Hruševec velik dan. Občina Šentjur je postregla z odgovorom na že vrsto let trajajoče povpraševanje po vpisnih mestih v vrtcih z izgradnjo novega vrtca v Hruševcu. Del obstoječih prostorov vrtca se je preuredil v manjkajoče prostore šole, del pa se je preuredil v upravne in servisne prostore vrtca. V sklopu izgradnje novega vrtca se je uredila tudi skupna kuhinja za šolo in vrtec. Varčna gradnja Novi vrtec je namenjen varstvu 119 otrok v šestih oddelkih. Igrišče vključuje štiri ločene igralne površine za različne starostne skupine otrok in je opremljeno s potrebnimi enostavnimi, sestavljenimi in kompleksnimi igrali, kot so gugalnice, plezala, tobogani, igrala za urjenje ravnotežja ter ostala igrala. Osrednja igralna površina je večji pokriti peskovnik. Igrišče je višinsko razgibano z dvema hribčkoma (za sankanje). Otroško igrišče vrtca je ograjeno z varnostno ograjo in je ločeno od ostalih javnih igrišč. V sklopu igrišča so na vzhodni strani objekta sanitarije, namenjene otrokom na igrišču, in prostor za zunanja igrala. Objekt je zgrajen po principu nizkoener-gijske gradnje, v kombinaciji z rekuperacijo zraka, nizko tem- dejstva noviče Vrtec Vrednost celotne investicije gradnje, opreme in projektne ter investicijske dokumentacije je 1,85 milijona evrov (z vključenim DDV). Objekt vrtca je zgrajen pritlično s površino adaptiranih in dograjenih prostorov vrtca v velikosti 1.132 m na južni strani obstoječega kompleksa osnovne šole in vrtca Hruševec v Šentjurju. Navezuje se na obstoječe prostore kuhinje in obstoječega vrtca. peraturnim ogrevanjem - talno gretje in s kolektorji sončne energije, kar bo omogočalo prihranek ogrevalne in hladilne energije. Do konca letošnjega leta pa bo na strehi vrtca poleg že montiranih sončnih kolektorjev postavljena tudi sončna elektrarna za proizvodnjo električne energije. Brez čakanja na vpis Za varčno porabo pitne vode je v zemljo vkopana cisterna za zbiranje deževnice, ki se bo uporabljala za splakovanje sanitarij. Z odprtjem nove enote vrtca v Hruševcu, ki jo bodo otroci začeli obiskovati s septembrom, smo tako praktično skoraj odpravili čakalno listo - v aprilu 2012 je na vpis čakalo kar 137 otrok, od tega 93 otrok iz občine Šentjur. Čakalna vrsta za vpis v vrtec se je v preteklih letih kljub zagotavljanju dodatnih oddelkov vztrajno daljšala, na kar so vplivali demografija ter novi zakonski predpisi. Tako je denimo v primerjavi s šolskim letom 2005/06 v šolskem letu 2012/13 število otrok naraslo za kar 62 odstotkov (s 451 na 723). Otroci in vzgojiteljice Nekaj več kot 150 zbranih je nagovoril župan mag. Marko Diaci. Projekt je financiran iz EU, občinskega in državnega proračuna, iz slednjega pa bo prispelo še kar nekaj sredstev v prihodnjih letih, čeprav bi morala ta priti na občinski račun že letos. Investicije v predšolsko in šolsko vzgojo je potrebno gledati kot naložbo v prihodnost, je še dodal župan. »Nove kapacitete vrtca mi pomenijo veliko olajšanje, saj nam ne bo potrebno več preusmerjati otrok na čakalno listo. Otroci pa so dobili svetle, funkcionalne prostore, lepo urejene igralnice in velik skupni prostor,« se je zahvalila ravnateljica Vrtca Šentjur Betka Jelen. Vrtčevski otroci so pripravili prisrčen program s petjem in plesom. Zapela pa je tudi za to prireditev sestavljena ženska vokalna skupina vzgojiteljic. Otvoritve se je udeležil tudi v. d. generalnega direktorja direktorata za regionalni razvoj in evropsko teritorialno sodelovanje na Ministrstvu za gospodarski razvoj in infrastrukturo Marko Drofenik. Takole so odprli vrata nove Vrtca Hruševec. Vrtčevski otroci in vzgojiteljice so zapeli skupaj. Po končani slovesni prireditvi se je truma obiskovalcev podala na ogled novih lepih prostorov vrtca, posladkali pa so se s tremi donatorskimi tortami slaščičarn Jelka, Jana in Šolskega centra Šentjur. • aforizem noflce Razlika med reveži in bogatimi je v tem, da bi bogati slabše živeli brez revežev, reveži pa bolje brez bogatih, (jmrn) Prvo leto internetnega portala V času, ko je hitrost novic Prireditev in dogodkov še kako Pomembna, si je izboril svojo internetno okno tudi portal sentjur.net. Od lanskega oktobra je obiskalo nov portal kar 31.800 obiskovalcev, zadnje mesece pa spletni portal obišče preko 3.300 ljudi. Ti pa preberejo slabih 8.000 Prispevkov na mesec. Najbolj obiskana novica pa je še vedno prispevek O podtaknjeni bombi pred občinsko stavko in beleži kar 999 ogledov. Spletni portal sentjur.net ima na mesec 10.000 ogledov. Nič točk za izmensko delo Vrtec Šentjur. Mora prenehati zbirati podatke o delovnem času pri enoroditeljski družini. Piše: Jure Godler Na zadnji seji občinskega sveta občine Šentjur so svetniki sprejemali dopolnitve Pravilnika o postopku in kriterijih za vpis otrok v vrtec. Na nepravilnosti kriterijev za vpis otrok v vrtec je, kot kaže, z elektronskim sporočilom opozoril urad informacijskega pooblaščenca eden od staršev. Jože Bogataj, državni nadzornik za varstvo osebnih podatkov, je naložil Vrtcu Šentjur takojšnjo spremembo kriterijev za vpis v točki, ki se nanaša na podatke o delovnem času obeh staršev oz. enega starša, če gre za enoroditeljsko družino. Nič več prednost Pravilnik o kriterijih je sprejel občinski svet aprila lansko leto, podatek pa naj bi bil zgolj dokaz, da sta res oba starša oz. vsaj eden zaposlen izmensko v dejstva noflfce Nov sedež S šolskim letom 2012/2013 so se v organizacijski enoti vrtca Hruševec odprli dodatni štirje oddelki predšolske vzgoje. S preselitvijo upravno-računovodskega sektorja na novo lokacijo - v prostore vrtca Hruševec se bo posledično spremenil tudi sedež vrtca v Gajstovo pot 2a. ■■■■MHHHaHHBHMHHHHHHMMMMMMMMMMM eni ali dveh izmenah, saj ima tak otrok po mnenju članov Sveta Vrtca Šentjur prednost pri vpisu v vrtec. Prav tako so podatek o delovnem času staršev potrebovali tudi pri oblikovanju odpiralnega in zapiralnega časa vrtca. Urad informacijskega pooblaščenca se z ugotovitvami Vrtca Šentjur ni strinjal in je v dopisu poudaril, da zbiranje teh podatkov ni po Zakonu o vrtcih in da Vrtec Šentjur teh podatkov ne sme niti zbirati niti uporabljati za nadaljnjo obdelavo. Vrtec pa lahko skupaj z ustanoviteljico Občino Šentjur s podzakonskim aktom uredi zgolj vodenje in izpeljavo postopka vpisa otroka v vrtec. Po sprejemu tega dopolnila bodo nekatere družine od sedemdesetih možnih točk, po kriterijih za vpis v vrtec, izgubile 1 točko. Je poceni ali drag? V debati, ki se je razvila v razpravi v občinskega sveta občine Šentjur, so svetniki izpostavili kar nekaj motečih podatkov. Jože Korže je spraševal, če se bo znižala po vzoru ostalih občin tudi cena vrtca, ter izpostavil problem, ko lahko CSD pregleduje tudi otrokove prihranke. Da je ekonomska cena vrtca predraga v primerjavi s celodnevnim varstvom starejših, je razmišljal Jurij Malovrh, Stanislav Zupanc pa bi najraje sprožil upravni spor. Vodja oddelka za družbene dejavnosti Judita Methans Šarlah je branila ceno vrtca, ki je nespremenjena že od 1.6.2009, v tem času pa so ostale občine ceno dvigovale. Vodstvo vrtca bo sedaj v novih prostorih. Jože Artnak je delil svoje najlepše spomine: »Prostorski plani so zame osebno nekaj najlepšega, kar sem v življenju počel« O deficitu gostote prebivalcev v vasi Loke pri Planini je modroval Edvard Peperko: »Število prebivalcev v tem kraju pada, če ne bi čas tako hitro tekel, Bog ve, kaj bi se zgodilo čez nekaj časa... « Jože Korže o alternativi odvoza odpadkov: »Jaz imam dvorišče, papir pa plastiko pa zažgem, pa čao pepi.« 0 prihodnosti izvajanja inšpekcijskih služb je razpravljal Darko Drašler: »Leta 2017 ne bodo prišle specialne enote in okupirale Šentjur.« O pogojih vstopa Slovenije v EU je razmišljal župan Diaci: »Pri samem dreku se vse začne!« Župan Marko Diaci je razporedil tudi svetniške sanitarne nuje: »Delajmo naprej brez pavze, pa individualno rešimo opravljanje posameznih potreb!« Za 20 milijonov EUR se zaniitata le dva Koncesija. Občinski svet se je seznanil z vzorcem pogodbe za vzdrževanje in koncesijo za gradnjo cest v občini Šentjur. Piše: Jure Godler V torek, 16. oktobra, so se po nekajmesečnem premoru ponovno sestali občinski svetniki. Za spremembo je bilo navzočih vseh 26 svetnikov. Na dnevnem redu so imeli kar nekaj pomembnih občinskih aktov. Predstavljen OPN Občinski prostorski načrt (OPN), ki je doživel javno predstavitev in razgrnitev v poletnih mesecih, si je ogledalo rekordno število občanov. Po podatkih Edvarda Peperka si je OPN ogledalo okoli 30 ljudi na teden. Prejeli so 69 pobud, po zaključenem zakonitem roku pa so na občino prispele še štiri. Razdelili so jih med pripombe, ki so bile v OPN negativno obravnavane (19), ki se nanašajo na podrobnejšo dejstva novice Kazni Italijanska Furlanija -Julijska krajina, ena od 20 dežel, ki sestavljajo Italijo, še ni uspela zagotoviti odvajanja in čiščenja komunalnih voda, zato mora letno plačevati 30 milijonov EUR kazni. Italijanska dežela bo ta sredstva terjala od gospodinjstev, ki še nimajo urejenega čiščenja. ■■■■BHNHnMBMMMHHMMHHBSHMMMMMMMU namensko rabo (17), pripombe, ki se nanašajo na asfaltno bazo v Planinski vasi (8), pobude za širitev stavbnih zemljišč (14) ter druge (11). »Vse postopke bomo skušali dokončati do novega leta in usklajen predlog bo na voljo za obravnavo v mesecu marcu drugo leto,« je zaključil razlago Peperko. Jožeta Koržeta (SDS) je zanimalo, če lahko lastniki ribnikov v KS Ponikva poleg ribnikov zgradijo tudi namenske brunarice, ter podal pobudo, da se okoli Ponikve zariše tudi kolesarska steza. Da je postopek sprejemanja OPN prezapleten in predvsem predolgotrajen, je skrbelo Jožeta Artnaka (LDS). Slovenija ravno zaradi teh predolgih postopkov postaja nekonkurenčna in nas je kriza udarila veliko bolj kot ostale evropske države, je še dodal. Cveto Erjavec (SD) pa se je obregnil ob premalo zelenih površin v mestu. Odvajanje komunalnih voda Sedanji Operativni program je bil sprejet v letu 2005 in ga je bilo zaradi spremembe zakonodaje potrebno spremeniti. Ažuriran program pa Občina Šentjur potrebuje tudi za prijavo na razpise. Obveznosti občine obstajajo še vedno enake - izgraditi svoje kanalizacijsko omrežje na področju mesta Šentjur do konca leta 2015. Spremembe v posameznih naseljih nastajajo zaradi gostejše poselitve - tako so na novo v plan dodana naselja Goričica na Blagovni, razširitev naselja na Stopčah in Loka pri Žusmu. Tam, kjer živi več kot 50 ljudi in je gostota večja od 20 ljudi na hektar, mora ustrezno odvajanje in čiščenje urediti občina, drugod pa občani z malimi čistilnimi napravami in nepretočnimi greznicami na lastne stroške vsaj do konca leta 2017. Pod to odredbo bo zapadlo kar 3.215 gospodinjstev oz. nekaj čez 12.000 občanov. Po oceni bi morala Občina v naslednjih letih zgraditi še slabih 30 km kanalizacije za dosego vseh obvez, kar bi po oceni zneslo 5,3 milijona EUR. Tako kratek rok je določila država v pristopnih pogajanjih za EU. Da je treba vzpodbujati ljudi k temu, da se čim prej lotijo tega problema, je predlagal Artnak. Predlagal je tudi, da se okoljska dajatev, ki jo pobira država od gospodinjstev, nameni za subvencioniranje malih čistilnih naprav, občina pa naj k temu problemu pristopi s proračunskim skladom. Aleksandro Šuster Močnik (SDS) je zanimalo, če se občina prijavlja na razpise, Jurij Malovrh (SLS) pa je opozoril na problem letnega čiščenja malih čistilnih naprav in s tem povezanih stroškov. Koncesija Na razpis za vzdrževanje in izgradnjo 24 odsekov cest v skupni dolžini 53,9 km in za redno letno in zimsko vzdrževanje 161 km lokalnih cest sta se prijavila dva neimenovana koncesionarja. »Z obema ponudnikoma smo opravili razgovor,« je razložil predsednik komisije Milan Železnik. V investicijskem programu smo opredelili maksimalno višino sredstev za vzdrževanje in obnovo. Koncesijska pogodba pa ni dokončno dorečena. Višina nadomestila za izgradnjo cest bo ostala vseh 15 let enaka, medtem se bo lahko nadomestilo za vzdrževanje cest spreminjalo in bo odvisno od višine sredstev, zagotovljenih v proračunu. Občina lahko namesto 100 % standarda določi manjšega in temu se bo prilagodil tudi izbrani koncesionar. O tem, da že vrabčki čivkajo, kdo sta ponudnika, občinski svet pa tega ne sme vedeti, je Korže označil za neumnost. Izpostavil je, da bo podprl samo poštene izvajalce, saj je korupcija največja ravno pri gradnji cest. Tajnost postopka je branil Erjavec, ki je izpostavil, da sam ne ve, kateri podjetji sta se prijavili na razpis. Opozoril je, da je v pogodbi navedenih le 6 semaforjev, medtem ko jih je sam preštel 15. Lovro Perčič (SDS) je izpostavil problem varčevanja s proračunskimi sredstvi. Artnak je, glede na to, da je gradbeništvo na kolenih, razočaran nad prijavo samo dveh ponudnikov. Spraševal je tudi, če lahko zavežemo koncesionarja, da bo v primeru izbora zaposlil tudi kakšnega delavca iz podjetja, ki koncesije ne bo dobilo in bodo delavci zaradi tega izgubili službo. Svetniki so po uri razprave sprejeli dokaj zanimiv sklep: Občinski svet se seznani z vzorcem pogodbe Zimska služba V zimskem vzdrževanju zgornje koncesije niso zajete javne poti, zato so izvedli »in house« naročilo, je razložil vodja občinske pravne službe Sandi Potočnik. Čiščenje Postopek izbiranja koncesionarja je odlično predstavil predsednik komisije Milan Železnik. javnih poti bo odslej vršil JKP Šentjur, javno komunalno podjetje d. o. o.. S tem odlokom se bo celovito uredilo izvajanje zimske službe za nedoločen čas. JKP bo s podpisom te pogodbe prevzel odgovornost za stanje cest in za podizvajalce. Perčič je v razpravi žalostno pripomnil, da se v JKP v preteklih letih ni več vlagalo, kot se je, saj bi JKP lahko tudi prevzelo občinsko koncesijo in še marsikatero drugo delo. Korže je satirično pohvalil županovo inovativnost glede tega, da ne bo treba več pisati javnih naročil, saj bodo dela za nekaj let razdeljena, Malovrh pa je izrazil skrb, da bodo javne poti splužene, lokalne ceste, za katere bo skrbel koncesionar, pa ne. Pobude in vprašanja Aleksandra Šuster Močnik je ugotovila, da avtobusno postajališče v Vodružu ni nikjer zavedeno, in prosi, da se to uradno določi in označi. Jože Artnak se je čudil odgovoru Direkcije za ceste, ki ni dovolila postavitev simbola kraja - vinske preše na krožišču v Gorici pri Slivnici. V Štirje med stotero regijskih gazel Časopis Dnevnik je v okviru izbora savinjsko-zasavske gazele objavilo seznam 100 najhitreje rastočih podjetij v zadnjih petih letih. Z našega območja je na njem ducat podjetij, pri tem pa ne gre pozabiti, da ni vse v rasti. Regijska in državna gazela je sicer postalo podjetje Devvesoft iz Trbovelj, ki se ukvarja z merilno tehniko. Na lanskem seznamu je bil Valner na 39. mestu, Anton Kladnik s. p. na 41., Temelj MM d. o. o na 60., Edicom d. o. o. na 83., in ABC les na 87. mestu. Isti medij je objavil tudi seznam 100 največjih skupin podjetij po dobičku. Planinski Tajfun jez 2,363 mio EUR dobička v letu 2011 zasedel 42. mesto. V istem letu podjetje po obsegu prihodkov (21,5 mio EUR) še ni seglo med stoterico, saj je bilo za to treba ustvariti 35 mio EUR prilivov. (B. R.) dejstva novice # Podjetje Prodaja 2011 v EUR Čisti dobiček 2011 v EUR Indeks 11/06 17 ABC les Božidar Centrih s.p., Dobje pri Lesičnem 1.296.675 26.321 450,3 31 AMS storitve, d. o. o., Slivnica pri Celju 2.212.073 62.238 351,2 38 Prevozništvo - vrtnarstvo Valner Stanislav Valner s. p., Vodruž 1.048.068 22.286 329,5 94 Ahac d. o. o., Stopče 22.940.749 234.691 228,1 JASNOVIDKE - PREROKOVANJE 09 04216 0,95 EUR/o,5 min Zaupajte nam težave v ljubezni, zdravju, financah in ; skupaj bomo poiskali rešitev. • -c Naša kava diši nepozabno! Elbatrade a.o.o. Ljubljanska cesta 26, 3230 Šentjur GSM: 041/771 151 Vse za ogrevanje na bio maso, plin in olje Klimatske naprave - toplotne črpalke Meritve dimnih plinov Bo dokapitalizacija V0C uspešna? Zimska služba. Ali bo VOC še naprej opravljal zimsko službo, še ni jasno. Na razpis se bodo prijavili. Pišejo: Sergeja Javornik, Nejc Mihelak in Jure Godler Roman Moškotevc, direktor podjetja Ahac iz Stopč pri Grobelnem, je za naš časopis in Radio Rogla potrdil, da je sodeloval v dokapitalizaciji celjskega podjetja VOC. Namero o dokapitalizaciji so dali v dogovoru z bankami upnicami in v skladu z zakonskimi možnostmi. Moškotevc ni želel govoriti o konkretnem znesku, njegova želja pa je nadaljnje poslovanje podjetja VOC in ohranitev delovnih mest. Družba Ahac bi tako v lastniško strukturo VOC-a vstopila z dvomilijonskim vložkom, kot je razvidno iz gradiva, objavljenega na strani VOC. Če bodo delničarji 12. novembra podprli predlagani sklep, bo družba Ahac postala lastnica nekaj manj kot 182 tisoč novo izdanih delnic, po odkupni ceni 11 evrov za delnico. »S tem ne bi pretirano posegli v pravice obstoječih dejstva novice Na zimo pripravljeni V podjetju VOC Celje so v ponedeljek pojasnili, da težav pred začetkom zimske sezone nimajo. Nekaj malega bo sprememb v kadrovski zasedbi. Med letom so že kupili 4.000 ton posipne soli, od lani jim je ostalo okoli 3.500 ton. Nekaj soli bodo nabavili še med sezono. Za čiščenje cest v celotni celjski regiji in na delu Koroške bodo imeli na razpolago 117 plužnih enot, od tega 87 težkih tovornih vozil, deset močnejših strojev in nekaj manjših traktorjev oziroma vozil kooperantov, ki jih vključijo v plužni sistem. Roman Moškotevc je potrdil, da bo sodeloval v dokapitalizaciji VOC-a. delničarjev, saj so ti že imeli možnost dokapitalizirati podjetje pod enakimi pogoji kot Ahac, pa tega niso izkoristili,« dodaja direktor VOC-a Peter Šepetave. Z dokapitalizacijo VOC bi podjetje ohranilo koncesijo za redno letno in zimsko vzdrževanje državnih cest na Celjskem. Koncesijo podeljuje državna direkcija za ceste na osnovi javnega razpisa. Razpis za prihodnjih sedem let je odprt do 22. oktobra, tako da se bo lahko celjsko podjetje ponovno prijavilo. Stečaj CMC A namere Romana Moškotevca lahko prepreči sodišče, ki je 23. oktobra ustavilo prisilko CMC in uvedlo stečajni postopek. S tem je vsaj za zdaj odpadla možnost dokapitalizacije VOC, ki mora kot hčerinsko podjetje prav tako v stečaj, saj je podjetje CMC kar 66-odstotni lastnik podjetja VOC. Za stečajno upraviteljico je sodišče imenovalo Mileno Sissinger. Če bodo banke še podpirale Ahaca pri prevzemanju VOC, pa imajo možnost, da VOC kupijo iz stečaja. Dobje z ad boe energetskim konceptom Občina bo morala sanirati pomanjkljivosti vrtca do 11. decembra. Občinski svet Dobje. Sejali so do nekaj čez 22. ure, zasejali pa bolj malo. Piše: Jure Godler Na 10. redni seji občinskega sveta Občine Dobje, ki je bila 18. oktobra, je župan Franc Leskovšek že na začetku predlagal, da se točke dnevnega reda prilagodijo prisotnosti predstavl-jalcev. Natalija Plemenitaš Fuchs je pohvalila zapisnik in ponovno oštela župana za pozno poslano gradivo. LEK Lokalni energetski koncept (LEK) je izdelan z namenom, da se ugotovi obstoječe stanje oskrbe in rabe vseh vrst energije. S sprejetim LEK-om se lahko zmanjšajo stroški oskrbe z energijo v občini in z njim se spodbuja tudi razvoj novih sistemov in tehnologij na področju učinkovite rabe energije in obnovljivih virov. LEK je predstavil izdelovalec projekta Dušan Jug. Občina Dobje se je prijavila na evropski razpis energetske sa-naci-je OŠ Dobje, ki ga v 100-odstotnem deležu pokriva EU. Projekt zajema obnovo strehe, fasade, oken in ogrevanja - kotel na pelete, saj kotlovnica ni dovolj velika za hranjenje sekancev. Zakon predvideva, da imajo občine energetske upravljavce - managerje, ki bodo skrbeli za izvajanje LEK-a in spremljali stroške porabe energije. Kruto realna je bila v nadaljnji razpravi Fuchsova: »LEK sprejemamo po oddaji razpisa za energetsko sanacijo šole, kjer je navedeno, da ga imamo sprejetega.« Ugotovila je, da so ugotovitve, zajete v LEK-u, precej posplošene in glede na občinski proračun je izpostavila smiselnost sanacij objektov. Jug je v svoj bran priznal, da so zbrani podatki zgolj statistični in da so ankete, ki so jih iz-vedli v Šentjurju, neučinkovite, saj so dobili le 0,1 % vrnjenih vprašalnikov. V kolikšni meri je Občina Dobje zavezana k izvajanju LEK-a in kakšne stroške bo sprejetje tega dokumenta potegnilo za sabo, je zanimalo Mateja Gračnerja. Prav tako so svetniki imeli pomisleke pri energetskem managerju, saj občina ni sposobna zagotoviti dodatnega delovnega mesta v občinski upravi, kaj šele financirati nekoga, ki bo skrbel za izvajanja LEK-a. Prav tako so bili svetniki razočarani, da je OŠ Dobje, ki še ni star objekt, potreben tako velikega posega. Lokalni energetski koncept so svetniki soglasno požegnali, pa čeprav s cmokom v grlu. Vrtčevski paket Vrtec je obiskala inšpekcija, ki je ugotovila precej manjših poman- dejstva noflee Dobjanski program športa Interesna športna vzgoja predšolskih otrok 570 EUR Interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.830 EUR Športna vzgoja otrok za kakovostni in vrhunski šport 250 EUR Najem telovadnice za rekreacijske skupine 2.000 EUR Kakovostni in vrhunski šport odraslih 400 EUR Velike športne prireditve 300 EUR Delovanje društev in športnih zvez 1.100 EUR jkljivosti. O rednem inšpekcijskem nadzoru je poročala ravnateljica vrtca Suzana Plemenitaš. Ugotovili so, da mora občina sprejeti akt, s katerim bo določila kriterije za sprejem otrok, ugotovili so neustreznost zunanje ograje, ki je nagnjena navznoter, saj vrtec meji na nevarno območje - potok, kljuke na vratih ne smejo otroci sami odpirati, na vratih ni zaščite pred poškodbo prstov, ogledala niso zavarovana pred razbitjem s folijo, otroci se ne smejo igrati pred šolo ... Občina bo morala te nepravilnosti odpraviti do 11. decembra. Zaradi 11 vpisanih otrok v Vrtec Dobje je bilo treba oblikovati dva kombinirana oddelka, saj glede na starost otrok ni bilo možno sestaviti skupine - starejšo in kombinirano, kot je bilo v lanskem letu. Potrdili so tudi ceno vrtca, ki je po novem 352,32 EUR. V vrtcu bodo sprejeli tudi pripravnice -volonterke, ki jim po novem ne pripada plača oz. honorar. Volontersko pripravništvo traja šest mesecev. Pobude in vprašanja Natalija Plemenitaš Fuchs je predlagala, da se na pokopališču Dobje postavi svečomat, Karl Čadej pa se je spomnil, da ni hitrostnih ovir na cesti za Lašiše ter dal pobudo za sanacijo plazu Završe. Podžupana Branka Uduča motijo udarne jame na cesti Repuš. 0 aforizem Moja vem v cerkev se spet maje. Prej so jo majali »rdeči«, zdaj »očetje«, (jmm) mmmmmmmmvm Na »štirko« sedel tudi župan V Krajevni skupnosti Planina pri Sevnici so v preteklih dveh letih obnovili osem cestnih odsekov, ki skupaj merijo nekaj manj kot tri kilometre. Modernizirane javne poti so odprli v petek, 28. septembra, v Planinski vasi. Predsednik KS Rihard Stopinšek si je otvoritev zamislil nekoliko drugače. Skupaj s člani Društva ljubiteljev koz Šentvid in PGD Planina so organizirali vožnjo z motorji po novih odsekih. Za varno vožnjo in spremstvo so poskrbeli gasilci, kozjereje! pa so prispevali motorje. Na Tomosovo »štirko« je sedel tudi župan občine Šentjur mag. Marko Diaci, ki je skupaj s podžupanom Robertom Polnarjem, predsednikom KS Planina Rihardom Stopinškom in dvema krajanoma prerezal trak na uradni slovesnosti. Stopinšek je povedal, da je KS prispevala 80 odstotkov sredstev njihovega proračuna, kar znaša približno 70 tisoč evrov. Krajani so prispevali okoli 45 tisoč, Občina Šentjur, ki je prispevala v večini za asfaltno prevleko, je dodala nekaj več kot 60 5 Tomosovo »štirko« seje na ogled novih odsekov peljal tudi župan Diaci. tisoč evrov. Na odseku ceste Črne dole pa je tisoč evrov prispevala tudi Občina Dobje. Stopinšek je še povedal, da je to eden večjih posegov v ceste KS Planina zadnjih let in upa, da bodo dolgo zdržale, saj novih modernizacij še nekaj časa ni na vidiku. (G. A.) »Dom starejših bo stopil iz povprečja« 160. Toliko stanovalcev biva v Domu starejših Šentjur, kjer pripravljajo nekaj novosti. Piše: Nina Krobat V Domu starejših Šentjur so pred kratkim končali večjo naložbo, s katero so pridobili dodatne štiri enoposteljne in eno dvoposteljno sobo. V dveh sobah so uredili tudi kopalnici in izhod na teraso. Do konca leta bodo sicer ukinili vse štiriposteljne sobe, pripravljajo pa se še na eno naložbo - prihodnjo pomlad naj bi v domu zaživele štiri gospodinjske skupine. Gre za manjše skupine stanovalcev, ki bodo delovale kot nekakšna družina, je pojasnila direktorica Vesna Vodišek Raz-boršek in dodala, da je to le ena od načrtovanih novosti. V ospredju stanovalec »Dom starejših Šentjur bo z velikim korakom stopil iz povprečja slovenskih domov. Naše glavno vodilo pri delu bo, da se stanovalec počuti kot doma, kjer bo lahko našel dnevne aktivnosti, na katere je bil vajen skozi svoje življenje,« o gospodinjskih skupinah pove direktorica. Tako bodo stanovalci lahko sodelovali pri gospodinjskih opravilih in se aktivno vključevali v dogajanje, če bodo to želeli, svoje sobe bodo lahko opremili s svojim pohištvom, še bolj bo v ospredju njihova samostojnost, zasebnost in samoodločanje. Da bo vse teklo, kot mora, bodo skrbele referenčne osebe oziroma 'gospodinje'. Tako naj bi ustvarili tipičen ritem dneva, Na dnevu odprtih vrat so stanovalci kožuhali in obudili stare običaje. z vedno istimi obrazi. »Da pa bomo vse to lahko dosegli, bomo morali nekoliko prilagoditi tudi arhitekturo in spremeniti notranje zidove doma. Z manjšimi posegi bomo skušali doseči takšno arhitekturo, ki se bo zgledovala po stanovanju,« opisuje direktorica. Med drugim bodo povečali in •_______dejstva novice V številkah V Domu starejših Šentjur je čakalna doba od 1 tedna do največ 6 mesecev. 160 stanovalcev biva v 26 enoposteljnih, 28 dvoposteljnih, 16 triposteljnih in 4 štiriposteljnih sobah, v mansardi doma je še 17 stanovanj. Cene standardne oskrbe v dvoposteljni sobi s souporabo sanitarij se gibajo od dobrih 18 do slabih 32 evrov na dan. V Domu je skupaj zaposlenih 78 oseb. na novo uredili dve kuhinji ter pridobili še večnamenski prostor. Direktorica ocenjuje, da bodo z deli začeli decembra in jih končali aprila prihodnje leto, seveda če bodo vsi postopki tekli brez težav. Oaza za osebe z demenco Dodatna novost, ki bo namenjena stanovalcem z demenco v zadnjih stadijih, je tako imenovana oaza. To je poseben prostor, ki deluje po sistemu stimuliranja čutil. »V takšnem prostoru bodo prijetne vonjave, čutna svetloba, sproščujoči zvoki in glasba, v neposredni bližini bo kopalnica, saj bomo s pomočjo posebne hidroterapije lahko dosegali večjo sprostitev stanovalcev in jih stimulirali k čim prijetnejšim občutjem,« koncept opisuje direktorica. V sklopu tega bodo uredili še prostor za svojce, ki bodo pri svojih bližnjih lahko ostali tudi dlje časa. Direktorica ocenjuje, da bi z deli lahko začeli že v prihodnjem letu. /er/e£tajerska na l. mestu AVTODELI ŠTURBEJ Rosa team d.o.o. Drof enikova 16, Šentjur 031/622-220 POTREBUJETE DENAR IZPLAČILO TAKOJ! 03/ 490 03 36 Žnider's Celje, Gosposka ul. 7 Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor Martin Laubič s.p. 'M Dramlje 33, 3222 Dramlje e-mail: laubic.martintSiiiol.net EN IN STROPOV GSM: 041672302 krovstvo in kleparstvo knauf Gregor Trnovšek, s.p. Šedina 8, 3222 Dramlje GSM:041 731 073 Ijnlloue&n Kavarna Levaua TEKOM.GORIČICA PRI ŠENTJl RJI 31. OKTOBER 2012 ---- OD IOh dalje Že sto let je tak! Piše: Gašper Andrinek Na Ponikvi še vedno traja prenova vaškega jedra oz. trga in vsega, kar sodi zraven. Projekt počasi dobiva svojo podobo in nekatera dela so videti že skoraj končana. Speljana je nova pot z drevoredom do pokopališča. Končno! Ponikva je s tem pridobila lepo sprehajalno pot, ki sicer ni dolga in ni zgolj namenjena pogrebnim sprevodom, ki bodo sedaj dostojno izpeljani, ne pa po prometni cesti. Poleg tega so ob poti postavljene klopi za tiste, ki se želijo zgolj spočiti in pogovoriti. Nova ploščad pred cerkvijo je prav tako že dobila skoraj končno podobo z rekonstrukcijo in vidnim obzidjem. Ploščad je bila neformalno preizkušena na shodu kmetov in je bila deležna kar nekaj pohval. In potem je tukaj »nek« objekt, ki ga očitno marsikateri ne odobrava, še preden bo dobil končno podobo. Skulptura, ki naj bi predstavljala paviljon, v očeh nekaterih predstavlja vesoljsko ladjo, ki je pristala sredi Ponikve. Skulpturo, polno surovega betona in ogromne količine železa, ki zaradi nekega stebra spominja na mošejo. Džamija sredi Ponikve? Tega si krajani pač ne morejo predstavljati. Številka okoli 400 tisoč jim gre očitno zelo v nos. Toliko evrov naj bi torej šlo za prenovo. Enostavno ne morejo preboleti, zakaj niso teh sredstev uporabili za prenovo cest, ali pa bi najraje videli, da bi kakšen kubik betona in kakšna armaturka pristala pri njih doma. Očitno res nihče ne ve, da sta cesta do šole in križišče planirana v sklopu tega. Na koncu pa še ta zloglasni spomenik NOB »pri« osnovni šoli. Spomenik sploh ni nov, kot nekateri poudarjajo, ampak zgolj prestavljen na primerno mesto in primerno podlago. Nad spomenikom zeva rdeča zvezda, ki jo bodo celo leto gledali šolarji, ko bodo šli mimo. Upam, da se zaradi njenega vpliva ne bodo čisto zmedli in zmešali, da bi začeli počenjati kakšne nenormalne reči, recimo hoditi ritensko ali pa kar naenkrat govoriti armensko. Namesto da bi videli priložnost v urbanističnem in kulturnem spreminjanju Ponikve in v tem tudi nekaj naprednega, bi raje ostali v času »že sto let je tak in naj tak tud bo.« Sploh si ne morem misliti, kaj bi bilo, če bi recimo bil Herman Potočnik - Nordung povezan s Ponikvo. Brez Ipavčeve plakete Prejemniki občinskih priznanj in podeljevalci. Priznanja. Na svečani akademiji Občine Šentjur so podelili priznanja zaslužnim v letu 2012. Piše: Jure Godler Občina Šentjur praznuje svoj praznik 24. septembra. Obeležili so ga s svečano akademijo ter slavnostno sejo občinskega sveta. Župan mag. Marko Diaci je v svojem slavnostnem govoru opozoril, da je ocena leta za nami zahtevna naloga, saj je veliko želja in prioritet. »Presegli smo cilje, ki smo si jih zadali, kljub temu, da smo se morali prilagajati spremembam okolja,« je povedal župan. Izpostavil je nekaj pridobitev, v katera so se stekla evropska, državna in občinska sredstva, na čelu z industrijsko cono Jug 2, s prenovljeno planinsko šolo in hruševskim vrtcem. Veliki apetiti iz preteklosti pa bodo morali še počakati. Občinska priznanja Pisni priznanji Občine Šentjur sta prejela Mladinski center Šentjur za uspešno izveden in Praznik občine Praznik občine Šentjur, 24. september, je pred leti buril duhove. Veljalo naj bi, da je na ta dan leta 1539 dobil Šentjur trške pravice, a se s tem nekateri zgodovinarji niso strinjali. Ta isti dan pa je tudi dan smrti Antona Martina Slomška. širše prepoznan projekt »Tvoje dejanje šteje«, s katerim je potrdil kvaliteto svojega delovanja in pri tem odigral pomembno povezovalno vlogol, ter Danica Recko za dolgoletno aktivno delovanje v društvu, katerega rezultat so razvoj, viden prispevek k ohranjanju dediščine in odlična promocija domačega kraja. Za dolgoletno delovanje in strokovno pomoč v Skupini za zdrav način življenja je Vida Zupanc prejela županovo priznanje. Pisna priznanja s knjižno nagrado za odličen uspeh v šoli in na tekmovanjih so prejeli: Sebastijan Obrez na predlog OŠ Planina pri Sevnici, Jakob Škornik na predlog OŠ Slivnica pri Celju, Špela Gajšek na predlog OŠ Dramlje, Špela Škorjanc na predlog OŠ Hruševec Šentjur, Lucija Koražija na predlog OŠ Blaža Kocena Ponikva in Maja Ravnikar Zabukovšek na predlog OŠ Franja Malgaja Šentjur. Na predlog Šolskega centra Šentjur je priznanje prejel tudi dijak Uroš Kovačič, Tajda Krajnc pa je prejela priznanje na predlog šentjurske glasbene šole. Ipavčeve plakete pa letos niso podelili. Kulturni program Pravi presežek slavnostne akademije niso bili prejemniki priznanj, temveč nastop nagrajenih učencev. Svoje bogate tal- ente so pokazali člani Citrarskega okteta, recitatorji OŠ Franja Malgaja Šentjur - Zala Blazina, Katarina Pusser in Matic Fideršek. Z glasbenimi točkami pa so nastopile pevka in plesalka Špela Jezovšek, flavtistka Maruša Alegro ter violinistka Eva Vrečko. Zanimivo je tudi dejstvo, da je bila večina nastopajočih otrok iz OŠ Franja Malgaja Šentjur. Zapele so tudi pevke Vokalne skupine Glasovir. Vsak gostujoči umetnik bo v trajno last organizatorja prepustil eno od dveh svojih umetnin. Slom in Slomšek malo drugače Ob 150. obletnici smrti Antona Martina Slomška je območna izpostava JSKD, ki jo vodi Anita Koleša, pripravila likovno kolonijo Slom, Slomšek. Na povabilo Maria Berdiča se je odzvalo osem priznanih slovenskih slikarjav, ki so ustvarjali na temo Slomška in njegovega rojstnega kraja. Zadnji septembrski četrtek so svoja dela razstavili tudi v Galeriji Zgornji trg. Za kulturni program so poskrbeli: vokalista Luka Zupanc in Renata Gračner, na klavirju Mojca Maček in čelistka Iza Oblak. Nekaj uvodnih besed o pomembnosti ponkovšega blaženega škofa je spregovoril tudi župnik Alojz Kačičnik, ki je gostil likovnike. Berdič, izbiralec likovnih ustvarjalcev, je obiskovalcem obrazložil svoj pogled na ustvarjena dela, presežek večera pa je po mnenju marsikoga bila video predstavitev ustvarjanja umetnikov na Slomu, ki jo je za ta namen pripravil Amadej Rataj iz Šentjurja. V nekaj minutnem filmu so gledalci lahko videli pravi utrip ustvarjanja umetnin. (J. G.) Projekt ureditve vaškega jedra je zgrešen. Na maketi je bil postavljen nek kvader. Jože Korže. Pogovor z državnim in občinskim svetnikom ter predsednikom šentjurske SDS. Piše: Gašper Andrinek Nekaj mesecev nazaj je v javnosti odmevala pobuda za ukinitev državnega sveta [DS]. Kakšno je vaše stališče do DS? ►»Sem proti ukinitvi DS. Kot institucija je državni svet zapisan v ustavi in deluje kot drugi dom parlamenta. Ali če želite, kot protiutež državnemu zboru in tudi varovalka pri sprejemanju zakonov. Proračun državnega sveta tudi ni tako velik, da bi vplival na status javnih financ.« Pojavile so se tudi ideje o reorganizaciji. Kako vidite spremembe državnega sveta? ► »Spremembe zagovarjam, saj morajo biti. Vidim jih v sestavi in v pristojnosti, ki bi bila lahko večja, kot je trenutno. Najmočnejše orožje je trenutno še referendum, ki ga državni svetniki nismo izrabljali, in seveda odložilni veto, ki omogoča, da se določeni zakoni ponovno obravnavajo v državnem zboru. Državni svetniki dajejo mnenje na zakone in druge akte ter pobude in vprašanja. Smiselno bi bilo, da bi bilo med državnimi svetniki več županov, ki dobro poznajo regionalno politiko.« Kako ljudje poznajo delo v državnem svetu? ► »Zdi se mi, da ljudje in tudi mediji premalo poznajo naše delo. Zanj so se začeli zanimati zgolj v zadnjem času, ko se je govorilo o ukinitvi. Nekatere politične stranke in posamezniki so ukinitev državnega zbora uporabili za predvolilni boj in s tem bili všečni volivcem. Marsikdo je govoril o delu in ukinitvi DS brez pravih argumentov. V DS so ljudje, ki s svojimi strokovnimi razpravami in predlogi pripomorejo k razumevanju zakonov in nenazadnje odločajo o vetu na zakone.« Kako se spopadate z različnimi vprašanji v državnem svetu, ki mogoče niso v sklopu strankarske politike? Pride kdaj do navzkrižja interesov? ► »Do navzkrižja interesov navadno ne prihaja. V sklopu državnega sveta deluje tudi strankarska svetniška skupina, ki se praviloma sestaja, ko se razpravlja o zakonih in odloča o glasovanju o vetih. Včasih se pojavi dilema o glasovanju veta, vendar potem vseeno prevlada mnenje večine v stranki, ki jo tudi vsi upoštevamo. V razpravah izražamo mnenje lokalne skupnosti oz. interesnih skupin in preko strank, katerih smo bili izvoljeni v DS. Večina vsi državni svetniki tudi sledimo skupnim pogledom naših državnih poslancev.« Mislite, da bi lahko delovali bolje, če bi bil pred časom sprejet predlog o pokrajinah? ► »Sam predstavljam največjo volilno enoto, ki šteje 23 občin. Z vsemi občinami sem v stiku in z njimi sodelujem. Se strinjam, da bi razvoj lahko potekal popolnoma drugače, če bi bile vzpostavljene pokrajine. Verjetno bi tudi delo v državnem svetu potekalo drugače. Projekt pokrajin je trenutno v mirovanju. Bo pa v prihodnosti tudi to vprašanje ponovno odprto in se bodo formirale pokrajine.« Kot član Komisije za mednarodne odnose in evropske zadeve, kaj menite, si je Evropska unija zaslužila Nobelovo nagrado za mir? ► »Moje osebno mnenje je, da smo v Evropi do neke mere dosegli stabilnost in mir med narodi. Seveda so vedno kje manjša trenja in nezadovoljstvo. To se predvsem odraža, ko je finančna kriza in večja stopnja nezaposlenosti. Mogoče bodo tudi še tendence po osamosvojitvah manjših narodov. Sem optimist im mislim, da večjih vojn ne bo. Žarišča na Balkanu, Kosovem in v BIH bodo aktualna še nekaj časa in verjetno bo potrebno kar nekaj strpnega dialoga, da se zadeva uredi.« Ste podpredsednik Komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Kako vidite razvoj kmetijstva, predvsem ekološkega? ► »Razvoj kmetovanja in s tem tudi ekološkega kmetovanja se razvija v smeri skupnih evropskih smernic. Zame je pomembno ohranjanje kmetijskih zemljišč v Sloveniji. Ekološko kmetovanje je še vedno v razvijanju, vendar hitro sledi potrebam in povpraševanju po zdravi in varni hrani. Kaže se potreba po večjih količinah pridelkov in osveščanju potrošnikov in tudi pridelovalcev. Nujnost slovenskega kmetovanja je povečanje samooskrbe na nekaterih področjih. Na določenih področjih pa bomo vedno odvisni od uvoza.« Od vzpostavitve občinske oblasti v Šentjurju je minilo nekaj manj kot dve leti. Kako vidite delo občine v teh dveh letih? ► »V teh dveh letih se je občinska oblast ukvarjala zgolj z navideznimi težavami, ki so po njenem mnenju ostali iz prejšnjega mandata. Moram povedati, da župan do sedaj še ni prikazal vidnega uspeha ali napredka. Vse, kar se dogaja, je tedensko odpiranje odsekov javnih poti in nekategoriziranih cest, ki so v pristojnostih KS in jih v velikem delu financirajo krajani sami. In to je vse. Vsi večji projekti, kot so OŠ Planina, Vrtec Hruševec itd., so projekti, ki jih je podpisal Štefan Tisel v prejšnjem mandatu. V zadnjem času so se veliko ukvarjali z računskim sodiščem in iskali napake prejšnjega župana. Mogoče bodo projekti, ki jih sedaj načrtujejo, realizirani v naslednjem mandatu. Bo pa težko, saj se načrtujejo projekti, ki so glede na sedanjo situacijo in verjetno tudi za naslednjih pet let finančno nesprejemljivi. Trenutno pa napredka ne vidim. Lahko pojasnite, kako ste sodelovali pri projektu vaškega jedra na Ponikvi? ► »Začelo se je z mojo pobudo leta 2005 za prestavitev spominskih plošč Antona Martina Slomška in Blaža Kocena iz stare osnovne šole na »Arhovo« hišo. Projekt je že bil v nekem trenutku tako daleč, da smo si z izvajalcem ogledovali, kje naj bi spominske plošče tudi stale. Nato pa je takratni župnik Miha Herman dal pobudo, da bi prenovili celovit —> Za poslanca v državnem svetu Jože Korže ne bo več kandidiral. prostor pred cerkvijo. Prva maketa je bila predstavljena naslednje leto s strani arhitekta Mušiča. Že na tej maketi je bil na mestu, kjer je sedanji paviljon, postavljen nek »kvader«. Takrat se je večina prisotnih na predstavitvi strinjala, da ta »kvader« ne sodi na cesto, ker jo zapira. Sprejeto je bilo, da se spomenik, ki opominja na II. svetovno vojno, prestavi preko ceste k stavbi Kmetijske zadruge. V decembru 2006 sem na občinski svet posredoval vprašanje, kdaj se bodo vzidale spominske plošče na »Arhovo« hišo, saj so propadale pod napuščem župnijskega poslopja. Za to je bila zadolžena občinska uprava. Tukaj se konča moje sodelovanje pri pripravi projekta. Nikoli potem me niso več poklicali ali vprašali za mnenje. Zato je neprimerno, da sedaj župan vali krivdo za izvajanje zgrešenega projekta na moje ime (Mnenje o vaškem trgu je predstavljeno skupaj s še nekaterimi sogovorniki.).« Na spletni strani šentjurske SDS je bilo zapisano, da ste ogorčeni nad tem, kar se dogaja na Ponikvi. ► »Na Ponikvi so se pojavili letaki in grafiti, ki s svojo vsebino sporočajo veliko sovražnost aforizem noVTce Za cerkev sem dal zadnji evro. Žal ne bo zadnji, (jmm) iMoueatt Katarina Levada TEKOM.GORI čl CA FR* SENTJl 31. OKTOBER 8012 OD IOh DALJE do premiera in stranke SDS. Povedati moram, da sem globoko razočaran nad tem, kar se dogaja na Ponikvi. Grafite so opazili tudi naključni obiskovalci. Krajani nad temi packarijami nismo ravnodušni. Opazili smo letake s provokativno vsebino in grafite ter jih tudi odstranili. Letaki so bili na šolskem prostoru dva meseca in jih skrbnik šolskega prostora ni odstranil. Sem mnenja, da tudi če gre za mladostniški vandalizem, se za tem skrivajo starejši. Odločil sem se, da se s tem ne bom več ukvarjal. Osebno ne delim ljudi po njihovih prepričanjih. Ločim le med dobrim in slabim človekom. To je umazano delo, ki meče slabo luč na naš kraj in ljudi v njem.« Izteka se vam mandat v državnem svetu. Še vedno ste občinski svetnik in predsednik šentjurske SDS. Kje se sedaj vidite v politiki? ► »Za naslednji mandat v državnem svetu ne bom več kandidiral, o čemer sam nisem odločal, ker kandidate potrdi stranka. Je tudi res, da z načinom izbora nisem bil najbolj zadovoljen. Bil pa sem presenečen, ko sem izvedel, da kandidira bivši župan Malovrh. V občinskem svetu bom ostal do konca mandata, o morebitnem naslednjem mandatu bom še razmislil. Mogoče pa je tudi že čas, da vodenje občinskega odbora SDS predam mlajšim.« Irao ■o TeLC>35794725 e »Starejši moramo stopiti v Projekt Simbioz@ je povezal mlade in starejše. Simbioz@ 2012. Vseslovenski prostovoljski projekt, ki je letos potekal že drugič. Piše: Saša Rečnik V duhu medgeneracijskega sodelovanja so mladi poskrbeli za dvig računalniške pismenosti starejših. Projekt e-pismene Slovenije, ki ga organizira Zavod Vpsilon, temelji na medgeneracijskem sodelovanju, solidarnosti in spodbujanju vseživljenjskega učenja. Prostovoljci so svoj čas in znanja delili s starejšimi in tako prispevali k boljši računalniški pismenosti. Cilj projekta je predvsem navdušiti starejše nad uporabo računalnika, saj v »črni škatli«, kot jo pogosto imenujejo, vidijo mnogo pasti. Brezplačne delavnice so bile razdeljene na module, kjer so se udeleženci učili osnovnih funkcij računalnika, iskanja informacij na internetu in uporabe drugih komunikacijskih orodij, predvsem elektronske pošte, družbenih omrežij ter mobilne telefonije. Z veliko mero potrpežljivosti in mnogo ponovitvami navodil so prostovoljci starejšim razložili čudo moderne tehnologije in omogočili pozitivno izkušnjo z računalnikom. »Velikokrat moramo povedati, da ne morejo narobe klikniti in narediti nič takšnega, kar bi bilo nepopravljivo,« je povedala ena od prostovoljk. Starejši so na delavnicah spoznali osnove, pridobljeno znanje za uporabo računalnika in spleta jim bo služilo za nadaljnje raziskovanje. S projektom organizatorji upajo, da bodo dosegli višjo stopnjo računalniške pismenosti med starejšimi v Sloveniji, saj po podatkih Statističnega urada kar 90 % prebivalcev, starejših od 65 let, še nikoli ni uporabilo računalnika oziroma interneta, kar je precej nad povprečjem EU. Življenje »on line« Zaradi slabšega poznavanja računalništva in stvari, ki se s tem povezujejo, se starejši, predvsem tisti v pokoju, pogosto počutijo nepovezane in posledično bolj osamljene. »Starejši moramo iti na internet in s časom naprej,« nam je zaupala ena od udeleženk delavnic. Večina udeležencev je upokojencev, ki si želijo prek tehnologij vzdrževati stike z otroki in vnuki ter s prijatelji. Vsi sicer nimajo računalnika, vendar to rešujejo z uporabo računalnikov Simbioz@ v Šentjurju V tednu od 15. do 19. oktobra so tako na delavnicah svoje znanje in računalniške izkušnje prostovoljci delili s starejšimi. Na sedmih različnih lokacijah po občini Šentjur je sodelovalo 32 prostovoljcev, ki so računalniške veščine delili z več kot 60 udeleženci. % aforizem_____________noffice V socializmu smo vsi imeli nekaj, a ne veliko. V kapitalizmu imamo veliko, a samo nekateri, (jmm) ŠENTJURSKE NOVICE, oktober 2012 IZ NAŠIH KRAJEV 15 koiak s časom« v knjižnicah in ostalih javno dostopnih računalnikih. Navdušenje udeležencev nad triki in zmožnostmi, ki so jih spoznali na delavnicah, je največje poplačilo za trud prostovoljcev. izjave novice Katarina Kraševec, upokojenka: »Sedaj sem se upokojila in imam nekoliko več časa. Vedno sem si tudi želela, da bi to črno škatlo obvladala in ko se mi je ponudila priložnost, sem se prijavila. Z delavnicami sem zelo zadovoljna in mi je delo z računalniki bližje, vendar bo potrebno še veliko vaje, najtežje mi je bilo namreč delo v Wordu in oblikovanje besedila.« Frida Romih, upokojenka: »Za delavnice sem se odločila, ker so me povabili moji prijatelji in sošolci, ki mi pošiljajo dosti pošte, da bi obvladala stvari, saj nisem imela, veliko,pojma o, teh, stvareh. Pred delavnicami nisem imela veliko računalniškega znanja, sedaj znam veliko več in bom še naprej uporabljala pridobljeno znanje.« Marjan Dolenšek, upokojenec: »Doma imamo že dlje časa računalnik, ampak ga nisem znal uporabljati. Na delavnici sem se naučil več, kot pa če mi razloži kakšen prijatelj, ker je tukaj pristop drugačen. Bilo mi je zelo všeč.« Deljena mnenja o vaškem trgu Nov ponkovški paviljon budi mešane občutke. Urejanje vaškega jedra. Projekt gre počasi h koncu in počasi dobiva zaključeno obliko. Piše: Gašper Andrinek Nov videz Ponikve je sprožil nekaj nejasnih vprašanj in deljenih mnenj. Za izjave smo povprašali nekatere krajane Ponikve, ki so posredno in neposredno vpeti v projekt. Alojz Kačičnik, župnik: »Moram reči, da je bil projekt zastavljen že nekaj časa nazaj, ko je bil župan še mag. Štefan Tisel. Sedaj pa je že v fazi izvedbe. Prav tako je že bila takrat zastavljena oblika paviljona, ki sedaj nastaja in je bil tudi sprejeta. Prepričan sem, da se bo po vseh končanih delih skulptura okoli oreha in njena funkcionalnost dobro umestila v prostor. Videz bo mogoče še malo drugačen, saj bo na vrhu platoja zelenje. Se pa strinjam, da je to nov element, ki se mu bo treba privaditi in tudi prilagoditi.« Slava Kovačič, bivša učiteljica: »Iz predstavitve, kot se je spominjam, sem mislila, da bo paviljon videti manjši. Zdi se mi impozanten in mogoče za naše kmečko okolje preveč moderen. Mnenja so deljena. Lahko vidimo, da se tukaj prepletata staro obdobje s Pinterjevo hišo in cerkvijo ter novo moderno obdobje s paviljonom. Ljudje imajo največ pripomb glede ceste in dovoza, na kar pa mislim, da se bodo privadili. Upam, da bodo ljudje znali spoštovati in ceniti nove pridobitve. Pozdravljam tudi ostale dele projekta, kot je že dolgo obljubljena pot na pokopališče, ploščad pred cerkvijo in obnovljen ter prestavljen spomenik. Še vedno zagovarjam, da moramo spoštovati svojo zgodovino in je ne smemo zavreči.« Jože Korže, državni svetnik »Kot krajan Ponikve gledam na obnovljen vaški trg z zelo mešanimi občutki. Ploščad pred cerkvijo, predvsem pa pot do pokopališča sta zelo dobro izpeljani. Mogoče malo preveč razkošno in skoraj nič z zelenimi oazami. Na drugi strani pa je projekt zgrešil svoj namen ureditve vaškega jedra. Na cesti, ki pelje mimo gasilskega doma, stoji neprepoznavne, betonske oblike, osem metrov visok paviljon. Arhitektu smo pustili, da svojo umetniško »norost« zlije na naš vaški trg. Ob različnih pogovorih in debatah sem prišel do spoznanja, da o samem projektu niso vedeli nič, tudi tisti, ki so vseskozi bdeli nad njim in ga s podpisom legalizirali. Kako naj bi ga jaz potem poznal, ki sem bil sicer pobudnik, da se prestavijo spominske plošče iz stare OŠ na hišo, nasproti cerkve. Kasneje pa izključen iz strokovnih debat v fazi idejnega načrtovanja projekta. Druga zadeva je spomenik ljudem, ki jim je bilo nasilno vzeto življenje med II. svetovno vojno. Z vso pieteto do teh ljudi bi bilo prav, da bi spomenik ostal na mestu, kjer je stal od vsega začetka. V zadnjih letih so načrtovalci z določenim na- menom izvedli postavitev novega spomenika na novi lokaciji. Predvsem sem začuden, da se 70 let po revoluciji in II. svetovni vojni na Slovenskem postavlja povsem nov spomenik. V tem trenutku ga iz finančnega vidika ne bi smelo biti, ker se spopadamo z največjo krizo po samoosvojitvi. Na drugi strani pa ljudje še vedno niso preskrbljeni z zdravo pitno vodo ali pa si morajo vodovod graditi sami.« Zlatko Zevnik, predsednik TOD: »V sklopu ureditve trga je pri orehu zagotovo bilo potrebno nekaj urediti. Oreh se mora zaščititi, saj sam sredi trga ne bi mogel stati. Včasih je bil tukaj sredi trga krožni promet, danes pa to ni več mogoče. Po drugi strani pa rešitev s paviljonom lepo zaključuje trg in obenem prispeva k umiritvi prometa in prometni varnosti. Promet se bo zagotovo zmanjšal in to je prednost, saj kot prvi sosed lahko povem, da tukaj kljub coni 30 ljudje še vedno vozijo neprevidno. Rešitev ni tako slaba, kot jo vidijo nekateri ljudje. Mene osebno ne moti, bi pa rekel, da bi bil učinek verjetno enak tudi, če bi bil kakšen meter nižji. Mislim, da ga bomo počasi vzeli za svojega. Postal bi lahko duhovno središče Ponikve, vendar za to smo zadolženi krajani. Paviljon pa bo izkoristilo tudi Turistično olepševalno društvo, ki bo v notranjosti postavilo prvi informacijski terminal z brezžičnim internetom v občini Šentjur.« Priznanja in ceste Praznovanje na plaži Prejemnika krajevnih priznanj MePZ Sveti Jakob in Alojz Krajnc. KS Šentjur - Rifnik. Krajevni praznik z odprtjem 550-metrskega odseka ceste. Piše: Jure Godler Letos je bilo vreme naklonjeno večini krajevnih praznikov in tudi Krajevna skupnost Šentjur - Rifnik ni bila izjema. Podelitve krajevnih priznanj in odprtja ceste Šibenik-Rifnik se je udeležilo nekaj čez sto krajanov. Predsednik sveta KS Franc Pevec je poudaril pomen investicije in pozitivne misli, v času, ko vsakodnevno slišimo, kako ne bo šlo, ni denarja... Tem projektu se je združila pobuda krajanov, krajevne skupnosti in občine. Pomembno je k novi cesti prispeval Jože Oset, ki je pridobil odstopne izjave lastnikov zemlje in animiral lastnike k samoprispevku. Vrednost opravljenih del je slabih 50.000 EUR, od tega so krajani zbrali 10.450 EUR, KS je dodala 15.500 EUR, Občina Šentjur pa 24.000 EUR. »Letos smo v KS Rifnik izvedli še modernizacijo 130 m ceste v Novi vasi, sanirali 3 mostove na Kozarici in postavili 5 klopi po sprehajalnih poteh v Gandežu,« je dodal Pevec. Prisotne je pozdravil tudi podžupan Robert Polnar. Tudi podžupan je poudaril vzajemno delovanje prebivalcev in lokalnih oblasti. Priznanja KS »Praznik krajevnih skupnosti je priložnost, da se poklonimo krajanom, je uvod v podelitev priznanj,« je začela občinska piarovka Polonca Mastnak. Krajani narekujejo tempo in vzdušje v krajevni skupnosti, vsak po svojih najboljših močeh in znanju. Priznanja so prejeli Alojz Krajnc, aktivno delo v lokalni skupnosti predvsem na področju Podgorja izpod Rifnika. Priznanje so prejeli tudi pevke in pevci MePZ Sveti Jakob. Zbor uradno šteje že 20 let, na začetku je bil pod vodstvom Franca Kapela, danes pa ga vodi Valentina Zidar. Za kulturno popestritev so poskrbeli pevci Komornega zbora A Vista, ki jih vodi Tina Pečar, ter recitatorja Tamara in Tadej. Sledil je še slavnostni prerez traku in zabava ob golažu in pečenem odojku. Praznik. Krajevna skupnost Slivnica pri Celju je praznovala na Ramni plaži. Piše: Jure Godler Zadnji septembrski dan je praznovala KS Slivnica pri Celju. Svečano sejo sveta so pripravili na zelo zaželenem in urejenem turističnem kompleksu ob Slivniškem jezeru, imenovanem Ramna plaža. Turistični kompleks, ki ga upravlja družina Polenšek, se bohoti z na novo asfaltiranimi parkirnimi prostori, s tlakovanim dostopom in z novimi sanitarijami. Priznanja »Ob koncu vsakega časovnega obdobja je čas, da se potegne črta pod narejeno in se nagradijo sokrajani, ki so to obdobje najbolj zaznamovali,« je v uvodu govora začel predsednik sveta KS Slivnica pri Celju Vladimir Artnak. Skupaj z županom občine Šentjur mag. Markom Diacijem in s predsednikom komisije za priznanja Janezom Palčnikom so podelili krajevna priznanja najzaslužnejšim. Letos je krajevna priznanja prejelo kar pet nagrajencev. Učenki Neži Mastnak so podelili priznanje za odličen uspeh in sodelovanje na različnih tekmovanjih v znanju. Osvojila je več srebrnih in eno zlato priznanje. Prav tako je članica Ramna plaža Del obalnega pasu je dobil ime Ramna, saj so se tod nekoč razprostirala ravna polja. Ravne so se po domačem narečju kaj kmalu preimenovale v Ramne. orientacijske ekipe Slivniški svizci, ki je letos na državnem tekmovanju osvojila 1. mesto. Pisno priznanje so prejeli tudi člani Balinarskega kluba Gorica pri Slivnici, za izgradnjo nove balinarske steze in obnovo celotnega balinišča v vrednosti več kot 10.000 EUR. Zelo dobro so se odrezali tudi v upokojenski savinjsko-šaleški ligi in osvojili prvo mesto. Priznanje je prav tako prejela skupina vaščanov, ki je sodelovala pri izgradnji doma Gaberca. Vaščanom je s prostovoljnim delom in z lastnimi sredstvi uspelo zgraditi nov dom občanov. V njihovem imenu je priznanje sprejela Slavica van der Minnen. Robert Šraml je prejel priznanje za odgovornost pri sanaciji plazu na Urbanu, ki je ogrožal prevoznost po cesti od Gajška proti Kotam. Prevzel je organizacijo izvedbe sanacije in zato je bila sama sanacija finančno ugodnejša. Zadnje priznanje je prejel Martin Vodeb, in sicer za zasluge pri obnovi svoje vasi Voduce in sosednjih vasi. Ples in petje Za kulturno popestritev so poskrbele pevke Vokalne skupine Kresnice, ki jih vodi Mija Počivavšek, ter mlada in perspektivna folklorna skupina Lintvar, katere člane je združila Tanja Gobec. Po protokolarnem rezanju traku je zaigral še Ansambel Petka, za prazne želodce pa so poskrbeli s kuhano krajnsko klobaso. # aforizem___________nOV|C6 Včasih je bilo nevarno kritizirati druge, danes svoje, (jmm) Novinarska konferenca v objemu narave Na jezeru želijo obuditi športni turizem in urediti komunalno infrastrukturo. Slivniško jezero. Občina Šentjur in K5 Slivnica pri Celju o razvoju »Kozjanskega morja«. Piše: Zoran Borovšak Občina Šentjur in krajevna skupnost Slivnica pri Celju sta pripravili novinarsko konferenco, na kateri so spregovorili o ponudbi in strategijah, s katerimi želijo obuditi nekoč cvetočo športno in turistično ponudbo ob Slivniškem jezeru. V preteklih letih se namreč okolica jezera ni razvijala, zadnja leta pa počasi spet dobiva staro podobo in ugled. Pomen sodelovanja Župan mag. Marko Diaci je poudaril, da brez sodelovanja lastnikov parcel kaj dosti ne morejo ukreniti, vsekakor pa, kjer je to možno, vlagajo v razvoj komunalne infrastrukture. Ureja se kanalizacija, zasnovana pa je že tudi kolesarska pot okoli Slivniškega jezera, s čimer želijo začeti obujati športni turizem na jezeru. Vse to temelji na študiji dejstva noflce Potencial Slivniško jezero od leta 1976 na svojih 86 hektarih površine in ob okrog 40 hektarih obvodnih površin ponuja mnogo možnosti za razvoj turizma. Največja globina jezera je ob izgraditvi bila 14 m. Na območju jezera živi vsaj 125 vrst ptic ter 19 vrst avtohtonih in 3 vrste alohtonih rib ter raki piškurji, žabe in mehkužci. strategije razvoja Slivniškega jezera, ki je bila narejena že pred časom. Predsednik sveta KS Slivnica pri Celju Vladimir Artnak je dodal, da je za KS Slivniško jezero ena od prioritet, saj so aktivnosti, ki bi jih lahko omogočalo jezero, zanimive tako za domačine kot tudi za obiskovalce. Gostinska že, turistična pa še Zasebni investitor Dušan Polenšek je obudil spomin na nekoč cvetočo in priljubljeno lokacijo za druženje in rekreacijo, ki je med večino prebivalstva na območju še vedno živa. Matej Planko je prisotnim predstavil načrtovano nadgradnjo projekta »S klopce na klopco«, v okviru katerega so že smiselno povezane pohodniške točke po krajevni skupnosti, v kratkem pa bodo dodali še dve in celotno pot opremili z informativnimi tablami s podatki o krajih. Prav tako bodo oblikovali vodnik po tej poti. Za zaključek je Lojze Selič na kratko predstavil svojo monografijo z naslovom »Slivnica med habsburško krono in rdečo zvezdo«. Že sam naslov pove, da knjiga obravnava razvoj kraja v tem obdobju. Sam jo je označil kot rezultat radovednosti glede arhivskih zapisov ter podatkov o kraju, ki širši javnosti niso niti znani niti dostopni. Obširnejša predstavitev je sledila v okviru krajevnega praznika. # aforizem_______ nOV|Ce Poznam občinskega svetnika, ki ima vedno prav. Nima svojega mnenja. (jmm) Poslušanost izmerjena med vsemi prebivalci občin: Šentjur, Celje, Rogaška Slatina, Bistrica ob Sotli, Šmarje pri Jelšah, Dobrna, Kozje, Makole, Oplotnica, Podčetrtek, Poljčane Rogatec, Slovenska Bistrica, Slovenske Konjice, Vitanje, Vojnik, Zreče. Vir: Mediana, CATI in CAWI. Obdobje: januar - september 2012, moški in ženske, 10-75 let. Velikost vzorca 1571 oseb. I VŠ9.A - M31,8 Prijavite se na Štajerski dvoboj Radia Rogla in dokažite, da ste pravi Štajerci A mSm ■1 ■a Rogla Antena Štajerski Center Celje Radio 1 Val 202 val o e Poskenirajte QR-kodo z aplikacijo za skeniranje črtnih kod na vašem pametnem telefonu. Zaradi Remedisanusa bolj čisto Ddr. Ana Vovk Korže je predstavila Učni poligon za ekoremediacije. Ekologija. Mednarodni okoljski projekt Remedisanus uspešno zaključen. Piše: Zoran Borovšak Če se sprehajate po gozdu, lahko za vsakim vogalom najdete odpadke, ki tja seveda ne sodijo. Akterji projekta Remedisanus so se ukvarjali prav s to perečo problematiko večine območij, ne samo pri nas, ampak po vsem svetu. V projektu so sodelovale tri slovenske občine: Šentjur, Sevnica in Brežice ter hrvaška Krapinsko-zagorska županija. V okviru projekta je bilo saniranih 60 črnih odlagališč. Direktorica inštituta za okolje in prostor doc. dr. Cvetka Ribarič Lasnik je poudarila, da je količina odpadkov daleč presegla vsa njihova pričakovanja. Svoj cilj so dosegli, saj so iz okolja odstranili veliko breme, uspešni pa so bili tudi pri osveščanju otrok v vrtcih in šolah. V vseh občinah v dejstva noflče Kaj je ekoremediacija? Ekoremediacija (krajše ERM) pomeni zdravljenje narave za naravo. Gre za ponovno oživitev že degradiranih delov okolja in za vzdrževanje ravnotežja v okolju s pomočjo narave same. Z ekoremediacijo omogočamo in spodbujamo večjo samočistilno sposobnost okolja, okolju vračamo lastno vrednost in spodbujamo sonaraven razvoj. Krapinsko-zagorski županiji so z rezultati izjemno zadovoljni in si v prihodnje želijo še več podobnih projektov. Kaj pa pri nas? Na območju občine Šentjur so sanirali 10 črnih odlagališč. Največji sta bili v mrtvici Voglajne in pri Šolskem centru Šentjur, kjer so izvedli tudi ekoremediacijo. Največ je bilo gradbenih in komunalnih odpadkov, avtomobilskih gum in raznoraznih aparatov, manjkali pa niso niti nevarnejši odpadki, ki so za okolje še posebej obremenjujoči. Dr. Boštjan Grab-ner iz IOP Celje nam je povedal, da se je v preventivne šolske aktivnosti v naši občini vključilo tudi 180 osnovnošolskih in 200 predšolskih otrok. Okoljske organizacije Tribuna se je zaključila s predavanji ddr. Ane Vovk Korže, ki je predstavila Učni poligon za ekoremediacije Modraže, in Karla Lipiča iz Zveze ekoloških gibanj Slovenije, ki je predstavil delovanje nevladnih okoljskih organizacij ter sodelovanje z vladnimi službami. Čeprav je bila tribuna javna, je bila udeležba izjemno nizka, kar je nadvse žalostno. Kljub temu, da se čisto okolje tiče vseh nas, se nekateri do te problematike še vedno obnašajo zelo mačehovsko. S skupnimi močmi lahko poskrbimo za kvalitetnejše življenje za prihodnje generacije. 0 aforizem nOV|CB Občinski proračun se je zmanjšal, le dolgovi so se povečali, (jmm) v LUS se predstavi Dnevi odprtih LUŠ-tno s koristnim vrat. Konec meseca septembra je svojo dejavnost in projekte predstavila tudi Ljudska univerza Šentjur. Piše: Jure Godler Ljudska univerza Šentjur je javni zavod. Na način, kot se ji pritiče, je predstavila svojo dejavnost in projekte. V sredo, 26. septembra, je pripravila Dan odprtih vrat za vse obiskovalce, svoje projekte in programe pa je predstavila tudi na Mestnem trgu. V predstavitev so se vključili tudi tisti, ki že dlje časa radi sodelujejo z LUŠ. Med zabavnim druženjem so mimoidočim predstavljali programe in delili zloženke. Največ zanimanja so poželi ravno programi Univerze za tretje življenjsko obdobje, jezikovni tečaji in programi Nacionalne poklicne kvalifikacije. V sklopu Dneva odprtih vrat so bila organizirana tudi testiranja znanja nemškega in angleškega jezika, ki ga organizirajo brezplačno, program pa imenujejo kar Avtošola angleškega in nemškega jezika. Obiskovalci so si lahko ogledali prostore Ljudske univerze Šentjur, izpolnili prijavne obrazce in pristopne izjave, se srečali z zaposlenimi, poklepetali in se okrepčali. Direktorica javnega zavoda Jelka Godec je bila z obiskom zadovoljna. »Največ zanimanja so obiskovalci pokazali predvsem za brezplačne programe, ponekod jih bomo morali celo omejiti,« nam je zaupala ob obisku. Brezplačni programi so financirani z različnih razpisov, na katere se LUŠ zelo uspešno prijavlja. Žal se kriza pozna tudi na dodatnem plačljivem izobraževanju. Vse obiskovalce je Godčeva povabila, da se vključijo v pestre programe pod sloganom Odpiramo poti do znanj. Pri razdelitvi promocijskega materiala so pomagale tudi udeleženke tečajev. V Klobase in sir Mladinskega centra Šentjur Mladinski center nadaljuje vsakomesečno tradicijo s svojimi dnevi odprtih vrat. V četrtek, 20. septembra, so mlade povabili na klobase in sir. Odlične domače salame je prispevala ekološka kmetija Jensterle, za sir pa je poskrbela kmetija in sirarstvo Videc, kjer se ukvarjajo s pridelavo različnih vrst sira. Dnevi odprtih vrat so za MCŠ izjemno pomembni, saj mladim poudarijo pomen prostovoljstva in jih seznanijo s samim I delovanjem Mladinskega centra in prihajajočimi projekti. Do konca leta pripravljajo še kar nekaj projektov. Med bolj zanimivimi bodo zagotovo MCŠ Kaes bitka, tridnevni tabor simulacije občinskega sveta in odločanja na lokalni ravni, za najmlajše pa seveda pravljična dežela. Udeležba na aktivnostih je za prostovoljce MCŠ brezplačna. Na dnevih odprtih vrat si vzamejo čas za obiskovalce, česar jim sicer med delavniki primanjkuje, in se jim posvetijo z vsemi svojimi močmi. Gost literarnega večera je bil France Pibernik. 0 besedičenju, veri in izgnancih Folklora je način življenja Folkloristi iz Blagovne pri plesanju uživajo. Zbornik. Dela domačih literatov o duhovnosti so zbrana v zborniku Z besedami o duhovnem. Piše: Jure Godler Nekaj mesecev po izdaji 12. Zbornika literarnega društva Šentjur je ta doživel tudi uradno predstavitev v Knjižnici Šentjur. Uvod v literarni večer je opravila kar direktorica knjižnice Tatjana Oset. Tokrat so se v zborniku spomnili preminulega publicista, prevajalca in pesnika Rafka Vodeba. V prvem delu literarnega večera so izbrani literati prebrali nekaj svojih objavljenih prispevkov. Tako so se s svojo poezijo ali prozo zvrstili poleg predsednice Literarnega društva Šentjur Lučke Palir še Ivanka Uduč, Jernej Borovnik, Rado Palir, Rade Vučkovac, Andreja Mlakar, Veronika Gradišek in Franc Pevec. 0 urednikovem besedičenju Manjši potres pa je povzročil urednik zbornika Rado Palir, ki je namesto prijazne besede o izdelku odkrito in pred vsemi napadel uredniški odbor, ki ni po njegovem naredil popolnoma nič, le kitil se je s tujim perjem. Užaljeno se je obesil na »Urednikovo besedičenje«, kakor je bilo zapisano tudi v predzadnjem zborniku beseda urednika. Brezmejno ogorčen in užaljen je ugotavljal, da je nekdo grobo posegel v njegovo uredniško pristojnost, spreminjal članke in ga opredelil kot blebetavca. Izpadla sta celo dva prispevka. Razburila ga je tudi sredinska poravnava objavljenih pesmi in poskusi nekompetentnega krajšanja zapisov. Drugi del večera, na katerega se je spustilo nelagodno ozračje, je bil pogovor z literarnim zgodovinarjem Francetom Pibernikom. Čeprav naj bi bila rdeča nit pogovora Rafko Vodeb, je ta Osetovi namerno ali ne, ušla iz rok, tako da je tema dokaj nepovezano tekla predvsem o povojnih deportirancih, rdečih župnikih in o ustvarjalcih v izgonu. Na koncu večera ni bilo za gosta nobenih vprašanj, manjkal je samo še očenaš. Folklorna skupina Blagovna. 5 svojim delovanjem je pričela leta 2008 in od takrat število plesalcev raste. Piše: Jure Godler »Na samem začetku, v letu 2008, nas je bilo pet parov plesalcev in do naslednjega leta se je število povzpelo na enajst parov - 22 plesalcev,« je pogovor začel Jože Grmek, umetniški vodja Folklorne skupine Blagovna. Skupaj z ženo Angelco Grmek sta na povabilo vodje POŠ Blagovna Alenko Gradišnik sestavila plesno skupino. Bogato znanje Najstarejši član in še vedno aktiven plesalec ima že 74 let, najmlajši pa osem. V letošnjem letu pa v folklorni skupini pleše kar 40 plesalcev. Od ostalih skupin se Blagovčani razlikujejo tudi po zelo obširnem plesnem znanju, ki se ga umetniški vodji spominjata še iz mladosti. Tako so se med prvimi plesi naučili Kompolsko-svetinski ples, saj sta zakonca Grmek od tam doma. Živalski lik s tega področja je košuta, ki naj bi izviral še iz keltskih časov. Košuta je nastopala v pripovedih iz tistega območja, tu pa so jo blagovski folkloristi vzeli za maskoto. Ravno ta ples je njihova odlika. Čeprav naj bi učenje posameznega plesa trajalo več let, so se plesalci naučili že štiri, ki jih lahko kadar koli zaplešejo, pripravljajo pa že peto postavitev. Vabijo Folklorna skupina Blagovna vabi na četrti letni koncert, ki bo v soboto, 3. 11. 2012, ob 18. uri, v večnamenski dvorani POŠ Blagovna. V goste so povabili Folklorno društvo Kres, Folklorno udrugo Kloštar in Folklorno skupino Razbor. Njihov plesni repertoar obsega vzhodno in zahodno štajersko postavitev, kompoljsko-svetinsko in postavitev z Goričkega, intenzivno pa se pripravljajo tudi na pustne plese. Dokazovanja Plesalci se redno udeležujejo območnega tekmovanja. Strokovna ocenjevalka območne revije Branka Moškon jih je predlagala na regijsko srečanje folklornih skupin. Redno se uvrščajo na državno srečanje veteransko-upokojenskih skupin, ki poteka v Bistrici ob Dravi. Ponašajo se z velikim številom godcev in zelo kvalitetnim petjem. Prejemajo veliko število vabil k sodelovanju, na katera se radi odzovejo, vsepovsod pa prejemajo pohvale za nastope. V prihodnosti bi radi našo skupino pomladili. »Predvsem mlajše člane in članice je potrebno primerno izobraziti, da bodo lahko gradili naprej na temeljih, ki smo jih zgradili, mi, stari, pa se bomo počasi umaknili in prepustili zadevo mlajšim,« je najin sproščen pogovor zaključil Grmek. Okusne domače dobrote na mizi. Brez pomoči krajanov ne bi šlo Kalobje. Pogovarjali smo se s predsednikom sveta KS Kalobje Zdravkom Hribernikom. Pogovarjal seje: Zoran Borovšak Krajevna skupnost Kalobje ima okrog 700 prebivalcev. V naši KS aktivno deluje pet društev, s katerimi zelo dobro sodelujemo. Imamo okrog 15 kilometrov javnih poti, 23 kilometrov nekategoriziranih in 12 kilometrov lokalnih cest. Katere pretekle investicije bi izpostavili? ► V prejšnjem mandatu smo vse investicije izvajali po načrtih. Večinoma smo se ukvarjali s cestno infrastrukturo. Uredili smo trenutno najbolj prometno javno pot v KS Kalobje, Jazbin Vrh-Osredek. Investicija je bila razmeroma velika, vendar nam je pri financah pomagala občina. Podlaga za cesto je stala okrog 31.000 evrov, kar je zagotovila krajevna skupnost, za asfalt pa je občina prispevala okrog 33.000 evrov. Prenovili smo tudi polovico ceste Kalobje-Jakob. Ker je celotna KS zelo hribovita, imamo tudi velik problem s plazovi. Sanirali smo dva plazova, to sta pri Šafranu in pri Iskraču. Ker je bilo avtobusno postajališče ob tromeji s Slivnico v zelo slabem stanju, smo se odločili za obnovitev tega. Tu bi opozoril krajane, da naj sedaj bolj pazijo na novo postajališče, saj je bilo prejšnje demolirano zaradi vandalizma. Katere investicije načrtujete v Predsednik KS Kalobje Zdravko Hribernik. bližnji prihodnosti? ► V bližnji prihodnosti imamo namen do konca prenoviti cesto Kalobje-Jakob, vendar za to investicijo čakamo še občinski razpis, kjer se bo izbral koncesionar. Prav tako je problematičen vodovod Kostrivnica, ki tudi čaka na začetek izgradnje. Na sanacijo čakata še dejstva novjce Kalobje Kalobje je bilo prvič omenjeno leta 1278. Tam so našli tudi znameniti, precej obsežen Kalobški rokopis iz sredine 17. stoletja. Danes je ohranjenih 312 strani rokopisa, vsebuje pa pesmi z molitvami in katekizmom. Napisan je bil v gotici, njegov najverjetnejši avtor pa je Matija Kastelec. Nastajal je med leti 1643 in 1651. dva plazova. Treba je urediti tudi ograjo na pokopališču, zeleno luč za obnovitev partizanskega groba, kjer je 14 padlih, pa smo dobili od zveze borcev in občine. Do 1. novembra bo grob obnovljen, saj je sedaj v zelo slabem stanju. V manj poseljenih delih občine se pojavlja velika problematika urejanja cest. Kako jo rešujete? ► Pri vseh investicijah se srečujemo z veliko problematiko financiranja projektov. Poudaril bi, da nam pri prenovi cest veliko pomagajo krajani. Zato bomo tudi v prihodnje delali tam, kjer bodo krajani pripravljeni pomagati. Pojavljajo se situacije, da domačini ne pustijo delati zaradi starih sporov s sosedi. Če krajani ne bodo pripravljeni pomagati, bomo pač delali drugje, kjer bodo pripravljeni. Glede zimske službe se prav tako močno angažirajo krajani, tako da so stroški za to zelo nizki. Šola na Kalobju ni v najboljšem stanju. Kakšen je načrt ureditve tega problema in ali je na vidiku tudi kakšna druga možnost rešitve? ► Šola se je nekoliko obnovila. S svojimi 110 leti je objekt že razmeroma načet. Zemljišče za novo šolo že imamo. Menim, da bomo s pomočjo posluha občine našli sredstva za novo šolo. Na Kalobju potrebujemo malo šolo z manjšo telovadnico in manjšim večnamenskim prostorom, ki bo služil tudi kot večnamenski objekt za razne dogodke in srečanja. Želja vseh krajanov je, da bi otroci lahko imeli telovadbo tudi pozimi, saj sedaj telovadnice nimajo in imajo pozimi telovadbo kar v razredih. Čeprav se za tako malo otrok mogoče sliši nesmiselno graditi novo šolo, vendar so otroci naše naj večje bogastvo, ki kraj popestrijo in mu vlijejo življenje. Kljub toliko oddajnikih imate na Kalobju veliko težav s signalom za mobilni telefon. Se rešitev tega obeta v kratkem? ► Vsi obljubljajo, da bo v kratkem bolje. Število anten na oddajniku nas bolj moti, kot koristi. S samim stolpom se je pojavil velik problem, saj se je v letošnjem letu na stolp postavilo novih 10 anten. Predvsem prebivalci na vrhu Kalobja, v bližini stolpa, so izjemno razburjeni. Na RTV smo s pomočjo občine in župana poslali že dva dopisa. Odgovor na enega smo že dobili, v njem pa so nam odgovorili, da oni lahko postavljajo oddajnike, kjer želijo, saj je to njihova last. Na odgovor drugega, ki se je nanašal na stopnjo sevanja in vpliv sevanja na kvaliteto življenja, pa še čakamo. V vaši KS deluje tudi Sai center Planinca. Zanima me, kako se vključujejo v delovanje in življenje KS. ► Pretiranega sodelovanja z njimi ni. Mi živimo svoje življenje, oni pa svoje. Pred leti smo urejali cesto, ki poteka mimo njihovega posestva. Ponudili so, da bodo za otvoritev pripravili program. Program je bil zanimiv in pester. V južnem delu KS se še vedno pojavlja problematika oskrbe Varovanci VDC so se veselili Na društvenem vadišču Kinološkega društva Šentjur je bilo v petek, 21. septembra, v popoldanskih urah izjemno živahno. Tam se je namreč zbralo okrog 100 varovancev regijskega zavoda VDC Šentjur. Sem spadajo enote Šentjur, Slovenske Konjice, Šmarje pri Jelšah in stanovanjska enota Podplat. Letos je bila šentjurska enota na vrsti, da pripravi srečanje. Varovanci so se najprej odpravili na orientacijski pohod, ki je potekal mimo doma upokojencev, preko Botričnice in Kamenega do vadišča za gibalno bolj sposobne, za gibalno manj sposobne pa so pripravili krajšo traso ob Pešnici. Pohodu je nato sledil še piknik z različnimi športnimi igrami. Člani PGD Ponikva so se prijazno odzvali povabilu in varovancem pripravili okusen golaž ter jim razkazali gasilsko vozilo in opremo. Kinološko društvo jim je pripravilo krajši predstavitveni program, na koncu pa so varovanci lahko pod nadzorom vodnikov pse tudi božali. Dan jim je minil, kot bi mignil, ker pa jim je služilo tudi vreme, so vsi odšli nasmejani domov. Varovanci VDC dan preživeli izjemno nasmejani. Kostanja ni zmanjkalo Ekipa, zadolžena za kostanj: Miro Rožej, Boris Šmid in Viki Lončar. z vodo. Kako jo imate namen rešiti? ► Okrog 30 gospodinjstev na tem območju je poleti še vedno brez vode. Nekaj časa so imeli vodo napeljano iz območja Laškega, vendar so jim to vodo sedaj odvzeli. Vsi se želijo priklopiti na javni vodovod. S strani občine je bilo obljubljeno, da se bodo sredstva za ureditev oskrbe z vodo za ta gospodinjstva našla. Nekako predvidevamo, da bomo v prihodnjem letu ta problem uredili. Letos pa že imamo v načrtu, da se vodohran ob cesti med Kalobjem in Kostrivnico uredi, hkrati pa bomo položili okrog kilometer nove cevi, s čimer bomo pripravili, da naslednje leto nadaljujemo z deli. Kako KS sodeluje z društvi (gasilci, športniki, kulturniki ...] in katera društva delujejo na območju KS? ► Z društvi sodelujemo zelo dobro. Predvsem bi pohvalil gasilce, ki pomagajo pri vseh delih v KS. Od košnje, rezanja vej, polivanja cest z vodo pred asfaltiranjem, čiščenja jarkov ... S pomočjo gasilcev tudi izjemno zmanjšamo stroške. V prihodnjem letu imajo namen nabaviti kombi za prevoz moštva, kjer pa jim bo finančno priskočila na pomoč krajevna skupnost. Športno društvo je prav tako aktivno na več področjih. Čeprav je prišlo do zamenjave predsednika, se aktivnosti niso prenehale. Vsako leto priredimo vaški turnir. V poletnih časih na zemljišču, ki je predviden za novo šolo, igrajo odbojko, da se prostor vsaj za nekaj izkoristi. Prav tako dobro sodelujemo z rdečim križem. Predstavniki KS in rdečega križa obiskujemo najstarejše občane ob njihovih jubilejih. Bi še sami mogoče kaj dodali? ► Rad bi povedal, da naš letni proračun obsega okrog 40.000 evrov. Da s tem denarjem naredimo kaj, moramo znati zelo dobro razpolagati s sredstvi. Krajanom pa bi se zahvalili za sodelovanje in pomoč pri vseh delih v KS. Brez njih ne bi zmogli. Upam, da bodo tudi v prihodnje pripravljeni toliko pomagati, saj brez tega enostavno ne gre. Kostanjev piknik. Tradicionalna prireditev Planinskega društva Šentjur. Piše: Jasna Romih Marsikdo med nami si je kostanj - naravno poživilo z zdravilno vrednostjo letošnjo jesen že privoščil, tisti največji ljubitelji narave, kostanja in druženja pa so si verjetno privoščili tudi že kostanjev piknik. Pogoji zanj so bili tudi v nedeljo, 14. oktobra, ob obilju kostanja, sončnem vremenu in nedelji popoldan popolni. Tako je Planinsko društvo Šentjur pri Celju, ki letošnje leto praznuje že svojo enainšestdeseto obletnico delovanja, tudi letošnje leto organiziralo kostanjev piknik na Resevni. Kostanj in mošt Gre za sedaj že tradicionalno prireditev društva, kjer je po besedah predsednika Mira Rožeja »vedno fajn«. In res je bilo temu tako. Na lepo sončno popoldne se je marsikdo iz različnih koncev Šentjurja in njegove okolice, tudi s Celjske koče odpravil na 682 m visoko Resevno. Po poti so nekateri nabirali tudi kostanj, ki so ga dali planincem speči, vendar je bilo kostanja dovolj za vse, tudi za tiste, ki ga niso prinesli s sabo. Planinci so ga namreč prav vsakemu pohodniku še vročega postregli. Kar je zaznamovalo to nedeljo, pa ni bila le peka kostanja, ampak tudi letošnji mošt. Dogodek je minil v znamenju veliko dobre volje, veselja in zvokov harmonike, skratka, v prijetnem nedeljskem druženju in kramljanju. S to prireditvijo pa se dejavnosti planinskega društva za letošnje leto še niso končale, saj se jim lahko do konca leta še pridružite na dveh tradicionalnih prireditvah - na Delovni in čistilni akciji na Resevni, na Izletu v neznano in zaključku leta ter tako kvalitetno preživite čas v planinskem duhu in varovanju narave. # aforizem___________nOV|C6 Po volitvah smo dobili nove idole, ki so hitro pozabili na ideale, (jmm) Modernizirana cesta Podlešje-Jazbin Vrh-Osredek. 2. Ribiško druženje ob Mastenovih ribnikih Na Mastenovih ribnikih so ujeli najdaljšega krapa, kije meril 54 cm, Na Mastenovi kmetiji imajo kar štiri ribnike, v katerih gojijo sladkovodne ribe, predvsem krape, tolstolobike in ščuke. Na območju ribnikov je zelo lepa in neokrnjena narava, v kateri si lahko med sprehodom dobro oddahneš od vsakodnevnih delovnih naporov, mimo pa poteka tudi »Pot treh velikih ponkovških mož«. V lepem sobotnem jesenskem dnevu je potekalo že 2. Ribiško druženje. Zbralo se je okoli trideset ribičev s Hotunja, iz Šentjurja, Šmarja in Celja. Ujeli so kar nekaj rib, nekatere pa so se izmuznile tudi s trnka ali pa kar z obale. Najboljši so prejeli pokale v trajno last. Za organizacijo druženja je poskrbel Davor Vrečko. Lastniku Marjanu Mastenu pa so se zahvalili, da so lahko koristili njegov ribnik za uživanje v ribolovu in neokrnjeni naravi. KS Ponikva je na občino oddala predlog dopolnitve občinskega prostorskega načrta v času javne obravnave, predlagali pa so izvajanje gostinske dejavnosti tudi ob drugih vodnih površinah in ne samo ob Slivniškem jezeru, saj sledijo želji mladih naslednikov kmetije, da bi privabili goste, turiste in ponudili dobrote s kmetije. (J. P.) Starost je samo starejša mladost Prejemniki priznanj DU Šentjur in Pokrajinske zveze DU Celje. 62 let. Društvo upokojencev se hitro približuje starostni meji za upokojitev. Piše: Jure Godler S pesmijo »Slavljenec današnji« so uvod v prireditev opravili pevci MePZ Zgornji trg in s tem društvu, ki je praznovalo častitljiv jubilej, zaželeli vse najboljše. Voditeljica »rojstnodnevne proslave« Slavica Cokle je odprla prireditev z globoko mislijo, da čas hitro teče in leta minevajo, pomembno pa je, da si vzameš čas za srečo in veselje. Spregovoril je tudi Stanko Zupanc, predsednik društva, ki je poudaril, da je rdeča nit društva predvsem medsebojno druženje. Poudaril je, da je potrebno prostovoljstvo negovati in ga še bolj razširjati. Aktivno društvo V zadnjem letu so obiskali 800 občanov, starejših od 69 let. Društvo upokojencev Šentjur ima status humanitarne organizacije po odločbi Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve. Društvo je v celjski regiji edino, ki ima ta status, izmed 75 društev upokojencev. Zupanc je izrazil tudi ogorčenje, da nekdo, ki dela 40 let, ne dobi tolikšne pokojnine, da bi lahko jesen življenja dostojno preživljal. Poudaril je, da upokojenci ne pristajajo na zmanjševanje pokojnin, na odpravo socialnih pomoči, novosti v davčni politiki ... »Ravno mi upokojenci smo pred 20 leti vzpostavili zgledno pravno in socialno državo in za svoje otroke in vnuke smo jo dolžni DU Šentjur Društvo upokojencev Šentjur je bilo ustanovljeno 8. oktobra leta 1950. Društvo upokojencev je na zadnji dan leta 2011 štelo 1.093 članov, od tega 709 žensk in 384 moških. Že osmo leto jim predseduje Stanislav Zupanc. tudi ohraniti,« je še dodal Zupanc. Poleg gospodarske krize je vzrok našel tudi v krizi vrednot. Čeprav je na koncu v naštevanj u zbor društva postal sumljivo podoben političnemu shodu stranke DeSUS, je predsednik kljub temu dobil velik aplavz in podporo občinstva. Priznanja Na občnem zboru DU Šentjur so potrdili pisne predloge za priznanja društva, ki so jih predlagali člani društva. Prejemniki pisnih zahval društva so: Marija Krajnc za večletno vodenje blagajniških poslov, Katica Košir in Vera Kidrič za delo na področju prostovoljstva ter Marija Šušlec za večletno delo na različnih področjih. Posmrtno priznanje so podelili tudi Dolfiju Žvižeju za večletno delovanje v društvu. Zanimivo in nenavadno priznanje so podelili tudi Termam Lendava, prevzel pa ga je direktor Igor Magdič, povedali pa niso, če so s tem dobili še kakšen dodaten popust. Pisni zahvali Zveze društev upokojencev Slovenije je podelil tajnik pokrajinske zveze Srečko Kolar. Zahvali sta prejeli Fanika Opalič in Slavica Cokle. Polna življenja kol šestnajstletnica Zgornjetrška trgatev. Pred Ipavčevo hišo v Zgornjem trgu je potekala vsakoletna trgatev. Piše: Jasna Romih Najstarejša trta, imenovana Stara trta, raste v starem delu Maribora že več kot štiristo let, njeno potomko pa je prejela v dar občina Šentjur od občine Maribor leta 1998. Takrat je za modro kavčino, imenovano tudi žametna črnina, skrbel Aci Urbajs s svojim tastom Hajnškom. Sodi med najstarejše domače sorte, o čemer priča tudi njena razširjenost v preteklosti, in prav po svoji častitljivi starosti je dobila tudi ime. Kot je za to sorto značilno, se je tudi sedaj šentjurska potomka letošnje leto še bolj razrasla po pročelju, po šestindvajsetih letvah Ipavčeve hiše. Trgatev Do najbolj prijetnega opravila vseh vinogradnikov trgatve nas je popeljala Mladinska folklorna skupina Lintvar, ki je s kozjanskimi delovnimi plesi in štajerskimi plesi poskrbela za bogat kulturni program. Župan občine Šentjur, mag. Marko Diaci, je zbrane ob dogodku povabil k druženju, izmenjavi mnenj, poudaril skupno sodelovanje ter si zaželel čim več prijetnih druženj občanov. Več o samem pridelku in negovanju trte čez leto ter o njenem pridelku je spregovoril mestni viničar in predsednik Vinogradniškega društva Šentjur Jurij Malovrh. Po njegovih besedah je trta prelepo razvita, polna življenja, kot dekle v najlepših šestnajstih letih, zato potrebuje le malo, da bo popolna. Letina je bila za štirideset odstotkov manjša kot lani, a dobre kvalitete. Grozdov naj bi bilo 78, na trgatvi pa nas je pričakalo 73 grozdov oziroma nekje 11 kg grozdja. Vsekakor premalo za prešanje, a dovolj za obiskovalce. Kljub temu pa trgači vsega niso pobrali, kot je rekel Malovrh: »Tudi ptice so del božjega stvarstva in imamo jih radi, lahko kaj za njih ostane.« Najstarejša Po virih pariškega trtnega genskega inštituta velja Stara trta za naj starejšo med vsemi žlahtnimi vinskimi trtami na svetu. Trto odlikuje bujna rast, bogata rodnost, odpornost proti boleznim ter dolga življenjska doba. Vpisana je tudi v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov. Za obiranje je bilo potrebno splezati visoko na lestev. Likof Trgatvi župana in mestnega viničarja se je pridružila tudi gostja Špela Žafran, vinska kraljica s slivniške Sv. Helene, ki je ob priložnosti vsem vinogradnikom zaželela, da jim letina dozori v odlično vino. Povzpela se je tudi visoko na lestev in obrala tiste najviše zrasle grozde, nato pa jih je razdelila med obiskovalce. Kot se za vsako pravo trgatev spodobi, je tudi tej sledil likof - pogostitev na Ipavčevem vrtu. Tako je trgatev minila v druženju, obiskovalci pa so si lahko privoščili kozarček vinca ali soka, prigriznili pogačo, salamo ter se posladkali s pehtranovo potico. šentjurske novice, oktober 2012 IZ NAŠIH KRAJEV 23 Kmet mora biti na zemljo čustveno navezan Gasilska vaja za najmočnejše Srečanje kmetov. Prireditev na Ponikvi in Slomu so izvedli že devetkrat. Piše: Gašper Andrinek Pričeli so v cerkvi sv. Martina na Ponikvi, kjer je mašo daroval pater Ernest Benko, nadaljevali pa na Slomu, kjer je potekala svečana akademija pred rojstno hišo Antona Martina Slomška, ki je zavetnik kmetov. Zbrane je med drugim nagovoril prof. dr. Stane Granda, nekaj besed je povedal tudi evangeličanski škof mag. Geza Erniša, ki je bil prvič prisoten na tem srečanju. Pesimizem kmetijstva? Član ZRC SAZU Granda se je v svojem govoru spraševal: »Kdo in kaj je danes slovenski kmet?« Na kratko je predstavil slovensko kmetijstvo skozi zgodovino: »Slovensko kmetijstvo je danes na stopnji, ki je niso pričakovali niti največji pesimisti, zato je kmečko vprašanje eno najtežjih v zgodovini in sodobnosti.« Poudaril je, da v času vse večje sekularizacije mnogi niso več sposobni verjeti v boga in hočejo vero nadomestiti z ekološkim vprašanjem. Oboje je priznavanje človekove neomejenosti in nemoči. Povedal je še, da so časi, ko je bil kmet samozadosten, za vselej minili. Kmetova odvisnost od denarja čedalje bolj narašča. Prav tako se je zavzel proti veleposestnikom in jim očital, da je to agrarna industrija in ne kmetijstvo. Povedal je, da inšpekcije omejujejo in ovirajo delo kmeta. Poudaril je še, da mora slovenski KCZS Slogan letošnjega srečanja kmetov na Slomu je: Kjer je Bog doma, tam se uživa sreča vsa. Organizator srečanja je Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije, ki v letu 2012 obeležuje 50. obletnico izvajanja skupne kmetijske politike, temeljnega kamna evropskega povezovanja, ki državljanom Evrope omogoča zanesljivo preskrbo s hrano in ohranitev življenja na podeželju. kmet spoštovati preteklost, ne sme pa v njej živeti ter da se mora stalno izobraževati. Na koncu svojega govora se je zavzel za slovenske kmečke žene in dejal: »Brez prisotnosti žensk slovenska družba ne bo napredovala. Mož se na kmetiji zastonj trudi, če nima podpore žene.« Optimizem Zbrane je pozdravil tudi Cvetko Zupančič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije in dejal, da je ključni izziv, kmete in podeželje povezati v veri in optimizmu. »Skupaj moramo pokazati enotnost in prispevati delež k reševanju krize.« Kmetom je dobrodošlico izrekel tudi župan mag. Marko Diaci. »Evropska unija si je zastavila dva cilja: da kmet za svoje delo dobi dobro plačilo in da pridela zdravo prehrano, ki je dostopna javnosti,« je na koncu med govorom dejal evropski poslanec Milan Zver. Fire combat. Novo gasilsko vajo so šentjurski gasilci organizirali že drugič. Piše: Jure Godler Fire combat je nova vrsta gasilske športne tekmovalne discipline. Tekmovanje je v Slovenijo prišlo iz Združenih držav Amerike in zasvojilo predvsem mlajšo generacijo gasilcev, saj je za tovrstno tekmovanje potrebna velika psihofizična pripravljenost in vzdržljivost, poleg tega pa po žilah steče precej adrenalina. Fire combat je sestavljen is šestih vaj. Priprava opreme in štart, visoka ovira, plazenje skozi rov, vzpenjanje na stolp in spuščanje z njega, prenos ponesrečenca in vlečenje B-voda ter zbijanje tarče s curkom vode. Povejmo še, da vse to premagovanje zaprek gasilske dvojice poteka v popolni gasilski opremi, z aparatom za dihanje na hrbtu in masko na obrazu, kar seveda vajo naredi še zahtevnejšo. Ledena dečka za Šentjur Prijavljene ekipe so bile razdeljene v štiri kategorije. Najštevilčnejša A-kategorija, kjer so nastopili moški do 30 let, je štela kar 15 ekip. V B-kategoriji moških od 30 do 40 let so tekmovale štiri ekipe, v moški kategoriji nad 40 let pa le ena, prav toliko tudi v mešani kategoriji D. Skupaj se je v boj z ovirami podalo kar 21 ekip. Domače barve v ognjenem boju sta branila Denis in Dejan Kukovič. PGD Šentjur sta zastopala Dejan in Denis Kukovič, in sicer pod imenom mlade udarne brigade Ledena dečka. Uvrstila sta se na dobro 10. mesto kategorije A, z rezultatom 171,45 sekund. Zmagala je ekipa z Iga - Ižanska lumpa 1 z rezultatom 111,14 sekund. »Drugo leto bomo imeli še kakšno ekipo več, ko ti mladi gasilci opravijo specialnost potapljanja in bodo usposobljeni za nošenje kisikove bombe,« nam je zaupal poveljnik Jani Kukovič. Letošnjega ognjenega boja se je udeležila tudi srbska gasilska ekipa iz pobratene Požege. Vaja zahteva veliko psihofizično obremenitev od tekmovalcev, saj je lutka težka kar 80 kg. ^ Nedelja, 2. 12., ob 17. uri. Športna dvorana Slovenske Konjice Vstopnice: na vseh Eventimovih prodajnih mestih (Petrol servisi, poslovalnice Pošte, Hiša vstopnic v City centru Celje...) in na uredništvu Radia Rogla in Novic v Slov. Konjicah Generalni • SflTLEfi pokrovitelj: Hr OKNA IN VRATA gostilna ^3&oren V v Diplomanti Šolskega centra Šentjur Diplome. Izobraževanje je končalo 51 diplomantov. Piše: Jasna Romih 19. oktober 2012 je nedvomno dan, ki si ga bodo zapomnili tako diplomanti Višje strokovne šole v Šentjurju in njihovi bližnji kot tudi kolektiv Šolskega centra Šentjur ter še marsikdo drug. V Kulturnem domu Šentjur smo namreč obeleževali 10-letnico Višje strokovne šole v Šentjurju in že kar 7. svečano podelitev diplom. Daniela Dura je diplomirala kar iz dveh študijskih programov. Aleksander Levart svojo prihodnost vidi kot lastnik gostilne. Tako se lahko Šentjur pohvali s šolo, kjer je v vseh letih delovanja diplomiralo kar 289 študentov. Na petkovi podelitvi je kar 51 diplomantov prejelo v roko listino, ki je plod znanja iz programov Kmetijstvo, Živilstvo, Upravljanje podeželja in krajine, Živilstvo in prehrana ter Gostinstvo in turizem. Ob tej priložnosti smo se o diplomi, zaposlitvi in o prihodnosti pogovarjali z dvema diplomantoma, z Danielo Dura in Aleksandrom Lavartom. Diploma Na podelitvi diplom je nedvomno izstopala Daniela Dura, ki je diplomirala kar iz dveh študijskih programov. Daniela se je namreč med študijem vpisala še na en program, saj še ni imela zagotovljene službe in si je s tem želela povečati možnosti zaposlitve. V eni izmed svojih nalog je raziskala stalež rejnih živali slovenskih avtohtonih pasem na celjskem območju. Ugotovila je, da mnogo rejcev namerava odnehati z rejo, saj je finančna pomoč države zelo slaba, stroški reje pa veliki. Po drugi strani pa želijo rejci rejo nadaljevati, saj le gre za avtohtone živali. A pri denarju se marsikaj zalomi in na te razmere je Daniela tudi opozorila v tej in v drugi diplomski nalogi, kjer je v sodelovanju z Razvojno agencijo Sotla raziskala ponudnike turizma - kmetije na Šmarsko-virštanjski vinski cesti. S pomočjo anket je ugotovila, da sta med vsemi ponudniki le dva, ki bi se s ponudbo še razširila, večini ponudnikom pa predstavljajo trenutne razmere veliko negotovost. Aleksander Levart pa se je z diplomsko nalogo lotil raziskave zadovoljstva gostov gostilne Gastož s kulinarično ponudbo. Predlagal je izboljšave in zanje podal načine, tako da so glede na njegove ideje izboljšali nekatere jedi in ponudbo samo. Z raziskavo in predlogi pa je podjetju na nek način ponudil nov, dodaten zagon. Zaposlitev Daniela je ena izmed mnogih mladih, ki še nimajo zagotovljene službe. Upa, da se bo lahko čim O šoli Kmetijska šola v Šentjurju je med najstarejšimi v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1909 kot prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom v habsburški monarhiji. Leta 1930 je bila ustanovljena gospodinjska šola, njen ustanovitelj pa je bil takratni župan in glasbenik Gustav Ipavec. Do septembra leta 1997 se je šola imenovala Srednja vrtnarska, kmetijska in gospodinjska šola Celje, s septembrom 1997 je postala samostojna šola z imenom Kmetijska in gospodinjska šola Šentjur. Vlada RS je na seji 15. 1. 2004 sprejela sklep, da se Kmetijska in gospodinjska šola preimenuje v Šolski center Šentjur. prej zaposlila, po možnosti na svojem področju. Aleksander pa je eden izmed tistih srečnežev, ki ima že takoj po diplomi zagotovljeno službo, saj je bil štipendiran s strani Term Zreč. Za uspeh poudarja izobraževanje in delavnost, sam pa se vidi v prihodnosti kot lastnik lastne gostilne. 0 prvi svetovni vojni Predavalnica v knjižnici se je, kot vedno, kadar predava ddr. Igor Grdina, ponovno napolnila. Po nagovoru direktorice knjižnice Šentjur Tatjane Oset in uvodni glasbeni točki, za katero je poskrbel kitarist Rok Lajlar, je prišel čas, da so prešli na bolj resne teme. Na začetku predavanja z naslovom »Evropski zaplet, svetovna vojna in propad sveta« je ddr. Grdina poudaril, da se nam bliža stota obletnica začetka prve svetovne vojne, zaradi tega pa se bo o vojni in njenih posledicah vedno več govorilo, pisalo in razpravljalo. Poudaril je, da je živih prič le še za vzorec, pred dvema letoma pa je umrl zadnji vojak, ki seje bojeval v prvi svetovni vojni. Po tolikih letih lahko vidimo posledice, ki jih je prva svetovna vojna prinesla. Predavatelj je v dobri uri poskrbel za zanimiv in slikovit prikaz dogajanja pomembnih dogodkov v prvi svetovni vojni, od priprav na samo vojno, povoda za njo, do konca. Slušatelji smo izvedeli mnogo pomembnih dejstev iz vojne, tudi tistih, manj znanih. (Z. B.) Ddr. Grdina je predaval o vzrokih in posledicah prve svetovne vojne pred 100 leti. GOSTIŠČE BAJSOVA DOMAČIJA Janez Lisjak s.p. Kristan Vrh 40 a 3241 Podplat Telefon: 05/945-2718 Moki: 031/488-785 Delovni čas: Četrtek-nedelja 11.00 - 22.00 http://vJww.bajsova-donnacija.coim Oddaljenost od Term Olimia in Rogaške Slatine samo 7 km Nudimo-.domače postrvi, kosila, jedi izpod peke, morske jedi, jedi iz žara, jagenjček iz krušne peci ter pristno slovensko kulinariko. Sprejmemo 150 gostov za vse vrste priložnosti (krsti, poroke, rojstni dnevi) ter vsak dan nudimo 3 vrste kosila. Nudimo tudi prenočišča v S dvoposteljnih sobah, ki so opremljene v kmečkem stilu. VABLJENI! Večno mladi v Gradcu Klub starodobnikov. Predzadnjo septembrsko soboto so si ogledali muzej Puch v Gradcu. Piše: Vid Aužner Na strokovno ekskurzijo so se člani Kluba starodobnikov Večno mladi Šentjur izpred železniške postaje odpravili že ob 7.00 uri zjutraj. Prva vmesna postaja je bila Slovenska Bistrica, kjer so si ogledali sejem raznih starih predmetov. Po ogledu sejma so pot nadaljevali do mejnega prehoda Šentilj, naprej do Gradca in do muzeja Janeza Pucha. Znamenitosti Muzej je svoja vrata odprl že leta 2003. V njem je shranjenih 2.500 eksponatov od originalnih lesenih modelov, fotokopij, plakatov in modela iz preteklosti ter sedanjosti do koles, mopedov, motorjev in avtomobilov. Janez Puch je bil izumitelj koles, pri katerih sta prednje in zadnje kolo enako velika. Z lastnikom tovarne VVernerjem je leta 1899 začel s proizvodnjo koles, leta 1901 pa se je iz Puchove tovarne pripeljalo tudi prvo motorno kolo z bencinskim motorjem. Kasneje je izdelal tudi svoj prvi avtomobil. Po obisku muzeja je sledil sprehod po Gosposki cesti mimo mestne farne cerkve iz prve polovice 16. stoletja, zgrajene za potrebe Dominikancev. Leta 1586 pa je postala farna cerkev mesta Gradec. Cesta se zaključi z glavnim trgom, kjer stoji mestna hiša na nad morski višini 352 m. Od tu je zgrajena tirna vzpenjača na grič nad mestom. Zgrajena je bila leta 1894. Po ogledu mesta Gradec je sledil še ogled starodobnih avtomobilov v bližnjem kraju Stainz. Ta muzej je bil odprt leta 1996 in od takrat ga je že obiskalo več kot 100.000 obiskovalcev. Muzej vsebuje preko 200 avtomobilov z 80 različnimi blagovnimi znamkami. Med njimi je tudi redek eksponat - patentirani Benz model 1885. Večno mladi so se fotografirali pri stolpu z uro, ki ohranja svojo podobo iz leta 1570. KULT PRO povezuje raznolika območja Pet partnerskih organizacij, pet regij iz Slovenije in Hrvaške ter več kot šestdeset sodelujočih. To je skupni imenovalec projekta slovenskih LU Šentjur, LU Krško, LTO Prlekija Ljutomer ter hrvaških TZO Štrigova in TZO Marija Bistrica, ki so ga predstavili na novinarski konferenci v sredo, 24. oktobra 2012. Glavno vodilo projekta je delim znanje -ohranjam dediščino. Vsak partner je v katalog prispeval pet manj znanih znamenitosti na svojem območju, vsaka znamenitost pa je predstavljena v šestih jezikih. Projekt je v večini financiran s strani Evropske unije, majhen del sredstev pa so morali zagotoviti sami. Vodja projekta Jelka Godec je izpostavila, da je projekt partnerske organizacije in območja izjemno povezal, k sreči pa je bilo vodij projekta samo pet, zato so lažje našli skupni jezik. Pred časom so izvedli mednarodno prireditev, ki je odlično uspela in še poglobila odnose. Največji problem jim je predstavljalo financiranje, saj v projektu, ki se končuje, niso dobili povrnjenega še niti evra. j-YA l Kako se primerno vesti v gozdu, je pohodnikom razložil Ivo Trošt. Žabice in žabci korakali po Blagovni Žabci korakajo. Turistično društvo Blagovna je organiziralo že tretji pohod. Piše: Mateja Berglez V soboto, 29. septembra, je Turistično društvo Blagovna organiziralo že tretji pohod po poteh Blagovne, imenovan »Žabci korakajo«. S pohodom želijo v društvu približati pohodništvo in turistične znamenitosti Blagovne tudi najmlajšim. Zaradi dobrega sodelovanja s Krajevno skupnostjo Blagovna in Podružnično osnovno šolo Blagovna je pohod vsako leto dobro obiskan, letos se ga je udeležilo kar 350 ljudi, od tega 250 otrok, nekateri v sklopu šolskega športnega dne. Izobraževanje Vsako leto je pohod obogaten z izobraževalno vsebino, letos je bila osrednja tema ohranjanje slovenskih gozdov v dobro sedanjega in prihodnjih rodov. Vodja Območne enote Celje Zavoda za gozdove Slovenije Ivo Trošt je otrokom predstavil osnovne zakonitosti v gozdu, rastlinstvo in živalstvo, predvsem pa pravila obnašanja. Novost letošnjega pohoda sta bila največja blagovska žabca; žabica Rega in žabec Kvak, ki bosta tudi v prihodnje zabavala male pohodnike. Žabica Rega je pohodnikom predstavila bolnico Zimo, eno največjih znamenitosti Krajevne skupnosti Blagovna. Ker se je tokratnega pohoda udeležilo tudi večje število oseb, ki prebivajo izven območja Krajevne skupnosti Blagovna, so številni pohodniki prvič obiskali ta partizanski podzemni bunker. Kot je že vsa leta navada, je turistično društvo s pomočjo krajanov ter finančnega prispevka KS Blagovna in svetniške skupine LMD-GOŠ poskrbelo za hrano in pijačo za male in velike pohodnike. Vodje partnerskih organizacij Največja buča je tehtala kar 250 kg. Mednarodne bučnice Dandanes poznamo res ogromno vrst buč, tako užitnih kot neužitnih, zdravilnih, nenavadnih oblik in velikosti. Nekaj med njimi jihjebilo videnih tudi na sedaj že 6. tradicionalni mednarodni turistični prireditvi Bučn'ce, v organizaciji Ljudske univerze Šentjur in časopisa Šentjurčan, ki je podelil nagrade akcije Najlepše rože. Ker je bila prireditev v znamenju buč, je bilo moč okušati najrazličnejše jedi iz buč, manjkalo pa ni tudi drugih domačih kulinaričnih dobrot naših babic. Pri tem velja izpostaviti LU Krško, ki je postregla z domačim ženofom in salamo, ki je bila nagrajena na sevniški salamijadi. S svojimi izdelki so se prestavile tudi kmetije, med njimi tudi ekološka # aforizem novice Kdor obljublja s figo v žepu je rojen za politika, (jmm) mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm kmetija Valpatič, ki se zavzema za živali in ohranitev okolja ter narave naslednjim generacijam. Na prireditvi ni manjkalo niti izdelkov domače obrti, kot so medenjaki in lectove figure, ročno izdelani struženi izdelki iz lesa in čipke, ki jih je Marija Pirc na samem dogodku klekljala. V srednjeveško tkalstvo pa so nas popeljale predice iz Dobrine. Na prireditvi je izstopala buča velikanka, vrste Atlantic Giant, ki je tehtala kar 250 kg. Pridelal jo je Boštjan Horjak, ki pravi, da je zanjo zaslužna »dobra zemlja, veliko vode, zalivanja ...«, in dodaja: »Sem pa letos prvič gojil in sem se še učil ... drugo leto bo večja.« Sončno dopoldne so nam poleg razstavljavcev, med drugimi še dodatno polepšali gostje iz Hrvaške, Ljudski pevci s Prevorja, tamburaši Mlade strune iz Prlekije in člani Kluba prleških babic, ki so predstavili folkloro. (J. R.) Brez koz na morje Društvo ljubiteljev koz. Kozjereje! iz Šentvida pri Planini so letošnje poletje podoživeli z zanimivo pustolovščino. Piše: Gašper Andrinek Za štiri dni so zapustili svoje koze in se z drugimi ljubljenčki - motorji Tomos APN - odpravili na morje. Na pot, dolgo skoraj pol dneva, so se odpravili preko Dolenjske in Delnic, do otoka Krk. Za spremstvo devetih motoristov je skrbela šestčlanska spremljevalna ekipa, ki jih je zalagala z gorivom, za motorje in motoriste, skrbela za sproten servis in transport opreme. Po besedah Jerneja Brečka, enega od motoristov, je vožnja potekala brezhibno, z izjemo manjših lepotnih popravil. Na poti do morja so jih pozdravljali številni domačini, ki se kar niso mogli načuditi njihovi odpravi in dolžini poti (250 kilometrov v eno smer), ki so si jo zastavili prevoziti s »štirjaki«, je še povedal Brečko. Kozjerejci, ki so se podali na počitnikovanje, so doživeli tudi neprijetne vremenske razmere. Ravno v času njihovega kampiranja je hrvaško obalo presenetila orkanska burja. Zaradi tega so oblasti zaprle Krški most in onemogočile predčasno vrnitev domov marsikaterim turistom. Šentvidčani so tako bili primorani čakati, da burja poneha, in s tem zategniti vrvi in dodatno pritrditi kline na šotorih ter paziti na motorje. Tako so podaljšali potovanje za en dan, kot so prvotno načrtovali. V izjavi za komercialno televizijo Martina Luskarja, motorista, jim je vreme na koncu raztrgalo nekaj šotorov in poškodovalo nekaj opreme. Nazaj so se preko mosta podali s pomočjo domačina, ki jim je v kombi naložil motorje, saj je bil most odprt zgolj za osebna vozila in kombije. Pot domov je potekala brez posebnosti po isti relaciji. Člani odprave so bili nad potovanjem navdušeni in že načrtujejo novo destinacijo za naslednje leto. Babi postaja čudna, vse pozabi Konec septembra sta ob izdaji brošure Babi postaja čudna, vse pozabi društvo Spominčica Šentjur in zavod Vendi sklicala novinarsko konferenco. V okviru projekta Dotik spomina so predstavniki predstavili pomen izobraževanja za svojce in zaposlene v institucijah ter spregovorili o aktivnostih, ki jih načrtujejo v lokalnem okolju. Projekt Dotik spomina je sofinanciran s strani LAS Od Pohorja do Bohorja in so zanj prejeli nekaj manj kot 10.000 EUR, kar je 50 % vrednosti projekta. »Projekt je zasnovan tako, da ozavešča otroke in najstnike, ker na ta način razbijamo mit o demenci, kije še vedno tabu tema,« je povedala predsednica društva Spominčica Šentjur Zlata Felc. Demenca je bolezenska izguba spomina, med njo pa sodi tudi Alzheimerjeva bolezen. Izdali so ilustrirano brošuro Babi postaja čudna, vse pozabi in na enostaven način otrokom približali to bolezen. »Društvo Spominčica, ki ima sedež v Domu starejših Šentjur, izvaja kakovostna predavanja o Zaradi boljšega razumevanja bolezni bodo imeli oboleli z demenco pomembnejšo vlogo v družini. demenci, kar je zelo priročno in se je dodala še direktorica doma svojci s tem veliko lažje spopadajo,« Vesna Vodišek Razboršek. (J. G.) KRONIKA I september 2012 I urednistvo@sentjurskenovice.si Kontaktne številke Interventna številka: 113 Policija Šentjur: (03) 746 41 50 Anonimni telefon: 080 1200 Pripadnik teorije o preveč varovanih otrocih? 1. 10. - Nekdo je iz ograjenega prostora vrtca na Ponikvi odtujil gumijaste varovalne podloge, ki so nameščene pod igrali. Tudi blokovčani imajo denar 1. 10. - Nekdo je vlomil v stanovanje stanovanjskega bloka v Šentjurju in odtujil nekaj gotovine. Mobilni kriminal 10.10. - V enem od šentjurskih gostinskih lokalov so oškodovancu, ki sicer ne ve, kje natančno se je to zgodilo, odtujili mobilni telefon. Nič ne bo s prodajo 10. 10. - Po odredbi sodišča so policisti v okolici mesta izvedli hišno preiskavo in zasegli nekaj vzorcev rastlin, ki so na spisku prepovedanih. Naftaš 12. 10. - Nekdo je ponoči iz različnih tovornih vozil in delovnih strojev iztočil okoli 800 litrov nafte. Mobilni kriminal II. 12.10. - Občanu je nekdo ukradel mobilni telefon, storilca pa naj bi kmalu izsledili, saj je operater zaznal, da ga uporablja v telefonskem prometu. Nič ne bo s prodajo II. 13.10. - Policisti so pri nadzoru prometa Pri občanu našli več zavojčkov z delci Posušenih rastlin, ki so jih poslali na Preiskavo. S kričanjem nad hrup 15.10. - Stanovalcu v okolici mesta so v Poznopopoldanskih urah dostavili kurilno °lje, hrup pri tem opravilu pa je razkačil sosedo, ki se je umirila ob prihodu Policistov, ki so ji izrekli globo. Vse je posnela kamera 16.10. - Nekdo je ponoči na samopostrežni avtopralnici v Šentjurju vlomil v avtomat za žetone in odtujil ves denar in tudi zetone. Na njegovo nesrečo je vse posnela varnostna kamera. fyber kriminal 16. 10. - Policisti so zasegli računalnik, s katerega naj bi storilec izvedel vdor v drug ■ačunalnik. Zadevo preiskujejo strokovnjaki, Policisti pa opozarjajo na skrajno previdnost Pri elektronskem poslovanju. Vozilo na streho 16.10. - Ob 19.06 uri se je zgodila prometna nesreča osebnega vozila v naselju Lokarje, občina Šentjur. Voznik je iz neznanega razloga izgubil oblast nad vozilom ter zapeljal s cestišča. Vozilo je obstalo na strehi. Voznik je utrpel lažje telesne poškodbe in bil oskrbljen s strani reševalcev ZD Šentjur. V noči iz 20. na 21. oktobra je 30-letni tujec, ki prebiva na območju Šentjurja pri Celju, na dvorišču za gostinskim lokalom pristopil do 23-letnega tujca in ga iz neznanega vzroka nenadoma z nožem dvakrat zabodel v predel prsnega koša. Pri tem mu je prizadejal tako hude poškodbe Pazite na vlomilce Policisti opozarjajo, da se na našem območju pojavlja večje število vlomov in tatvin, ki jih izvršujejo osebe tako, da izkoristijo nepazljivost oz. osebe zamotijo z raznimi vprašanji, drugi pa med tem izvršujejo tatvine iz hiš in njihove okolice. Tu so zanimive osebe, ki pobirajo staro železo, večkrat se pojavljajo pri izvršitvah tudi tujci. Ob prihodu na kraj dogodka so gasilci Poklicne gasilske enote Celje izvedli zavarovanje kraja dogodka, požarno varovanje ter razsvetljavo. Vozilo so postavili na kolesa, odklopili akumulator ter vozilo potegnili do ceste. Posredovalo je šest poklicnih gasilcev z dvema voziloma. vitalnih delov telesa, da bi v primeru, da mu na kraju ne bi bila nudena pravočasna zdravniška pomoč, lahko umrl. Po dejanju je s kraja zbežal, vendar je bil še istega dne izsleden v Šentjurju, kjer so ga policisti tudi prijeli. Za tovrstno kaznivo dejanje mu grozi od pet do petnajst let zapora. V zvezi s tem vse naprošamo, da o pojavu teh sumljivih oseb obvestite Policijsko postajo Šentjur (03 746 41 50) ali pa pokličete na 113. Pomembno si je zapomniti oz. najbolje zapisati reg. številko vozila, opis oseb in smer vožnje. Navedeni podatki policistom zelo pripomorejo pri preiskavi takšnih kaznivih dejanj in tudi pri preventivnih ukrepih. Firma je firma 16.10. - Neznanec je iz skladišča podjetja v mestu odtujil električno orodje, večinoma Iskrino, policisti pa domnevajo, da ga bo skušal prodati na črnem trgu. Več sreče kot pameti 16.10. - V Lokarjah je pijani voznik zaradi vožnje preblizu desnemu robu izgubil oblast nad vozilom in brez poškodb končal na strehi. Ne spuščajte jih v hišo 17.10. - Neznanci so izkoristili zaupljivost občanke in ji iz denarnice v spalnici odtujili 200 EUR. Vozili so se z belo opel astro. Sosed sosedu 17. 10. - V Hrastju pri Loki pri Žusmu sta se soseda sporekla zaradi uporabe služnostne poti. Kršitelj je oškodovanki grozil in se do nje nedostojno vedel, zaradi česar mu je bila izrečena globa. Naftaš II. 18. 10. - Nekdo je iz dveh vozil na Planini iztočil gorivo, še večjo škodo pa je povzročil, ker je to storil z vrtanjem v rezervoarja. Vpitje pri izpitu za prvo pomoč 18. 10. - Do nevsakdanjega incidenta je prišlo v okviru opravljanja izpita za prvo pomoč za vozniško dovoljenje. Z negativnim rezultatom se ni strinjala sorodnica enega od kandidatov in jela vpiti in zmerjati predavatelje. Dvoje prepovedi približevanja 21. 10. - Policisti so obravnavali dva primera, ko sta partnerja zaradi ljubosumja fizično obračunala s svojima zunajzakonskima partnericama in ju tako telesno poškodovala, da sta morali iskati zdravniško pomoč. Je še kaj za razbiti? 22. 10. - Nekdo je razbil več stekel na vratih ribiškega doma ob hidroakumulaciji Tratna. 22.10. - Na Kalobju so zaznali vlom v hiši, vendar neznani storilec ni ničesar odtujil. Istega dne je vlomilec iz hiše na Rifniku odnesel zlatnino. Ne pustite se zamotiti neznancem, mogoče vam ravno ta čas nekdo vlamlja v stanovanje. Iz neznanega vzroka je voznik izgubil oblast nad vozilom in pristal na cesti. Sentjurčan osumljen uboja ZDRAVJE TH I oktober 2012 JU I urednistvo@sentjurskenovice.si Starodavna metoda Akupunktura je starodavna znanost zdravljenja različnih bolezni s pomočjo holističnega pristopa, ki obravnava človeka kot čustveno, psihično in fizično bitje. Njen izumitelj je kitajski Rumeni cesar - Huang Dl. Veljavo v svetu je akupunktura dobila šele leta 1979, ko jo je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za priporočljiv del sodobne medicine. Z rožico nad borelijo Divja ščetica je pomagala že mnogim, ki so se že več let borili z borelijo. Divja ščetica. V Sloveniji raste roža, ki pozdravi borelijo. Pripravila: Nataša Jevšovar Večina je že slišala za boreliozo, bolezen, ki jo ponavadi prenašajo klopi, obadi in celo komarji. Ta bolezen običajno zaznamuje človeka za vse življenje z različnimi bolezenskimi znaki. Ker je z leti čedalje več klopov okuženih z bakterijo spiralaste oblike - spiro-heta Borrelia burgdorferi, je tudi obolelih vse več. Zdravniki priporočajo predvsem preventivo; gladka oblačila, uporabo raznih repelentov in podobno, preden se namenimo v naravo. Če pa kljub temu dobimo klopa, ga čimprej odstranimo in smo v naslednjih nekaj tednih Opozorilo Ker je zdravilna divja ščetica (Dipsacus sylvestris) le ena izmed različnih vrst ščetic, ki raste pri nas, tistim brez potrebnega znanja o zeliščih Bene Behrič odsvetuje nabiranje te zeli. Poleg tega je ta rastlina precej občutljiva dvoletnica. Če jo odtrgamo med cvetenjem, nova rastlina ne zraste več, zato jo je potrebno varovati, da se ohrani.__ pozorni na mesto ugriza. Če opazimo rdečino, ki ima obliko kroga in sumimo, da nas je ugriznil klop, je velika verjetnost, da smo okuženi. Uradna medicina v takšnem primeru priporoča zdravljenje z antibiotiki v vseh fazah bolezni. Prognoza je seveda ugodnejša, če zdravljenje začnemo v začetnem stadiju. Obstaja pa tudi druga pot, tako pravi zeliščar Bene Behrič, ki je na prireditvi Ekofest v Bio parku Nivo v Žalcu nedavno predaval o uspehih, ki jih kaže zdravljenje z divjo ščetico. Ta rastlina naj bi bila namreč zelo uspešna v boju z bakterijami borelioze, pomagala je že mnogim, ki so se že več let, kljub zdravljenju z antibiotiki, bolj ah manj neuspešno borih s to boleznijo. Nemški zdravnik dr. Wolf Dieter Stori je v knjigi 'Naravno zdravljenje borelioze' natančno opisal zdravljenje z divjo ščetico. Močan razstrupljevalec Delovanje divje ščetice (Dipsacus sylvestris) so preučevali kitajski in japonski znanstveniki in ugotovili, da deluje tudi pri hudih boleznih, kot sta rak in kronični revmatizem. Ugodno deluje pri poškodovanih mišicah, sklepih, kosteh, pretrganih vezeh, artritisu. Uspešna je pri kroničnih kožnih obolenjih, pri putiki, spodbuja delovanje ledvic, jeter ter krvnega obtoka. Med jemanjem ščetice pri mnogih celo izginejo starostne pege. »V boju z borelijo priporočam, da divjo ščetico jemljemo na prazen želodec, pol ure pred obrokom. Trikrat dnevno zaužijemo nekaj kapljic izvlečka, ki jih čim dlje zadržimo v ustih in žvrkljamo, da se zdravilne učinkovine bolje absorbirajo. Izvleček uživamo štiri tedne, odvisno od stanja bolezni, nato pa vsak mesec le tri dni ob Zeliščar Bene svetuje: »Ščetica s svojo vitalno energijo ponovno obnavlja oz. regenerira vsako celico našega telesa in tako vzpostavi harmonizacijo življenjskih procesov. Z vsem tem je potrebno seznaniti ljudi, ki bi se odločili za ščetico, kajti po nekajdnevnem jemanju zdravila se lahko pojavijo izpuščaji, kot so herpes ah močno srbenje, že obstoječe bolečine se pojavljajo v močnejši obliki, ki trajajo nekaj dni. Nekateri navajajo, da je stanje bolečin skoraj nevzdržno, predvsem prisotne bolečine v kosteh, sklepih, križu in mišicah, po nekaj dneh pa sledi občutno izboljšanje.« Več informacij je na voljo na spletni strani www. naturazel.com. polni luni eno leto, ker se tudi bakterije borelioze razmnožujejo po luninih ciklusih na 28 dni. Količina izvlečka je vselej prilagojena posamezniku, vselej upoštevamo starost, fizično, telesno in duševno kondicijo bolnika,« svetuje zeliščar Bene Behrič, ki se je pred leti tudi sam soočal s to boleznijo. Divja ščetica ima tudi zelo močan razstrupljevalni učinek na celotno telo: »Zato je potrebno v času jemanja povečati vnos tekočine, več kot dva litra dnevno, s tem namreč pospešimo izločanje strupov iz organizma. Priporoča se pitje izločevalnih čajev iz koprive, preslice in breze,« še dodaja zeliščar. oloženo na srce noV|Cti Ob terapiji z divjo ščetico, ki je zelo uspešna v boju z bakterijami borelioze, je smiselno jemati še čaj ali kapljice njivske preslice, ki krepi odpornost, kožo, čutila (predvsem oči) in stene ožilja, hkrati pa pomaga pri ekcemih in luskavici ter stabilizira kostno tkivo. Bene Behrič, zeliščar Prva psihološka pomoč v stiski Pogovor daje moč. Zavod zq zdravstveno varstva % Celje, Ipavčeva 18, Celje M čas svetovalnice. XV* pon-- tor., čeL s od 15. do 18. ure Telefon: 031778 772 e-pošta: svetavolnico@zzv-&.si «1 CELJSKE LEKARNE \Ječ za vase zde, rai/je Miklošičeva ul. 1,3000 Celje Tel: 03 425 02 00, www.ce-lekarne.si BESEDA JE VAŠA avgust 2012 urednistvo@sentjurskenovice.si Zakaj različne svetilke? Različni deli mesta potrebujejo različno osvetlitev, zato so tipi luči različni, pravijo odgovorni. Cestna razsvetljava. Bralec sprašuje, zakaj nove svetilke niso povsod enake. Piše: Nina Krobat Bralec je opazil, da nove cestne svetilke povsod po Šentjurju niso enake. V ulici Pod vrbco so denimo svetilke, ki lepo osvetlijo cestišče, medtem ko po nekaterih ulicah, tudi v Ulici A. M. Slomška, svetijo slabše. Nekatere osvetlijo le ozek snop cestišča, med njimi pa je popolna tema. Odgovorne sprašuje, zakaj je tako. trgovina Anton Selič. Tam so pojasnili, da so luči v različnih delih mesta drugačne zato, ker gre za različno močne luči, saj različni deli mesta potrebujejo različno osvetlitev. »V ulici Pod Vrbco je bil že pred zamenjavo drugačen tip svetilke, ki tudi močneje sveti, kot v Ulici A. M. Slomška. Tudi zdaj sta tipa svetilk oziroma sama svetilnost svetilk različni. Ulica A. M. Slomška je namreč slepa ulica, kjer so samo stanovanjske hiše, ulica Pod vrbco pa je tranzitna ulica, zato je tudi razlika med svetilkami,« so na vprašanje bralca odgovorili na Občini Šentjur. Različni tipi svetilk Menjavo svetilk v Šentjurju izvaja na razpisu izbrano podjetje Elektroinštalacije in dejstva noflce O projektu Občina Šentjur se je prijavila na razpis za povečanje učinkovitosti javne razsvetljave in pridobila 100.000 evrov nepovratnih sredstev iz kohezijskega sklada. V sklopu operacije je bilo zamenjanih 430 svetilk po celotni občini. Skupna vrednost projekta znaša nekoliko več kot 285.000 evrov, manjkajoči denar pa je zagotovila občina. Pravokotno na cesto Na Šentjurskem sicer nameščajo LED svetilke, ki so obstojnejše in varčne. Z občine so sporočili, da so v sklopu projekta energetsko učinkovite prenove javne razsvetljave z varčnimi zamenjali 430 starih svetilk. Pred zamenjavo in po njej so, tako trdijo na občini, opravili meritve svetilnosti in luči po njihovem zadovoljujejo zakonske zahteve. Te določajo, da morajo vse svetilke zaradi zmanjševanja svetlobnega onesnaževanja svetiti pravokotno na cesto oziroma pločnik. Tako vse nove svetilke ne svetijo več v okolico ceste, ampak samo na cesto oziroma pločnik. Kdaj bodo plačevali po porabi? Zakaj se po vgradnji delilnikov stroškov za toploto v stanovanjskih blokih položnice niso še nič znižale, sprašuje Katarina iz Šentjurja. Stanovanjska zadruga Atrij v Šentjurju in okolici upravlja 50 večstanovanjskih objektov. Kot določa zakon, so stanovanja, ki se ogrevajo preko skupne kotlovnice, opremili z delilniki stroškov ogrevanja, so sporočili iz Atrija. Upravnik instalacij v podjetju Viljem Ravnikar je pojasnil, da so doslej, tudi v pretekli kurilni sezoni, stroške za ogrevanje še obračunavali glede na površino stanovanja, zato se Katarinina položnica še ni znižala. V tej kurilni sezoni pa bodo vendarle uvedli nov način obračunavanja stroškov po delilnikih, torej po porabi, kar bo po besedah Ravnikarja pravičnejše. Podatki Atrija sicer kažejo, da so stanovalci na tistih območjih, ki že plačujejo po porabi, precej varčnejši. »V večini primerov se je skupna poraba energenta na objektih zmanjšala za približno 20 odstotkov. Razlog je spremenjen odnos stanovalcev do prezračevanja in drugačna nastavitev radiatorskih ventilov. To pa ne pomeni, da bodo vsi plačali manj,« opozarja Ravnikar. Tisti, ki so doslej plačevali premalo, bodo zdaj plačali več. (N. K.) Stanovalci nekaterih šentjurskih blokov bodo za kurjavo že v tej sezoni plačevali po porabi. Hitrost v mestu bodo omejili V Mestni skupnosti Šentjur so že pred letom dni napovedali, da bodo na nekaterih ulicah omejili hitrosti vozil, vendar Predsednik Mestne skupnosti Šentjurje napovedal, da bodo hitrost v nekaterih ulicah omejili novembra. omejitev še ni. Bralec sprašuje, kdaj bodo. Predsednik Mestne skupnosti Jože Štiglic je pojasnil, da so spomladi aktivirali pristojno komisijo, ki je opravila ogled najbolj kritičnih točk na območju mestne skupnosti. Predlagali so, da bi hitrost na 30 kilometrov na uro omejili v ulici Pod vrbco, pri blokih na Cesti Miloša Zidanška in v Zgornjem trgu. »Vse je pripravljeno, da namestimo prometne znake, vendar moramo prej pridobiti še soglasje občinskih služb. Predvidevamo, da bomo znake postavili v kratkem, predvidoma še v novembru,« je napovedal Štiglic. (N. K.) 0 aforizem Kulturni molk je nepotreben, saj nas tisti, ki bi nas morali slišati, niso slišali tudi ko smo govorili in nastopali, (jmm) »V novi sezoni pričakujem, da bo ekipa nekoliko manj napadalna, a zato toliko boljša v obrambi.« Damjan Novakovič, trener KK Tajfun Solidne predstave, visoka uvrstitev Zmagoviti strel z glavo Anžeta Zavška. Fosilum Šentjur. Z dobrimi predstavami se premikajo šentjurski nogometaši po lestvici navzgor. Piše: Bogdan Rahten Šentjurski nogometaši so glede na mesec pred tem prikazali še boljše predstave in se zasluženo pomikajo po lestvici navzgor. Če ne bi bilo nesrečnih okoliščin na Teznem in še kje, bi bili uvrščeni tik pod vrhom. Ekipa seje očitno stabilizirala in premore karakter, da srečanje iz zaostanka preobrne v svojo korist. Zadovoljni so tudi, sicer redki, ljubitelji žogobrca, ki so igralce ob zmagi s Pohorjem počastili s priljubljeno italijansko jedjo. Pregled rezultatov: 22. 9.: Fosilum Šentjur : Tehnotim Pesnica 0:0. Domači so bili najbližje zadetku s prečko Roka Bolka v drugem dejstva noffie Preostali jesenski tekmi 27.10.: Fosilum Šentjur: Lenart 3.11.: Šoštanj: Fosilum Šentjur MMiwniiirniiWBiwiTnOTwiMiwiiiiM Hiiiiiiiii ii mMMmiimni11 ( iib polčasu. 29. 9.: Fosilum Šentjur : Radlje 3:1 (1:0); Demir Džaferovič 30.', 47.', 79.'. S tremi zadetki se je domači golgeter povzpel na sam vrh dejstva riovjce Lestvica: I. Šoštanj 20, 2. Žalec 18, 3. Peca 17, 4.-5. Fosilum Šentjur in Tehnotim Pesnica 16, 6.-8. Radlje, Pohorje in Marles hiše 15, 9. Slovenj Gradec 9, 10. Lenart 7, II. -12. Paloma in Kovinar Tezno 4. Mlif lil« Wi 'III lili ■!«»11M HI 11 sezama strelcev v ŠNL. 6. 10.: Kovinar Tezno : Fosilum Šentjur 1:0 (1:0). Termin tekme je bil za članske tekme skrajno nenavaden, nedelja ob 10. uri. Igrišče ni omogočalo igre po tleh, za nameček pa na tekmo ni prispel glavni sodnik. Na koncu so se Mariborčani veselili prve zmage, čeprav naj bi zadetek dosegli iz dveh prepovedanih položajev. 13. 10.: Fosilum Šentjur : Pohorje 2:1 (0:1); 1:1 - Urban Jevšenak 83.', 2:1 - Anže Zavšek 92.'. Izključitev je spremenila tok dogajanja, kjer je domačim z igralcem več uspelo izenačiti, po izključiti vi drugega Rušana pa doseči zmagoviti zadetek. 20. 10.: Slovenj Gradec : Fosilum Šentjur 0:2 (0:1); Demir Džaferovič 45.', 48.'. Končno tudi zmaga na gostovanju, D. D. pa je še utrdil vodstvo med strelci. Veselje fosilumcev po uspešnem preobratu s Pohorjem. Razgibana šahovska jesen Šentjurski šahisti so izredno aktivni. Pohvalno je, da imajo vse osnovne šole tudi šahovske krožke. Odigrana je bila 1. slovenska liga vzhod. Šentjurčani so tokrat nastopili brez večjih ambicij, s pretežno domačo in pomlajeno ekipo, in na koncu osvojili 8 mesto. Najbolje je igral na prvi deski Zelčič (7/9), izreden je bil mladi Nejc Amon na 6. deski (4/6). Nuša Hercog in Maja Majcen pa še kar naprej navdušujeta. Zelo prepričljivo sta postali ekipni državni prvakinji do 12 let, poleg tega pa sta bili tudi najboljši na posameznih deskah. Od vseh odigranih iger sta oddali le en remi. Maribor je bil tudi organizator turnirjev za mlade v okviru EPK. Nuša Hercog in Nejc Amon sta med najboljšimi udeleženci vseh turnirjev. V novembru bomo stiskali pesti za uspešen nastop naših velikih mladih upov Nejca, Nuše in Maje na svetovnem mladinskem šahovskem prvenstvu v Mariboru. Z malo sreče, ki spremlja hrabre, kar naši aduti so, bodo uspešni. (F. G.) Nuša Hercog in Maja Majcen sta postali ekipni državni prvakinji. 13. prvoligaško sezono začeli z zmago Emir Zimič bo razdelil v tej sezoni kar nekaj »banan«. KK Tajfun. Po dolgem premoru in prestopnem roku se je nova sezona vendarle začela. Piše: Bogdan Rahten Z zmago proti novincem s severne Dolenjske so šentjurski košarkarji pričeli novo prvoligaško sezono, ki so jo ljubitelji oranžne žoge nestrpno pričakovali in se v lepem številu zbirali tudi na pripravljalnih tekmah. Okrepitve solidno Zaenkrat je očitno, da ekipa nima tako prevladujočih igralcev kot v prejšnji sezoni. Stanko Sebič se je pokazal za odlično okrepitev, saj je odličen tako v napadu kot v obrambi. Američan Mike Venezia, ki ga navijači že kličejo »Beneški Miha« je izjemen v elementu podaj, z meti pa ne pretirava. Center Emir Zimič je pokazal nos za blokade, s čimer sili nasprotnike, da ne prihajajo preblizu obroča, v napadu pa, razen z zabijanjem, težko uspešno zaključi. Tako kot lani tudi v novi sezoni Damjan Novakovič rotira osmerico košarkarjev, kar bi v primeru, da ne bo poškodb, zadostovalo za pariranje praktično vsakemu nasprotniku v prvem delu prvenstva. V ligo za prvaka vodijo, tako kot v prejšnji sezoni, le prva štiri mesta, tam pa se bosta tekmovanju priključila še ABA-ligaša. V pokalnem tekmovanju bi tajfunovci morali brez večjih težav izločiti drugoligaše iz Podčetrtka, v 1/16 finala pa naj bi se sestali z Elektro, kar pomeni tri novembrska srečanja s Šoštanjčani, s katerimi so se trikrat srečali že med pripravami. Pripravljalne tekme 21. 9.: Nižni Novgorod : Tajfun 96:66. Brezčevi Rusi so bili daleč močnejši. Natkov memorial v Šoštanju 28. 9.: Tajfun: Rogaška Crystal 80:67; Primorac 19, Sebič S. 15 (3x3), Ferme 10 (2x3) ... 29. 9. (tekma za 1. mesto): Elektra Šoštanj : Tajfun 67:62; Venezia 19 (1x3), Zimič 13, Sebič S. 11 (1x3) ... 2. V ponovitvi lanskoletnega finala je prvo četrtino prepričljivo dobila domača ekipa, ki ji je uspel delni izid 16:0. Tri minute pred koncem je bil rezultat 57:56, a so domači v zaključku bolj zbrano metali proste mete. Turnir ob prazniku občine Polzela 5. 10.: Tajfun : Elektra Šoštanj 68:56; Venezia 16 (1x3), Primorac 12, Zimič 10 ... 6. 10. (tekma za 1. mesto); Tajfun : LTH Castings Mercator 63:56; Ferme 16 (4x3), Držič 13 (2x3), Venezia 11 (1x3) ... Mike Venezia je bil izbran za najkoristnejšega igralca turnirja. 11.10.: Tajfun : Zlatorog 62:71; Držič 13, Ferme 13 ... 20. 10.: Tajfun : Grosuplje 83:75; Držič 16 (2x3, 7 skok.), Sebič S. 16 (1x3, 9 skok.), Pelc 14 (7 os. napak nad njim), Venezia 13 (2x3, 7 podaj), Ferme 12 (3x3) ... Gostje so skušali z visokim ritmom daljše klopi in nekajkrat povedli, nazadnje v 35. minuti. Na koncu so slabše metali z razdalje, prav tako pa jim ni pomagala taktična tehnična napaka poškodovanega trenerja Toneta Krumpa. Razpored tekem 27. 10. (SOB., 19.00): Helios Domžale : Tajfun 30. 10. (TOR., 19.00; pokal): Tajfun : Terme Olimia Podčetrtek 3. 11. (SOB., 19.30): Tajfun : Elektra Šoštanj 6. 11. (TOR., 19.00; pokal): Terme Olimia Podčetrtek : Tajfun 10. 11. (SOB): Slovan : Tajfun 17. 11. (SOB., 19.30): Tajfun : Maribor Messer 20. 11. (TOR.; pokal): Elektra Šoštanj/Nazarje : Tajfun 24. 11. (SOB., 19.00): Hopsi Polzela : Tajfun 27. 11. (TOR., 19.00; pokal): Tajfun : Elektra Šoštanj/Nazarje mmmmmmsm Nordijska hoja tudi v Šentjurju Zdravje zahteva dejaven pristop, ki ga lahko vsakdo bistveno sooblikuje. Združenju za nordijsko hojo Slovenije so se februarja pridružili tudi šentjurski nordij-ci, pod vodstvom inštruktorja Zorana Leskovška. Društvo deluje v okviru projekta za »Širitev nordijske hoje med Slovenci«. S tem projektom želijo pritegniti kar največ Slovencev, saj je nordijska hoja primerna vadba za vse starostne skupine. Trenutno je v Šentjurju 20 članov. Še vedno velja odprto povabilo tistim, ki bi si jim želeli pridružiti, da se javijo Zoranu Leskovšku na telefon 031 819 333. Nordijska hoja izboljšuje aerobne sposobnosti, gibljivost in moč, krepi dihalni in srčno-žilni sistem, zmanjšuje bolečine v hrbtu, rokah in ramenih, pripomore k bolj zdravi in pokončni drži telesa, pripomore pri izgubi in uravnavanju telesne teže in je primerna za vse starostne stopnje. (T. D.) V Šentjurju na nordijski hoji sodeluje že 20 pohodnikov. Tajfunovci s tremi novimi naslovi Aljoša Molnarje tekmoval na dveh frontah. Motokros. V TRK Tajfun se veselijo dveh novih naslovov. Piše: Bogan Rahten V prejšnji številki Šentjurskih novic ste lahko prebrali intervju z motokrosistom Urošem Horjakom, tokrat pa prinašamo pregled zaključnega dela sezone. S septembrskima dirkama v Skednju in Prilipah pri Brežicah se je zaključilo letošnje pokalno tekmovanje. V vrstah TRK Tajfun šport se lahko veselijo dveh novih naslovov, saj je Erik Slavec osvojil največ točk v kategoriji Open Rl, Dobjan Uroš Horjak pa v kategoriji Open R2. Tajfunovci so ekipno zasedli 3. mesto. Prvo oktobrsko nedeljo se je končalo še državno prvenstvo v motokrosu, ki ga je letos sestavljalo pet preizkušenj. Od tajfunovcev je na stopničke stopil Aljoša Molnar, ki je v razredu do 125 kubičnih centimetrov zasedel 3. mesto. V končni razvrstitvi je Molnar edini letošnji državni prvak pri tajfunovcih. Alojz Vogrinc je pri veteranih osvojil lento podprvaka, za 1. mestom pa je zaostal za 6 točk. V odprtem razredu je bil Erik Slavec tretji, enako kot v razredu podmladkar-jev do 50 ccm Jaka Osek. Ekipno so bili tajfunovci tretji. dejstva noflce Razvstitve Razred Tekmovalec Škedenj (2. 9.) Prilipe (9. 9.) Končna uvrstitev MX 125 Rl Aljoša Molnar 1. od 6 ni nastopil 6. od 41 MX Open Rl Erik Slavec 2. od 4 2. od 5 1. od 30 MX Open R2 Uroš Horjak 2. od 12 2. od 16 1. od 43 MX veterani 35 Alojz Vogrinc 6. od 6 (odstop) ni nastopil 6. od 28 dejstva nov,če Razvstitve Razred Tekmovalec Dolina pod Kalom (26. 8.) Škedenj (16.9.) Radizel (7.10.) Končna uvrstitev MX 50 junior Jaka Osek 2. od 4 3. od 4 2. od 4 3. od 4 MX 125 Aljoša Molnar 1. od 15 2. od 17 3. od 21 1. od 35 MX Open Erik Slavec 4. od II 3. od 9 4. od 12 3. od 21 MX veterani Alojz Vogrinc 1. od 13 ni nastopil 4. od 12 2. od 20 Odlično v sotelski ligi Tenis. Naše teniške ekipe prevladale. Piše: Bogdan Rahten Zaključek letošnje izvedbe Veteranske sotelske teniške lige je bil povsem v znamenju ekip s Šentjurskega. Potem, ko so se v polfinale kot najboljše tri iz predtekmovanja uvrstile ekipe Šentjurja 1, Šentjurja 2 in Gorice pri Slivnici, je to v repasažu uspelo še Ponikvi, ki je v odločilni tekmi izločila šmarski Jelšingrad. V polfinalu je Šentjur 1 s 3:2 izločil Gorico, Šentjur 2 pa s 4:1 Ponikvo. V tekmi za 3. mesto je Gorica s 4:1 prevladala nad Ponikvo, v finalu pa je z enakim izidom slavila prva šentjurska ekipa. Odprto prvenstvo Na šentjurskem tenisitu je bilo konec septembra tradicionalno odprto prvenstvo Šentjurja za posameznike. V domačem finalu bratov Recku je lanskoletno zmago ubranil Branko, ki je Aleksandra premagal v tretjem setu (1:6, 6:2, 6:2). V polfinalu sta izpadla Simon Leskovšek in Slaven Granič. Sredi oktobra so pri Teniškem klubu Šentjur izpeljali tudi odprti prvenstvi Šentjurja v dveh veteranskih konkurencah. Med starejšimi od 35 let je z zmago nad Dejanom Leskovškom slavil Sebastjan Leber. Tretji je bil Dare Esih, četrti pa Aleks Jezernik. Med abrahamovci je bil najboljši Janko Benčina pred Mojmirjem Benčanom in Cvetom Prevodnikom. Delovno mesto Operater rezkalnih CNC-strojev Zaposlimo operaterja rezkalnih CNC-strojev. Delo obsega: - nastavitev in pripravo stroja in izdelka za delo - programiranje enostavnih operacij na krmilniku stroja Od kandidatov pričakujemo: - izkušnje pri delu z rezkalnimi CNC-stroji za obdelavo kovin - zaželena je srednja izobrazba tehnične smeri - sposobnost samostojnega dela in hitrega učenja - odgovornost in natančnost pri delu Zaposlitev je za nedoločen čas. Za informacije in prijave z opisom izkušenj smo na voljo na elektronskem naslovu: info-menart@siol.net. Kontakt; menart d.o.o. slovenske konjiče Poljska cesta 21, 3210 Slovenske Konjice MEN 1IM Pri DJP Lintvar računajo, da bodo v gostoljubni Loki priredili še več podobnih dogodkov. Jadralno-padalska sezona zaključena Štiridesetero članov in simpatizerjev Društva jadralnih padalcev Lintvar si za zaključek sezone ne bi moglo želeti boljšega razpleta. Ob prijetnem druženju v Loki pri Žusmu, kjer so jim na pomoč priskočili pri krajevni skupnosti in gasilskem društvu, so z bližnjega Žusma izpeljali kar tri serije skokov v natančnem pristajanju, kar je pritegnilo tudi številne mimoidoče. Poleg idealnega vremena, skokov in dobrot z mize je srečanje zaznamovala tudi udeležba Simona Vogrinca, ki je lani v Bosni doživel nesrečo, ko je po pristanku na Jahorini stopil na mino, sedaj pa hodi s pomočjo proteze. Domačin Slavko Kolar ga je z ultra lahkim letalom popeljal v višave, ki so jih barvah številni padalski kolegi. 12. memorial Josipa Ipavca ŠK Šentjur je 28. septembra že dvanajstič zapored organiziral šahovski turnir v spomin Josipu Ipavcu. Šahisti, memoriala se jih je udeležilo kar 74, so se v devetih kolih pomerili med sabo. Najboljši je bil mojstrski kandidat Jernej Špalir iz ŠK Slovenj Gradec, ki je osvojil 7,5 točke, pred Špelo Orehek iz Šahovskega društva Domžale. Naši šahisti tokrat niso posegli po najboljših mestih. Na 16. mestu je bil naš najboljši predstavnik Franc Gazvoda s 5 zmagami in z remijem. 22. je bil Darko Plahuta, 28. Branko Zorko ... Na 41. mesto se je uvrstil up šentjurskega šaha Nejc Amon, 4 točke pa je osvojila tudi Maja Majcen. (J. G.) I 1 9L ^ lj fgmm" w BM; II 0* , Na memorialu seje najbolje odrezal Franc Gazvoda. Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov ter stresne kritine BCTfllKO LllX t *.>. Prožinsko vas 57, 3220 Štore Tel.: 03 5771-495; gsm: 041 622-385 Fax.: 03 5771-499; gsm: 051 603-579 E-pošta: metalko.bucar@siol.net www.streha-metolko.si PREDNOSTI ALUMINIJASTI STREHE METALKO: * Izredno dolga življenjska doba, saj aluminij ne rjavi, se ne lomi in ne lušči * Celovita ponudba: VSE ZA STREHO NA ENEM MESTU! * Močna in odporna na vse vremenske razmere * Izjemno lahka, primerna za vse sanacije in novogradnje * Elegantna, daje lep videz klasičnega strešnika * Pestra ponudba različnih barv in izredna barvna obstojnost * Potrjena požarna varnost * Ne potrebuje nikakršnega vzdrževanja * Okolju prijazna, ker je mogoče aluminij 100% reciklirati 30-letna garancija na material in barvo! Streha za več generacij* ■ SžBKCa • mr J Poraba goriva: kombinirana vožnja od 4,6 do 5,9 1/100 km. Emisija CO • od 119 do 147 a/km. 0w let. pogodben«- .>v,mojc Gtroe* FwMfxir»y. SUr ot ttuMitne wwxilmefl u J Avto hiša Mlakar, Stopče 32 b, Grobelno Tel. 03 74 66 104 NOVI CITROEN C4 AIRCROSS ^ CREATIVE TECHNOLOGIE riTROF vmy- mm NOV POOBLAŠČEN PRODAJALEC IN SERVISER VOZIL CITRČEN 4X4 NA ZAHTEVO www.citroen.si - r r* CITROEN FINANCIRANJE r 1 Kavarna Center, Šentjur Sobota, 17. november, ob 22.00.uri - animacijska ekipa in DJ - vroča plesna animacija - hostese, pokrovitelji in bogate nagrade -BREZ VSTOPNINE HOTEL*** Pod Roglo ] NEPREMIČNINE ■ V Poljčanah na Bistriški cesti 60 prodajo trgovinski lokal v obratovanju, v izmeri 50 mž.Informacije po tel.: 041 599 097. ■ Hišo, starejšo, bistro in parcele ugodno prodam. Možnost odplačevanja na obroke. Tel.: 041550543. ■ Prodam stanovanje na Frankolovem v novem večstanovanjskem objektu. Stanovanje je novo, v izmeri 65m2, v prvem nadstropju, ugodno. Tel.: 051306959. Najamem opremljeno garsonjero v Rog. Slatini ali v Šmarju pri Jelšah. Telefon 040 797 785. E Brezplačno oddam vinograd na Pečici s približno 300 trsov. Telefon 031 579 035. K V Rog. Slatini oddam takoj vseljivo trisobno stanovanje, s posebnim vhodom. Je neopremljeno, kuhinja je delno opremljena, brez aparatov. Najemnina z ogrevanjem in pripravo tople vode znaša 280 EUR. Telefon 041 822 107. ■ V središči Rog. Slatine - Žibernik, oddam enosobno opremljeno stanovanje, 50 mI 2. Telefon 041 689 339. ■ Oddam sobo z dvema ležiščema in souporabo kuhinje, lasten vhod. Telefon 040 610 830. ■ V središču Rog. Slatine oddam trisobno stanovanje. Telefon 031 679 213. * V Šmarju pri Jelšah, v bližini osnovne šole, oddam hišo z vrtom v najem resnemu najemodajalcu. Telefon 041 761 012. ■ V Rog. Slatini oddam opremljeno enosobno stanovanje v zasebni hiši. Telefon 031 407 915. ■ V centru Rogaške Slatine oddam trisobno stanovanje. Telefon 031 679 213. 8 Blizu Rog. Slatine, v zasebni hiši, oddam v najem opremljeno trisobno stanovanje. Prednost imajo starejše osebe ali upokojenci. Telefon 041 364 261. Oddam dvostanovanjsko hišo z garažo v središču Rog. Slatine. Velikost stanovanj je 100 m2 in 90 m2. Telefon 051 767 049. ■ Novo opremljeno stanovanje v Zrečah, velikosti 45 m2, z dvema balkonoma, oddam. Telefon 041 720 024 in 031 678 935. B Enosobno stanovanje v Zrečah oddam od 1. decembra. Telefon 040 290 581. ŽIVALI____________________________ B Po ugodni ceni prodam več vrst koz in kozličkov zaradi pomanjkanja krme. Telefon 070 859 438. Kupim vse vrste krav in telic za zakol. Plačilo takoj. Telefon 041 544 270. Odkup krav in telic za izvoz. Plačilo takoj. Telefon 041 653 286. ■ Odkupim debele in suhe krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 673 009. Kupim krave in telice za zakol. Telefon 031 743 351. ■ Kupim jalove krave in telice za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 727 779. ■ Kupim bikce mesni tip, težke od 120 do 200 kg, telice in krave za zakol. Telefon 031 832 520. ■ Prodam prašiče lastne reje 100 do 150 kg. Možna dostava. Telefon 041 561 893. ■ Odojki za rejo ali za zakol, borova pasma, domača reja, prodamo, kmetija v okolici Celja. Telefon 03 5471 244 in 041 763 800. Prodam papige: rozele (par) in aga-pornise (7 kom). Ugodna cena. Telefon 040 305 205. Pujske za nadaljnjo rejo, 20 - 70 kg, prodam. Možna dostava. Telefon 041 423 571. ■ Jagenjčke za zakol in štiri odrasle ovce prodam. Telefon 041 919 161. STROJI, NAPRAVE Prodam lepo ohranjen mešalec za meso, do 70 kg. Telefon 041 765 345. ■ Prodam klavirsko harmoniko Hohner Lucia IV P - 96 basov. Telefon 040 381 830. ■ Prodam brzoparilnik alfa'. Telefon 030 929 205. ■ Prodam prenosni računalnik Acer Aspire 5520, lepo ohranjen, kot nov. Možna dostava na dom. Telefon 040 807 371 in 041 945 589. Prodam 4-tonsko vitlo, cena 450 EUR ter 4 (25 kg) traktorske uteži po 25 EUR za kos. Telefon 031 489 404. ■ Traktorski hidravlični cepilnik za drva prodam. Telefon 041 711 783. DELO______________________________ ■ Iščem delo (pomoč na domu, vsa opravila v gospodinjstvu in na vrtu). Telefon 040 581 412. VOZILA, DELI I Prodam Peugeot 306 l,6i, letnik 1999, 5-vratni, z vso opremo. Na novo opravljen tehnični pregled. Cena 760 . Tel.: 051306959. ■ Prodam Peugeot 206 l,li, letnik 2004, pet vrat, rdeč metalik, registriran celo leto. Cena 2.320 . Tel.: 051306959. B Prodam traktor Ferrari 4x4, letnik 1984, ljubiteljsko obnovljen. Motor Lombardini 20 KM. Na novo registriran. Tel.: 051306959. ■ Prodam platišča z zimskimi gumami, dimenzije 195 x 65 x 15 za Renault. Dodam še okrasne pokrove in vijake. Telefon 031 513 969. Prodam 3 zimske gume s platišči eskimo 185 x 65 x R15. Telefon 5823 251 in 031 744 622. ■ Osebni avto WV golf, dizel, letnik 1996, prodam. Telefon 041 317 987. Volksvvagen polo 1,9 SD1 dizel, 1. 2004, 5 vrat, klima, 104.000 km, prodam, prav tako zastavo 750, staro-dobnik, certifikat, restavrirano, in gume z železnimi platišči, d: 175/80/14 na pet vijakov za škodo, wv. Telefon 070 661 931. RAZNO_______________________________ Prodam prašiča domače reje, težkega 180 kg in seno v refuzi. Telefon 041 804 391. Prodam drva, metrska, suha, mešana (gaber, cer) v okolici Rog. Slatine. Telefon 031 205 865. V najem dajem opremljeno stanovanje v okolici Rog. Slatine, prodam pa moped APN 6. Registriran. Telefon 041 992 701. ■ Ugodno prodam bukova drva in mlado vino. Telefon 031 209 371. B Ugodno prodam bukova in mešana drva. Telefon 051 260 451. Prodam sorte jabolk, so neškro-pljene. Telefon 5829 179 in 041 222 375. B Prodam drva v goleh, bukova in mešana v hlodih, poln kamion. Telefon 041 798 740. Prodam posteljni okvir, masiven hrast + masivno letveno dno, dimenzije 90 x 190 cm, in trosed rumenorjave barve raztegljiv v ležišče, 100 x 190 cm. Telefon 030 694 030. Podarim ovalno mizo in 6 kuhinjskih stolov s tapeciranim sediščem, lepo ohranjeno. Telefon 041 315 993, Celje. Prodam otroško kolo Schvvinn Tigresslž col, vijolično, cena: 60 EUR. Telefon 041 70 89 89. Bukova drva, razžagana na 25 ali 33 cm, prodam. Telefon 041 893 305. Brikete iz trdega lesa bukev prodam. Telefon 051 318 350. @ Veliko plastično dvokrilno okno dolžine 220 x 1,40 m, prodam, cena 100 EUR, prav tako prodam strojno žago na list v zelo dobrem stanju, cena 400 EUR. Telefon 051 392 022 in 03 576 20 46. B Rabljeno peč na olje, gorilnik, črpalki in mešalno baterijo z regulacijo prodam. Telefon 041 201 150, zvečer. B Kakovostna bukova suha drva po ugodni ceni prodam. Telefon 070 618 838. B Suha bukova drva, cepana na debelo, prodam. Lahko pripeljem. Telefon 031 557 311. B Po simbolični ceni prodam posteljo 2x2 m z dvema novima posteljnima podoma latofleks 2x1 m. Zraven podarim en jogi 2x1 m. Telefon 041 753 796, Nataša. Hranilnik toplote - zalogovnik, dimenzije: fi 900 mm, višine 2250 mm, 1250-litrski prodam. Rabljen 3 leta. Telefon 031 701 262. B Krmni krompir ugodno prodam. Telefon 040 633 185. B Rabljen delujoč hladilnik z zamrzovalnim delom podarim. Telefon 041 216 246. Domači česen - spomladanski, prodam. Možna brezplačna dostava. Telefon 040 646 371. STIKI_____________________________ Dinamičen fant s čisto preteklostjo, iskrenimi nameni za prihodnost si želi trajne ljubezni. Telefon 031 807 376. Mlad moški si želi telesne in čustvene ljubezni z urejeno zvesto žensko. Telefon 041 229 649. Ženitna posredovalnica Zaupanje za vse, ki si želite trajnih razmerij. Brezplačno za mlajše ženske, ugodno za ostale. Info: 031 836 378, 03 572 63 19. Ženitna posredovalnica Zaupanje, Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, 3312 Prebold. POSLOVNI OGLASI B Stanovanjska komisija pri Društvu upokojencev Šmarje pri Jelšah razpisuje enosobno stanovanje v lasti Nepremičninskega sklada pokojninskega in invalidskega zavarovanja Republike Slovenije. Zainteresirani pošljite svoje vloge do dne 29.10. 2012 na naslov Društvo upokojencev Šmarje pri Jelšah, Stanovanjska komisija pri DU Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 18,3240 Šmarje pri Jelšah. Zaposlim samostojnega frizerja/ko z najmanj tremi leti delovnih izkušenj. Frizerski salon D&D, Darja Bogovič s.p., Spodnje Negonje27E, 3250 Rogaška Slatina. Ko aktivnosti nikoli ne zmanjka Olgica O. Krampi. Predstavlja tisti del slovenske poezije, ki se že iz ranega otroštva do današnjih dni osredotoča na življenje našega vsakdana. Pogovarjal seje: Zoran Borovšak Nam lahko zaupate, kako dolgo že literarno ustvarjate in kaj vasje navdušilo k začetku? ► Literarno ustvarjam od ranega otroštva. Od takrat, ko sem se naučila brati in pisati. Otroštvo je bilo razigrano in pestro. Rada se spominjam jesensko-zimskih večerov, ko nam je mama brala pravljice in pesmice, medtem ko so oče, teta in stric vadili vloge za igro za bližajoč nastop. Njeno pripovedovanje in branje je bil povod za moje razmišljanje in nastajanje prvih pesmic ter narisanih risbic. Oče mi je na podstrešju uredil kotiček z mizo, stolom in vsemi pripomočki za ustvarjanje. Kotiček mi je pomenil moj mir in svobodo. Kje jemljete navdih za svoja dela? ► Lahko rečem, da prinašam vtise od vsepovsod. Od pripovedi ljudi, opazovanja, poslušanja. V gozdu se mnogokrat ustavim in poslušam glasove ptic, šumenje voda in prisluhnem tišini. Tedaj slišim svoj notranji klic in začnem pisati pesmi, pozneje pa še ustvarjam umetniške slike. ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■M Zgodbe s Handila Dobjanska pesnica in pisateljica Marija Plemenitaš je v kratkem času izdala že drugo knjigo z naslovom Zgodbe s Handila. Kot že pove naslov, je v tej knjigi zbrala zgodbe, ki jih je slišala v svoji mladosti in jih rešila pred pozabo. V deset pripovedi spleta zanimive zgodbe o vraževernih in bogaboječih prebivalcih s Handila - hriba pri Dobju. Od navadnih, delovnih in skromnih, tistih, ki so se znali postaviti po robu izzivom, do čarovnic - coprnic in ciganov. Plemenitaševa je svojo sicer V moje pesmi vnašam vtise od vsepovsod. Koliko zbirk in katere ste že izdali? Katera je vaša ciljna populacija? ► Moja poezija v knjigi »Moje pesmi - to sem jaz« je moj prvenec, ki sem ga razdelila v sedem sklopov in jim dodala še svoje barvne ilustracije. Res pa je tudi, da ljudje rastemo, odraščamo, spreminjajo se naši pogledi, odnosi ter naša mnenja. Zato je moja poezija dostopna in razumljiva najširšemu sloju ljudi. Nastajala je v različnih obdobjih in vsakdo se lahko prepozna v njej. Kje vse poleg pisanja še delujete? ► Dejavna sem v DU Šentjur, kjer sem članica UO in predsednica Komisije za kulturo in izobraževanje. Sem poverjenica in prostovoljka na območju dela Rifnika - Nove vasi in Črnolice. V Domu starejših Šentjur kot prostovoljka vodim literarno skupino, kjer sem bila nominirana za »naj prostovoljko« in sem priznanje tudi sprejela od predsednika države g. Turka na Brdu pri Kranju. Prizadevam si tudi pri raznih akcijah, pogovorih z mladimi in starejšimi ter sem aktivna pri pripravah na literarnem področju. Kakšne načrte imate za prihodnje? ► Železo je vroče, želim ga kovati še v prihodnje... Predvsem po uspešnem natečaju seniorskih avtorjev Celjske in Koroške regije leta 2010, kjer j e bila izbrana moja pesem »On«. Ta pesem in pesem »Sanje« sta bili zmagovalni tudi na državnem srečanju avtorjev 2010 v Trebnjem ter objavljeni v zborniku »V zavetju besede«, ki ga je izdal Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - revija Mentor. Za pesem »On« sem prejela tudi priznanje območne izpostave sklada za kulturo Šentjur. že tretjo knjigo, drugo letos, predstavila javnosti. Ponovno je v kulturni program vključila svojih 5 hčera, ki so pele, povezovale in igrale. Odlomke iz knjige so prebirali moderatorji Radia Študent in končali ravno takrat, ko je pripoved postala zanimiva ali pa je sledil le še epilog. Knjiga je bogata tudi z ilustracijami Roka Vodeba, ki je na prireditvi zaigral na predhodnika citer - oprekelj in na doma narejen didgeridoo. Knjiga je privabila na vrh Handila lepo množico obiskovalcev, ki so z Marija Plemenitaš že pripravlja novo knjigo. zanimanjem spremljali odlomke zgodb, na koncu pa pojedli še pravi pohodniški sendvič, s katerim so organizatorji postregli. (J. G.) Minless prodira v svet The DJ's Company. Društvo, ki skrbi za promocijo klubske glasbe. Piše: Jure Godler Pri organizaciji lahko poskrbijo za ozvočenje, animacijski program, znane glasbene goste itd. Člani so v večini DJi različnih starosti, med njimi pa so tudi izkušeni in prekaljeni, ki so na sceni tudi že več desetletij. Člani med sabo dobro funkcionirajo, vendar k včlanitvi vabijo prav vsakogar, ki bi jih tovrstno udejstvovanje veselilo. Društvo ima sedež v Šentjurju, sodeluje pa tudi s sorodnimi društvi tako doma kot v tujini. Eden izmed vidnejših članov društva je Mitja Novak. Je 16-let-ni fant, ki se je z glasbo začel ukvarjati že pri sedmih letih, pobudo za glasbo pa je dobil od očeta. Tako je spoznal različne programe za mixanje in izdelavo glasbe. Za njim so že številni uspešni projekti v Sloveniji, trenutno pa je zanj najpomembnejši projekt »Minless«, s katerim se je začel ukvarjati sredi avgusta lani. S tem imenom prodira na tujo glasbeno sceno, predstavlja pa ga tako v tujini kot v Sloveniji, le da v Sloveniji pod tem imenom gostuje izključno na večjih dogodkih. Kot Minless ima v tujini izdanih že 5 skladb - od tega 3 avtorske in 2 remixa. Njegovi mixi se predvajajo v oddajah s klubsko glasbo imenovano Clubbing. Že nekaj tednov pa je Minless, kijev sodelovanju z mlado pevko iz okolice Ljubljane z umetniškim imenom Julie Crystal posnel skladbo Fairytale, na samem vrhu lestvic. Ta projekt pa je trenutno še v fazi promocije, kmalu pa bomo dočakali tudi uradni izid. Mitja Novak se predstavlja že na velikih Clubbing odrih. Pa je prišla tista jesen Ansambel Kozjanski zven že pripravlja novo zgoščenko. Na zdravje. Šentjurčani so okupirali priljubljeno TV oddajo. Piše: Vid Aužner Dnevi postajajo vedno krajši in hladnejši, a še vedno prijetni. To se zavedajo tudi naši glasbeniki, ki svoje koncerte in veselice selijo iz šotorov v športne dvorane, kjer za dvig temperature poskrbijo kar sami in njihovi številni gostje. Zadnjega septembra je praznovala KS Slivnica svoj praznik, kjer je na Kamni plaži poleg otvoritve novega kompleksa za veselo druženje poskrbel ansambel Petka. Fantje so se tudi uspešno pripravili na Noč Modrijanov, ki bodo kot redni gostje že drugič na odru skupaj z Modrijani povezovali venčke narodnozabavnih uspešnic. Prvi četrtek v mesecu oktobru se je znova začela tudi oddaja naj viža na VTV Velenje, ki jo že 3. leto zapored vodi Davor Pušnik, vodja ansambla Unikat. Oddaja je na sporedu vsak četrtek zvečer ob 20.00, namenjena pa je predstavitvi tako novih kakor tudi starih najrazličnejših narodnozabavnih ansamblov. Na zdravje Ansambel Unikat je bil v petek, 19. oktobra, v oddaji Na zdravje, kjer so člani ansambla predstavili čisto novo pesem z naslovom »Na Slivniškem jezeru«. V oddaji so sodelovali še: MoPZ skladateljev Ipavcev Šentjur, Društvo Sv. Helena z Javorja ter Že tradicionalno je bil prvi minikoncert v okviru najglasnejše turneje v Sloveniji, Klubskega maratona Radia Študent. V soboto, 13. oktobra, je Prostor obiskalo veliko število ljubiteljev alternativnih zvokov od blizu in daleč. Razbijali so Čao Portorož in Tirno Chinala. Že teden kasneje, v petek, 19. oktobra, je zaodrje šentjurskega hrama kulture ponovno postreglo z obrokom postrocka. Umirjeno vzdušje so sredi prvega nastopa sicer popestrili možje postave, ampak to ni zmotilo obiskovalcev, ki so uživali mladinska folklorna skupina Lintvar. Polonca Jazbinšek, predstavnica TIC Šentjur, je spregovorila o turističnih znamenitostih in prireditvah. Ribiška družina Voglajna s predsednikom Ervinom Belakom pa je predstavila ribolov in Slivniško jezero na splošno. Prvi samostojni koncert V nedeljo, 21. oktobra, smo bili na prvem promocijskem koncertu ansambla Poet v Gorici pri Slivnici, ki so ga poimenovali kar Martinovo je praznik vina. Na koncertu so tudi promovirali svojo prvo zgoščenko z naslovom »Rad bil bi tvoj poet«. Ostali povabljeni glasbeni gostje so bili še ansambel Poljanšek, Euro kvintet, ansambel Vikend ter domači ansambel Unikat. Za popestritev in smeh celotnega koncerta je poskrbel Klobasekov Pepi (Miro Klinc). Celotni program je povezovala Maja Oderlap. Obiskovalci so napolnili dvorano do zadnjega kotička, kjer so uživali v dobri glasbi in smehu. Ansambel Kozjanski zven Že samo ime pove, da ansambel Kozjanski zven prihaja s Kozjanskega. Sedež ansambla je v Dobju pri Planini, kjer je doma tudi vodja Zvone Leskovšek. Vse skupaj se je začelo, ko se je Zvone odločil, da bo prenehal z igranjem v ansamblu Vigred. Glasba mu je bila položena v zibelko, saj mu je veliko pomenila. Tako je v glasbenem izboru organizatorja Nejca Kresnika. Skupina Y [:why], ki obstaja od leta 2004, je po krajšem zatišju v prenovljeni zasedbi tria lani snemala novo ploščo »Blessing Alarm«. Po izvedbi dveh uspešnih koncertov pa ne moremo mimo dejstva, da je Prostor, kot ga imenujejo organizatorji, zelo priljubljeno zbirališče mladih, o čemer priča tudi vedno večji obisk. Obiskovalci se v Šentjur pripeljejo tudi iz Celja, Rogaške itd., saj v Sloveniji kljub dobro razviti undreground sceni v večjih središčih nastal nov ansambel z imenom Kozjanski zven. Na slovenski narodnozabavni sceni ni novinec, saj pod tem imenom deluje že 14 let. Do sedaj je izdal dva glasbena projekta, v nastajanju pa je že novi projekt, ki bo, če ne prej, ugledal luč sveta drugo leto, ko bodo slavili 15. obletnico delovanja. Z leti se je zasedba tudi spreminjala. Zadnji sestav ansambla sestavljajo: Zvone Leskovšek - vodja (harmonika, klaviature), Ivo Gajšek (kitara, klaviature, vokal), Mojca Čakš (vokal) in Matjaž Koželj (bas kitara, bariton, vokal). Njihov glasbeni repertoar obsega lastne skladbe in skladbe vrhunskih izvajalcev, kot so: Mihelič, Slak, Avsenik ter ostali. Igrajo še vedno pomanjkanje tovrstnega dogajanja, vsaj v našem okolišu. Prostor kot tak je kljub navdušenju nastopajočih nad ambientom vedno bolj neprimeren za izvedbo tovrstnih dogodkov, tako zaradi prekrivanja programa v kulturnem domu kot tudi zaradi jeze sosedov in vedno večje dotrajanosti kulturnega doma. Zavoljo mladih in spodbujanja druženja si organizatorji želijo čim bolj ugodno rešitev in pomoč lokalne skupnosti pri iskanju nadomestnega prostora za izvajanje takšnih in podobnih projektov. (S. R.) na diatonično harmoniko ter pojejo štiriglasno petje. Dosegajo odlične rezultate na raznih festivalih. dejstva mrflce Guzaj Pred kratkim je ansambel Kozjanski zven posnel videospot na temo razbojnika Guzaj a in z njim naletel na dober odziv ljudi, predvsem tistih, ki poznajo zgodovino Kozjanskega. Vrnili so se v 18. stoletje in v prečudovit ambient Kozjanske domačije v Dobju pri Planini, kjer so tudi uprizorili zgodbo Franca Guzaja. Z omenjeno skladbo so se predstavili v petek, 26. oktobra, v oddaji Na zdravje. Prostor, kjer se dogajajo koncerti, je vedno bolj neprimeren za tovrstnen glasbeni utrip. Sezona minikoncertov odprta Tel.: 03/574-02-78, GSM.:041/632-147 Jager Franci s.p., Vrbno 17, Šentjur Tel.: 03/574-02-78, GSM..041/632-147 E-pošta: avtomehanika.jager@siol.net - servisiranje osebnih in dostavnih vozil - priprava in vožnja vozila na tehnični pregled - diagnostika vseh vrst vozil - servisiranje in polnjenje klimatskih naprav /* Ti«rin V test pour limits nen god TAJFUN Planina d.o.o., T: 03/ 746 44 00 E: prodaja@tajfun.si, www.tajfun.com Aktivnosti drugega bataljona Kozjanskega odreda 2. nadaljevanje Komandat divizije Mirko Bračič, Franc Rozman - Stane in Ivan Kovačič - Efenka. Piše: Karol Žibret Pozno jeseni in v začetku zime 1944/45 smo bili večkrat zaporedoma napadeni v pol ali eni uri po prihodu na ciljno mesto. Po prihodu na cilj je komanda takoj razpostavila straže in odposlala patrulje. Naloga patrulje je bila, da ko opazi sovražnika, začne streljati, četudi se po tem umakne. Tako je bil bataljon obveščen, da se mu približuje sovražnik in je lahko začel temu primerno ukrepati. Pred zaporednimi napadi se je bataljonu pridružil borec v železničarski obleki. Ne vem, iz kakšnih razlogov ga je po približno desetih dneh zmanjkalo. Od tedaj naprej tudi ni bilo tako pogostih napadov sovražnika. V bataljonu so se razširile govorice, da je ta železničar izdajal. Po novem letu 1945 se je bataljon ustavil v neki vasi na Bizeljskem. V naš bataljon je prišel srbohrvaški oficir. Govorilo seje, da je od naše komande zahteval več napadov na sovražnika. Preko komande in s terena je prišla informacija, da je na postojanki v Malem Vrhu okoli 40 sovražnikovih vojakov, ki imajo nekaj ruskih ujetnikov. V naslednji noči je komanda aktivirala 20 dobro oboroženih borcev, z nalogo rešiti ruske ujetnike. Namen je bil onesposobiti stražarje brez streljanja in obkoliti stavbo, v kateri so bili sovražni vojaki. To jim je uspelo in pozvali so sovražne vojake k predaji. Ti so začeli stopati iz stavbe in se predajati brez orožja. Nekaj pa je bilo sovražnih vojakov, ki se niso želeli predati, in eden od njih je začel streljati. Naši so hoteli vrniti strele iz mi- traljeza, žal pa ta zaradi hudega mraza ni delal. Eden od borcev je aktiviral ročno bombo, da bi jo vrgel skozi okno v stavbo. Na oknu je bila mreža, ki je bombo odbila nazaj in eksplodirala med našimi borci. Rezultat tega slabo izvedenega napada je bil 6 težko ranjenih partizanov. Medicinec našega bataljona ni imel ustreznih zdravil in sanitetnega materiala, da bi ranjenim borcem lahko pomagal in jim lajšal bolečine. Naslednjo noč smo ranjence prestavljali v partizansko bolnišnico na Pohorju. Snega je bilo toliko, da goveja vprega ni mogla iti naprej, zato smo morali borci skozi sneg vpregi utirati pot. V drugi noči proti jutru smo pripeljali ranjence v bližino bolnice, tretjo noč pa do bolnice. Od šestih borcev so trije po poti zaradi ran in hudega mraza umrli. V zadnjih dneh januarja ali začetku februarja 1945 smo se nahajali pri Svetem Jedertu na Bizeljskem. Drugi dan našega bivanja v tem kraju se je bataljonu začela približevati večja skupina nemških smučarjev. Ko so prišli do vasi, jih je zaseda našega bataljona ustavila. Prišlo je do spopada, v katerem je sodeloval cel bataljon. Po nekaj urah so se nemški smučarji umaknili. Naš bataljon ni imel mrtvih ali ranjenih. Na sovražnikovi strani pa je bilo nekaj ranjenih ali mrtvih, saj smo opazili krvave sledi njihovega umika. (Se nadaljuje) ® aforizem ino^e Novi gospodarski ukrepi so kot kozmetika. Več kot jih je, hujše bodo posledice, (jmm) □ 0 O a ra tj horoskop novice OVEN (21.3. - 21.4.) Ljubezenske zvezde imajo svoje, občasno nenavadne ali zapletene poti. Vse gre po ovinkih, tudi zato, ker je na drugi strani precej nepopustljiva oseba. Višek energije usmerite v šport. BIK (22. 4. - 20. 5) Do nekoga ne čutite več istega kot prej. Vseeno vztrajate na tej poti, čeprav vaše srce zavrača kakršen koli pritisk. Bodite pozornejši na zdravje, čeprav je veliko stvari, ki bi jih radi počeli. DVOJČKA (21. 5. - 21. G.) V službi vam bo težko, saj nečesa morda ne morete sprejeti, kar bo pomenilo le še dodatno breme. Vsekakor pa se lahko izkažete v odnosih s starejšimi ali glede finančnih načrtov. RAK (22. 6. - 22. 7.) Naporno bo, tudi zato, ker se z nečim ne morete ukvarjati tako, kot ste bili vajeni. Ponavadi se radi navezujete na ene in iste postopke, zdaj pa morate nemudoma spremeniti smer. LEV (23. 7. - 23. 8.) Srce vas vleče k nekomu, ki vas edini razume. Ni razlogov, da mu tega ne bi priznali. Tudi vam se bo takoj odvalil velik kamen od srca. Pri delu ali ob izpitih se boste znebili strahu. DEVICA (24. 8. - 23. 9.) Ljubezen je zelo blizu, toda še vedno se držite nekako ob strani in pravzaprav nočete priznati, kaj vas je zamikalo. Pri delu pa je drugače, ne boste dovolili, da vas prehitijo. TEHTNICA (24. 9. - 23.10.) Z nečim se boste spoprijeli izredno resno in odgovorno. S takim pristopom vam ne more spodleteti, posebno v karieri in glede izpitov. Za ljubezen boste nekoliko manj razpoloženi. ŠKORPIJON (24.10. - 22.11.) Pokazali boste, da ste se pripravljeni spoprijeti z nečim, česar do zdaj morda niste najbolje poznali. Vsekakor pa bodo izidi ugodni, če boste vztrajni in dovolj optimistični do samega konca. STRELEC (23.11. - 21.12.) Sprašujete se, zakaj se vam zapleta tik pred zdajci. Nekako slutite, da ste na pragu rešitve, toda nekaj vas še vedno ustavlja. Morda je to občutek, da bi morali zbrati še nekaj dokazov. KOZOROG (22.12. - 20.1.) Tokrat se boste brez zadržkov podali v nekaj, kar se vam je zdelo velik zalogaj. Tako v karieri kot glede zasebnih zadev natanko veste, kaj si želite, in to boste tudi zahtevali. VODNAR (21.1. -19. 2.) Obstaja nekaj, kar vas izredno moti in vznemirja. Povezano je lahko z odločitvijo nadrejenega, starejše osebe ali družinskega člana. Tokrat vam preostane le, da se prilagodite. RIBI (20. 2. - 20. 3.) Prijetno vam bo, posebno v družbi tistih, ki vas bodo navdušili za kaj novega, posebno če vam je glede dela ali ob načrtovanju sprememb v domačem krogu že primanjkovalo nove motivacije. ŠENTJURSKE 005X^33 WWW.SENTJUR5KEN0VICE.SI Šentjurske novice izhajajo vsako zadnjo sredo v mesecu. Uredništvo: MediaStar, d. o. o., Drofenikova ulica 15, 3230 Šentjur. Telefon uredništva: 03 620 02 52. E-pošta uredništva: urednistvo@sentjurskenovice.si Odgovorni urednik: Jure Godler, urednik@sentjurskenovice.si Dopisniki: Saša Jagodič, Bogdan Rahten, Gašper Andrinek, mag. Nevenka Cmok, Saša Majer, Primož Laubič, Tanja Gobec, Lucija Jager, Nina Krobat, Barbara Murk, Milenka Blaževič. Zoran Borovšak Oblikovanje: Matjaž Šrekl, Uroš Štruc matjaz@radiorogla.si Oglasno trženje: Nika Zorič 041 677 561 Natisnili smo 1500 izvodov. Šentjurske novice tiska Grafika Gracer, d. o. o., Celje. Letna naročnina znaša 24 EUR. Naročniško razmerje lahko prekinete le ob koncu obračunskega obdobja, odpoved mora biti sporočena pisno. Časopis sodi med proizvode, za katere se obračunava 8,5-odstotni davek na dodano vrednost (vračunan ceni). Številka transakcijskega računa pri Banki Celje je 0600 0037 3219 342. Časopis je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS pod zaporedno številko 1049. Stališča avtorjev niso nujno stališča uredništva. VICI naših bralcev Poslanec gre po ulici in sreča mlado mamico z otrokom. Otrok pokaže s prstom nanj in reče: »Poslanec, poslanec!« Poslanec je presenečen in mu reče nazaj: »Kako pa ti veš, da sem jaz poslanec?« Pa reče mamica: »Sej ne ve, samo R-ja še ne zna izgovoriti!!/« Uradnika se srečata na hodniku ministrstva. Pa eden vpraša drugega: »Kaj ti tudi ne moreš spati?« © Koliko občinskih uradnikov je potrebno, da zamenjajo žarnico? - Devetintrideset! Eden, da zamenja žarnico, in osemintrideset, da izpolnijo formularje! Kako se uradniki igrajo svojo igro - uradniški mikado? - Kdor se prvi premakne, izgubi. © V večini ministrstev imajo urejena dva vhoda. Drugega uporabljajo uslužbenci, ki v službo prihajajo prepozno, zato, da ne ovirajo tistih, ki odhajajo predčasno domov. Vodnik: »Tamle, fantje, na tistem travniku se tako zamaskirajte, da bo vsak mislil, da ste krave!« Vojak: »Kaj pa, če nas bo hotela pastirica pomolsti?!« © Se srečata siva in bela miš, obe shirani. Bela miš pravi sivi: »Ti si pa najbrž revna cerkvena miš, ki te je tako uničila mariborska škofija!« Siva miš malo ogleduje belo in potem reče: »Ti si pa najbrž miš iz laboratorija.« Bela miš pa nazaj: »O ne, ne! Jaz sem v bistvu polarni medved, ki je preživel Janševe reforme.« © Jurij: »Koširček moj, kako si kaj?« »Slabo, zelo slabo, očka sem postal.« »To je vendar lepo. Čestitam. In kako je kaj Marta?« »V redu, še ni izvedela.« P o s vo [ i m e! *«• Kuža Asky je mešanec, star je okrog 2 leti in ga je lastnik oddal. Kuža je prijazen in bo vesel svojega novega skrbnika. Zavetišče za živali Zonzani, Jarmovec 5,3222 Dramlje. Kontakt: 03 749 06 00, www.zonzani.si, dežurni za intervencije: 041 725 123. Odprto od ponedeljka do petka, od 8. do 16. ure. Danes šolarji prejemajo občinska priznanja že za prizadevno učenje, prijateljski odnos do ostalih učencev in če ne »čvekajo« pri pouku. M 4E Župan se na vsaki prireditvi pohvali z opravljenim, zmanjkalo pa bo denarja za prihodnost. Bomo našo občinsko upravo kmalu preimenovali v sončno upravo? Ob dvigu starostne meje za pokoj bodo najbolj ogroženi ravno v Društvu upokojencev Šentjur. Če bomo vsi delali do smrti, jim bo zmanjkalo članov. Kmetje na Slomu so poskrbeli kar za malo presenečenje, povabili so pravega evangeličanskega škofa. Poraja pa se vprašanje, ali so se zmotili ali so ga povabili namenoma. Mr Ponkovški otroci so prepričani, da gre za skateboard igrišče, odrasli pa modrujejo, da gre za vesoljsko plovilo. Le kaj bi to bilo? Držimo pesti za znanega šentjurskega podjetnika, da mu uspe namera po prevzemu gradbenega podjetja, saj se bomo v nasprotnem vozili po nespluženem snegu in neposutih cestah. . Kriza se pozna vsepovsod, tudi v številu občinskih priznanj. <£čl Predlog za polnjenje občinskega proračuna - radar na vsakem ovinku. Nekateri svoje buče pripeljejo pokazat, drugi pa ves čas »serjejo bučnice«. Razsaja zelo huda bolezen, nekaterim že samo s pogledom na zvezdo pade mrak na oči. Srečni nagrajenci septembrske številke so: Milan Leskovšek iz Grobelnega, Martina Slomšek s Ponikve in Darinka Presker s Ponikve. Nagrade, ki jih poklanja Čistilnica in pralnica Mackošek, bone za brezplačno čiščenje, vam bomo poslali po pošti. Iskrene čestitke vsem! V novi nagradni križanki je pokrovitelj podjetje Biooprema Šentjur. Izpolnite geslo, napišite ga na kupon in ga najkasneje do 20. novembra pošljite na naslov: MediaStar založništvo d. o. o., Drofenikova ulica 15,3230 Šentjur. Nagradna križanka [D3žfl33 Nagradno geslo: I Ime in priimek:_ | Naslov:_______ LE-pošta: ___ _ ŠENTJURSKA kuhinja Jesenska poslastica Sestavine za štiri osebe: 4 velike mehke hruške 2 žlici medu dve pesti orehov 100 g piškotov 4 jajca ščepec soli 400 ml mleka 150 g polnozrnate moke 4 žlice rjavega sladkorja Priprava 1. korak: Zrele hruške olupimo, narežemo na krhlje in jih naložimo v okrogel pekač za pite ali tortni model, ki ga predhodno namastimo z maslom. 2. korak: Po hruškah prelijemo malo medu in jih posujemo z orehi ali kakšnimi drugimi oreščki, ki jih predhodno malo narežemo. Tudi piškote narežemo na koščke in jih posujemo po vrhu. 3. korak: V posodi stepemo jajca, ščepec soli, sladkor po okusu, odvisno od tega, koliko so sladke hruške, moko in mleko ter maso prelijemo čez hruške. Vse skupaj postavimo v na 180 stopinj segreto pečico za približno 45 minut. Sladico malo ohladimo, posujemo s sladkorjem v prahu ter še toplo ponudimo. Zdrava in hitro pripravljena sladica za ljubitelje hrušk in orehov. * NOVja* NM* 1|[©M©] * Nilp * TEHNIČNI PREGLEDI v ŠENTJURJU zraven VULKANIZERSTVA MULEJ Z veseljem vam opravimo brezplačni preventivni tehnični pregled! PRI NAS LAHKO OPRAVITE: -TEHNIČNI PREGLED - REGISTRACIJO VOZILA - OSNOVNO IN KASKO ZAVAROVANJE VOZILA - PREPIS VOZILA (identifikacijo podpisa) - KONTROLO SKLADNOSTI VOZILA (homologacija) (osebna, tovorna, priklopna vozila, motorna kolesa, traktorje,...) - KONTROLO SKLADNOSTI PREDELANEGA VOZILA (vlečne naprave - kljuke, pnevmatike, platišča, zatemnjena stekla,...) - PREGLED TAHOGRAFOV ŠHŠSHCA Ulica Tončke Čečeve 18, ŠENTJUR Ob opravljenem tehničnem pregledu in sklenjenem zavarovanju vašega vozila v Šentjurju, vam v mesecu marcu, aprilu in maju podarimo brezplačno podaljšanje registracije. AVTO KRKA d.o.o., je podjetje s 15-letno tradicijo na področju tehničnih pregledov ter registracije motornih in priklopnih vozil. Delovni čas: pon. - pet. od 7. do 19. ure tel.: 03/ 74 89 450 sobota od 7. do 12. ure fax.: 03/ 74 89 460 w bJGVG bJGVG bJGVG bJGVG bJGVG bJGVG bJGVG KAWMSHTOSi7:\r/v NAŠIH ODLIČNIH R1C IN OSTALE NAŠE DOBRE HRANE NA VAŠ DOM BREZPLAČNO bo f km te centra Šentjurja! telefon: 0? 74919 63 mobitel: 051413 590 VABIMO VAS TUDI, DA V NAŠEM PROSTORU ZA ZAKLJUČENE DRUŽBE DO 80 OSEB, PREŽIVITE PRIJETNE TRENUTKE OB VAŠIH POSEBNIH PRILOŽNOSTIH! ■■■ WZ5®83i M mit) Mm i srnin mmmm\ n lij MaHti 'M iiaiiia auiiii/DP mm jmfimm C.Leona Dobrotinška 27 3230 Šentjur 03/7461100 Rogaška cesta 36 3240 Šmarje/Jelšah 03/8190240 www.protect-servis.si ‘Podatki niso celoviti. Za več podrobnosti povprašajte pooblaščenega prodajalca, ki je naveden na plakatu, ali obiščite spletno stran promotion.michelin.si!