£ Iz i a i n vsak čotrtok. Cena mu je 3 K iih loto (Za Nemčijo 4 K, ž* Ameriko tn druge tuje države fl K.) _ posamezno štovilko so prodajajo —--- j>o 10 vinarjev. ..-. S prilogama: ,M kmetki dom" m Jasa Gosnodlnia". Spisi in dopisi so poftil jaio: Uredništvu »Domoljuba* Ljubljana. Kopitaneva ulica. Naročnina, reklamacijo in in-Herati pa: Uprevničitvu „l>omohuba*. —— Ljubljana, Kopitarjeva ulica —— Štev. 38. V Ljubljani, dne 23. septembra 1915. Amerika in vojska. Bila jc žc velika nevarnost, da ne poseže v vojsko proti Nemčiji in Avstriji tudi Amerika. Zlasti takrat, ko je nemški podmorski čoln potopil potniški parnik »Lusi-fania«, na katerem se je vozilo nad sto Amerikancev, je zašumelo onstran oceana in resne besede, ki se je iz njih bralo še resnejše žuganje je takrat govorila Amerika Nemčiji; zehtevala je od Nemcev obljubo, da nc bodo potniških parnikov več potapljali. Ko je bil dne 19. avgusta potopljen drugi večji potniški parnik »Arabik«, in so pri ti priliki tudi štirje Amerikanci prišli ob življenje, je bila nevarnost, da predsednik Zedinjenih držav ne napove Nemčiji vojske, res prav blizu. Hvala Božu! zdaj je minula. Za naše ljudstvo je ta reč velikega pomena. Do stotisoč naših rojakov Slovencev imajo Zedinjene države v svoji sredi, domala brez izjeme samo t v k' b0 navezani na zaslužek svojih Ko bi imeli vojsko z Ameriko, bi se acelo preganjanje avstrijskih in nemških državljanov v velikem; trpeli bi seveda v Pm vrsti tisti narodi, kateri pošiljajo najet izseljencev preko morja, torej naš prav Posebno. Zato smo z veliko skrbjo gledali, «ko se izpelje spor med Nemci in Ame- riki Da se ' |e srečno končal, zato sta dva 'na vzroka. Prvi in glavni je ta: Nemška «)e obljubila, da bo zaukazala podmor-i» čolnom, da ne smejo nikoli več nobe-ža pounškega parnika napasti, ne da bi Prej ne opozorili na nevarnost in ne da s \S1 mirni potniki ne bili prej spravljeni se pa zahteva od parni-'' ? na P°z'v, naj se ustavijo, ne zbeže, Pada se s silo ne upro. !ad vzrok je pa ta, da se je začelo banje* CaS V Ameriki vedno močnejše gi-I Proti temu, da se izvaža orožje in llvo enemu delu bojujočih se držav. Go- tovo je k temu pripomoglo pismo, ki ga je avstrijska vlada poslala amerikanski, v katerem pravi, da se ne zlaga z nepristra-nostjo, ko Amerika našteto ladij polnih topov, granat, šrapnelov. smodnika, dina-mita in drugih vojnih pripomočkov pošilja na Angleško, Francosko in Rusko, zadnji čas tudi na Laško. Amerikanska vlada je sicer na to odgovorila, da to ne nasprotuje nepristranosti, ker ni Amerika kriva, da se orožje in strelivo ne moreta pošiljati tudi na Nemško in v Avstrijo. S tem odgovorom pa ta reč ni končana. Nekaj poštenih, od brezvestnih kapitalistov neodvisnih časnikov, na čelu jim »Eksaminer« v Čikagi, je začelo (dne 11, avgusta) klicali vest amerikanskim politikom in veleobrt-nikom v tem oziru in ne brez znatnega uspeha. Pred seboj imamo imenovani čikaški list. Iz njega posnemamo to-le: List piše: »Recimo, da imamo pravico prodajati orožje svojim bratovskim narodom, ki se uničujejo med seboj v ti strašni vojski. Tako pravico imamo po mednarodnih zakonih, toda ali imamo to pravico po nravnem zakonu? Mednarodni zakon nam daje to pravico, toda ali nam jo daje božji zakon? Gospod Bog je rekel: Nj ubijaj. To pomeni tudi: Ne pomagaj ubijati.« Cela vrsta ljudskih zastopnikov iz raznih amerikanskih držav dokazuje v listu, da bi se morala izdati prepoved izvoza orožja in streliva iz Amerike, in da hočejo v tem zmislu delati, kar bodo mogli. Iz njihovih izjav beremo, da Amerika s svojim izvozom podaljšuje prelivanje krvi, da izgublja na svetu dobro ime, da je vsled tega nesposobna posredovati za mir, da je taka trgovina morilna in grda, ker gre njen dobiček na stroške človeške krvi. Zelo lepo pravi J. K. D a v i s , poslanec iz Teksasa: »Nobena omikana država ne bi delala tako, kakor mi, veliki krščanski narod, v ti vojski. Misijonarje pošiljamo po svetu pridigovat mir ljudem na zemlji, ki imajo dobro voljo, zdaj pa pošiljamo orožja v vrednosti neštetih milijonov dolarjev in i tem podpiramo najstrašnejšo in najrazdi-ralnejšo vojsko, kar jili je svet kedaj videl. Mi enostavno zakri\amo Kristusov križ z dolarjem.« Veliki obrtnik br. P. Groscup iz zapadne Virginije pravi: Če kdo, ki želi mir med ljudmi, vidi dva človeka v boju na življenje in smrt, ko se bojujeta s kolmi, bo pač stopil med nju in njima položil roke na rameni ter ju prosil, naj se spravita in skleneta mir, ne bo pa stal poleg kup kolov v rokah in jima jih dajal, ko izrabita svoje, zraven pa kričal: Mir, miri Tako pa dela zdaj vlada Zedinjenih držav.« Vilj. Hale pravi: »Moliti za mir, obenem pa pripravljati sirelivo, !:i se ž nji-n dela vojska, trditi nepristranost v sporu obeh strank, obenem pa dajati orožje v roke samo eni, to se pravi vreči od sebs vsako dostojno pravico na narodno odkritosrčnost. Veselo je, da se je pri ti priliki oglasilo mnogo tovarnarjev, ki nečejo sprejeti naročil za orožje in za reči, ki se potrebujejo v vojski. Eksaminer navaja (dne 15. avg.) 28 takih podjetnikov, ki so odklonili agleških, francoskih in ruskih naročil za več nego 700 milijonov dolarjev. Hvala Bogu, še je poštenih mož na svetu. Predsednik velike avtomobilske družbe K. Ford, katera ima 18.000 delavcev, piše: Nobene reči si ne moremo misliti tako nravno nizke, kakor človeka, ki hoče obogateli od krvi vojakov, ki jih gonijo na vojsko. — Od začetka vojske sem odklonil vsako prodajo avtomobilov za vojne namene; tega s« hočem držati do konca vojske. Na tisoče voz so naročili razni bojujoči se narodi, toda noben se ni prodal. Če drugi Amerikanci podpirajo vojsko s proizvodi svojih tovarn, me skrbe kot Amerikanci in kot ljudje. Amerika me skrbi zavoljo tega. J. V. Rapp, predsednik njujorške kovinarske družbe, piše: »Odklonil sem naročilo za tope in šrapnele v vrednosti en milijon dolarjev. Odklonil sem izdelovanje kakršne koli reči namenjene za uničenje človeškega življenja. Krvni denar jc najgorja vrsta. Odklanjam udeležbo pri moritvi človeških bitij.« Amerikanski kongres se zbere meseca decembra. Takrat se bo, upuno, na pristojnem mestu obračunal s špekulanti s človeško krvjo in izpregovorila se bo tudi resna beseda z vlado, ki jih podpira. Vladne naredbe in kmečki stan. Izredne razmere, ki so nastale po vojski, so dale vladi povod za razne naredbe, ki globoko segajo v celo narodno gosoo-darstvo in zadenejo vsako rodbino v deželi. Take naredbe, ki jih narekuje skrb za vojsko, so naravno splošnega značaja. Kaj pravi zakon o vojnih dajatvah? Kar sc tiče vojnih dajatev, je odločilen o tem zakon o dajatvah zo vojno z dne 26. decembra 1912. Ta zakon določa, da sc smejo ob mobilizaciji zahtevati za čas vojne nevarnosti ali, dokler traja nastala vojna, za oboroženo silo in za izvršitev obrambnih naredb, ki so potrebne za dobro vojskovanje, v tem zakonu določene dajatve za vojno, ako bi se potrebščine oborožene sile navadnim potom, to je, tako kakor v miru, ne mogle nabaviti v pravem času ali pa le z nerazmerno večjimi stroški. — Dajatve se smejo zahtevati le v toliko, kolikor je neobhodno potrebno, in od vsakega v t i s t i m e r i, kolikor mu jih je mogoče izpolnjevati. Za te dajatve mora dobiti vsakdo primerno odškodnino, ako zakon izredno ne določa drugače. § 22. tega zakona pravi: Kdor ima stvari, ki morejo služili v živež, n. pr. klavno živino, ta je dolžan^ prepustiti te stvari vojakom. Vojaštvo more zahtevati take stvari potom županstva, kateremu more naložiti dolžnost, da jih da pripeljati na določen kraj. — Plemensko in molzno živino sme vojaštvo zahtevati za klanje le, če ni mogoče v primernem času drugačne dobiti. — Odškodnina za hrano, stanovanje in živež se odloči z ukazom na podlagi povprečnih tržn. cen v mesecih oktobru, novembru in decembru prejšnjega leta; te cene se pa morejo povišati za eno tretjino. Ako se dožene v času dajatev za vojno, da so sc tržne cene bistveno zvišale ali zr.izale, se določi odškodnina na podlagi novih cen, v katerem »lučaju se pa te cene ne smejo zvišali § 23. Kdor ima k 1 a j o , je dolžan vojaštvu prepustiti potrebno klajo. Od občine se sme zahtevati, do klajo kosi, zbira m oddaja. Za vojaško živino sc smejo uporabljati pašniki. Za klajo se plačuje v § 22. določena odškodnina. Za travo ali poljske pridelke, s katerimi se jc krmila živina, dalje pašnike (ne pa za obdelana polja) sc plačuje odškodnina po izvedenski cenitvi v višini navadne vrednosti pridelka ob košnji. Za pašnike se plača v kraju navadna pašnina. § 27. pravi: Če se mi di, morejo zahtevati vojaški poveljniki ali vojaške oblasti vojne dajatve kar po političnih oblasteh, v izrednih slučajih kar po občini sami. Politične oblasti, oziroma občine morajo skrbeti za izpolnjevanje dolžnosti dajatev za vojno. V sili pa se morejo zelo potrebne dajatve zahtevati naravnost od tistega, ki jih je dolžan izvršiti, § 28. Zahtevane dajatve za vojno razdeli minister za vojno brambo na dežele, politične deželne oblasti na okraje, politične okrajne oblasti pa na občine. Dajatve za vojno je treba naložiti, kolikor je to mogoče brez nevarnosti za vojaške koristi, ne da bi stroški vsled delitve preveč narasli, na primerno veliko ozemlje in jih porazdeliti kolikor le mogoče sorazmerno močem dežele, političnih okrajev in občin, ne da bi sc posameznikom, ki so dolžni opravljati vojne dajatve, onemogočil ž njimi gospodarski obstoj. § 30. Politične oblasti in občinska predstojništva morejo dati izjesti dajatve za vojno, ki bi se jih kdo branil vršiti ali katerih bi kdo ne opravil, tudi s s i 1 o in smejo zahtevati v ta namen, če treba, tudi vojaško pomoč. Ako se zahtevam po dajatvah za vojno ne ugodi v pravem času ali pa ne v zadostni meri in pa, če bi bilo sicer sodelovanje političnih oblastev ali občin nemogoče, sine vojaštvo samo brez njih posredovanja zahtevati vojne dajatve. Kdor se brani ali upira, ga more dotični poveljnik na svojo odgovornost k dajatvi prisiliti, blago pa vzeti, tudi če ni posestnika poleg. Če je poveljniku mogoče, naj privzame pri teh opravilih zaupnike. Glede odškodnine določa § 32.: Odškodnino za dajatve, izvršene po tem zakonu, in škodo je, kolikor le mogoče, plačevati v gotovini. Če bi to ne bilo mogoče takoj, mora oblast dajatev za vojne namene pismeno potrditi. S tem potrdilom more tisti, ki je izvršil vojno dajatev, dokazati svoje pravice do plačila, ako ni dobil že preje odškodnine. Tako torej zakon, katerega določbe mora poznati vsak posameznik, kajti danes pač ni kmetskega posestva v deželi, katero ne bi bilo že več ali manj prizadeto po vojnih dajatvah. Glede potrdil omenjamo še, da mora potrdila za škodo dati poveljnik vojaškega krdela, in sicer se naj gleda, da so potrdila od njega podpisana ter s pristavljenim uradnim pečatom, iz katerega se da krdelo jasno dognati, uveljavljena. Na podlagi tega zakona torej se sedaj v deželi dobavlja živina s krmili in živežem za vojaštvo. Zakon pravi, da se m o r e vojaška oblast posluževati teh zakonitih do- ločil, ako vojna sila ne more priti do tel potrebščin navadnim potom, to je potoni proste prodaje, kakor jc običajna v mirnih časih. Vsi smo pač brez izjeme tega mnenja da danes mora dali branilcem naše domovine vsakdor vse, kar je za našo oboroženo silo potrebno. Dali smo svoje može in mla. deniče na vojsko, da prelivajo svojo kri za cesarja in za domovino Nikc.uur ne pride na misel, da bi ta oborožena sila, ki je kij od naše krvi, ne dobila vsega, kar potre-buje. Seveda je pa vpoštevali tudi lo, da se naše narodno gospodarstvo preveč nc izčrpa, kajti to bi pomenilo velik polom i. nesrečo, katere posledice se v mnogih letih težkega dela ne bi dale popraviti. Z:ito zastavljajo v to poklicani naši li radi ohranili še zadnjo trdnjavo Iiovno. Zanjo se bijejo Ijuti hoji. — 3iesto Pinsk za Ruse izgubljeno. — Vilno so zasedle zavezniške čete. — Rigo nameravajo Rusi zapustiti, ker so deloma obkoljeni. — Železnica Vilna—Dvinsk zasedena. — Na soški fronti: Italijani pri Plaveli zopet tepeni. — Granate v Trbižu. — Pri Bovcu več italijanskih sunkov odbitih. RUSKO BOJIŠČE. Sovražnik napada. Preden je car sam nastopil kot vrhovni vojskovodja ruskih poraženih moči, so njegovi generali storili vse, da bi se moglo vsaj nekaj uspehov pokazati, da bi se potrtost med ljudstvom dvignila ter veljava carjeva utrdila. Z novo izvežbanimi četami so pritisnili osobito v vzhodnji Galiciji, kjer je za Rusijo v vsakem oziru najvažnejša točka. Po prvem delnem uspehu ob Tarnopolu in ob reki Strypi so napadali še več dni, a so bili napadi zavrnjeni. Z novimi četami so pritiskali tudi v Volhiniji. Pri Dubnu ob odseku Stubjel se jim pa ni obneslo; imeli so (12. sept.) velike izgube. Na vseh delih naše gališke in volhinij-ske črte hudi spopadi. Sredi preteklega tedna so Rusi večkrat napadali zlasti v severnem delu vzhodno-gališke črte. Izgubili so mnogo moštva. Glede teh napadov je omeniti, da nič ne ovirajo našega prodiranja na severu. Rusi imajo ob tem upiranju le velika izgube, strategično jim pa to ne koristi mnogo. Ruska ofenziva proti naši ojačeni fronti na višinah vzhodno Strype (armade BotK-mer), ob gornjem teku Goryna in poleg Aleksinjeca (armada Bohm) in na vzhodnem bregu Ikve kakor tudi ob Stubjelu (armada Puhalo) je povsod z najtežjimi izgubami za sovražnika ustavljena. Sedaj lahko mirno pričakujemo nadaljnih dogodkov. Zdi se, 31 razglasilo, da so bile italijanske čete pri Plaveh zopet poražene. Napad naše artiljerije je pognal sovražnika na več kilometrov široki bojni črti. Bežeči Italijani so imeli velike izgube. Tudi naš oklopni vlak je posegel vmes. Tozadevno poročilo sc glasi: Ob Soči, 13. septembra 1915. Zadnjo noč so Lahi zopet napadli naše postojanke pri Plaveh, a so bili z ogromnimi žrtvami vrženi nazaj. V boj je^ posegel tudi poročnik S—r s svojim -oklopnim vlakom. Neopa-ženo se je pridrsal iz Gorice in približal laški dobro utrjeni postojanki ob plav-skem predoru, pognal dve stotniji alpin-cev v ogenj naše težke artiljerije, ki jih je popolnoma uničila in zajel eno stromo puško in mnogo municije. da ni več daleč čas, ko se bodo Rusi zmu-čeni po brezuspešnih napadih zopet morali zadovoljiti z defenzi"0. C. kr. čete, ki se bora v guberniji Grodno, so dosegle skupne, z našimi zavezniki okraj ob reki Ščari. (Ščara se izliva v Njemen vzhodno-južno od Grodna ) Odbit ruski napad pri Bučaču. Severozahodno od mesta Bučač.i ob srednjem Se-retu so bili 16. septembra ruski napadi krepko odbiti. Pri tei priliki je naša artiljerija uničila ruski oklopni avtomobil s posadko vred. Poročevalci smatrajo, da je ruska ofenziva v vzhodni Galiciji podrta in končana, kajti Rusi so sedaj vso pozornost obrnili na Volhinijo, zlasti na trdnjavo Dubno. Ognjevite so bile borbe v Volhiniji. Tu okrog Dubra so bili napadi sovražnih sil nenavadno močni. Za zadnji zob trdnjav-skega trikota gre, zato so se jeli Rusi umikati tudi iz vzhodne Galicije. Ofenzivo so opustili ter se umaknili proti Seretu. Mesto Pinsk — osvojeno. Ko so Rusi-poizkušali z ofenzivo proti reki Strypi, so pa zavezne čete neprenehoma prodirale v smeri od Bresta-Litovska proti vzhodu. Pretekli petek, 17. sept., je že došlo ve-se'o sporočilo, da je Pinsk osvojen. Ozemlje med Pripjetom in Jasjoldo in mesto Pinok je v posesti zaveznikov. — Pinsk leži na pritoku Pina, predno se izliva v Pripjet; prebivalcev ima 29.000 Naslednje dni so naše zavezne čete preganjale sovražnika v močvirnatem ozemlju severno od Pinska. Najsevernejše bojišče. Tudi v tem oze /dju so nameravali Rusi ustaviti prodiranj Hindenburgove armade z ofenzivnimi naskoki. Toda prodiranja nemških čel niso ustavili. Med boji je šlo počasi napi«; . Med reko Dvino in Viljo (severnovzh. od Vilne) je bilo (12. sept.) ujetih 5200 Rusov in mnogo municije. Severovzhodno od Gicdna so dospele zavezne čete do ods;ka reke Ščare. ki je bila že deloma prekoračena. Na kolodvoru v mestu Lidi so že padale bombe. (Lida je mesto južno od Vilne.) Za Rigo, Med Friedrichstadtom in Rigo trajajo še vedno artiljerijski boji. Na cestah, ki vodijo v Dvinsk, prodiiajo nemške čete v treh smereh. V ponedeljek, 20. septembra, je bilo že znano širom sveta, da je Vilna po srečnem obkoljevalnem manevru padla v roke zaveznikov, S tem so Rusi izgubili ne le važno opirališče, marveč glavno železniško progo, ki veže pot v Dvinsk in odtod v Pe-trogrr.d. Nemške čete se bližajo Dvinsku, V ob- mostju tega mesta so se Rusi umaknili za Novo -Aleksandrovsk. Ujetih je bilo 550 ruskih vojakov. Plen v trdnjavi Novem-Georgijevsku: Šele sedaj so sešteli velikanske municijske zaloge v tej veliki trdnjavi, ki so jo pred štirimi tedni zasedle zvezine čete. Trdnjav-skih topov so našteli 1640; dalje so Rusi pustili 23.219 pušk, 103 strojne puške, 160 tisoč artiljerijskih strelov in 7 milijonov patron. V trdnjavi Kovno znaša število uplenjenih topov 1301. Dobro zavarovani. Nedavno |e obiskal višji zborni poveljnik naše vojake v Podgori pri Gorici. Pregledal je okope. Bil je iznenaden, ko je videl, kako izbor-no so se naši brambovci utrdili. Ker so izpočetka bili v plitvih zakopih slabo varovani pred granatami, so delali noč in dan, in zdaj se jim ni bati, četudi bi Italijani še tako pomnožili svoj granatni dež. Trst. Trst, ta jim diši! Dne 14.' sept, je priplul nad Trst laški aeroplan, toda ni imel posebnega poguma, ker se je spustil tako visoko, da ga je bilo komaj videti Naslednjega dne je pa še prišel in sicer v družbi dveh spremljevalcev. Naše baterije so se takoj oglasile in Lahi so jo odkurili. Nezgod ni bilo. Zebsti jih je začelo. Iz pisma slovenskega vojaka na Dobrdobski planoti: »Da bi Italijani kaj naprej prišli, nad tem so sami obupali. Zebsti je začelo laško vročo kri. Zato se pa onstran bojne črte spravljajo Lahi po hišah. To nam jc n.av. Ko opazimo, da so se vgnezdili v kakšni hiši, spustimo nanjo kakih pet težkih ekrazit-nih granat in kmalu je ondi le kup kamenja, izmed katerega štrle kvišku strešni bruni. Večkrat se pa tudi vžge in zgori več skupaj stoječih hiš. Lahom ne damo miru, vse jim dobro vračamo. V nedeljo dne 5. septembra se je zopet laški kralj klatil po Tržiču. Nekoliko smo ga nažgali. da je kmalu odpihal. Žalosten je moral biti, ker je našel svoje vojake še vedno v tistih jarkih, kakor prve dni vojne, vrh tega pa še sam ni bil življenja varen, ko je prišel armado tolažit.« Na tirolski bojni črti so se 16: sept. vršili zopet mnogoteri artiljerijski boji. Popoldne je postal sovražni ogenj proti visoki planoti Lavarone in Folgarija lju-tejši. 17. sept. po polnoči je napadla močnejša italijanska pehota Monte Coston in naše postojanke severno od te obmejne gore. Ti sunki so bili odbiti z znatnimi izgubami za napadalca. Ob koroški meji. — Granat® v Trbižu. Na koroškem obmejnem ozemlju je razvijala sovražna artiljerija, posebno na prostor pri Trbižu 17, sept. 'živahnejše delovanje. Trbiž, in sicer posebno tamošnja bolnišnica, je bila obstreljevana z dale streljajočimi topovi iz postojank pri me nem sedlu Samdogna. Pri Bovcu več italijanskih sunkov od bitih. Uradno poročilo 18. sept. sr glasi Na primorski hojni črti je uvedel sovraj nik zopet napad na prostor pri Bovci Več italijanskih sunkov je bilo odbiti! Boji pa še niso zaključeni. Dalje navzde ob Soči do goriškega obmostja je bilo pri meroma mirno. Nekaj krajev južno od Go rice in na severozahodnem robu Dobrdot ske visoke planote se je nahajalo pod ži vahnim ognjem iz topov. Zahodno od Martina so bili kakor vedno odbiti pribli ževalni poizkusi Italijanov. — V prostor ob Bovcu je ostalo čez tisoč mrtvih Itali janov. Drugi so izpraznili prednja kritji — Pri Vršiču so naši razrušili sovražni kov obrambni zid ter ondi skritim Italii; nom prizadejali občutne izgube. VOJSKA S FRANCOZI. V ozračju. Ker na suhem nikamor n pridejo, poizkušajo Francozi svojo moč i spretnost v zraku. Spopadi v zračnih v; šinah okrog francoskega bojišča so čeJaij pogosteji. Dne 13. septembra je krožil nad mestom Trierjem kar 19 francoski letal. V mesto in na kolodvor je bilo vi ženih čez 100 granat. Hoteli so se maščj vati, ker so Nemci obstreljevali Lunovil in Compiegne. Maršal French poroča, d je bilo tekom enega samega tedna n; nemškimi četami 21 zračnih bojev, in c so bili Nemci enajstkrat (?) na slabšem, NA MORJU. Napad zračnega brodovja na nisi ladje v zalivu Rige. Dne 12. sept. jc pi plulo sedem povodnih letal nad pristani če v Rigi. Letalci so metali bombe na r ske ladje, na ladjedelnico torpedov Uspeh je bil za rusko pomorsko moč ui čevalen. Letalci so se borili tudi z ruski zasledovalci zlasti pri Vindavi. — Ladj delnica v Rigi je gorela. TURŠKA VOJSKA, Čveterosporazum pripravlja baje s f milijona vojaki in močno artiljerijo Dardanele velikanski napad in upa vz Carigrad ter s tem odločiti svetovno v no. Na Francoskem boelo spraviii s'ku| zbor letalcev, ki bo štel 400 mož. Deželni glavar dr. šušieršič se je n dil te dni na Dunaju. Njegovi posveti z r nimi ministri bodo — tako se sliši — ug< no vplivali na rešitev zelo perečih vp šanj v deželi. Umrl je 17. sept. v Ljubljani č. gc Franc Kadunc, župnik v p. Rojen je b: Žužemberku 16, aprila 1847, v mašnika svečen 28. sept. 1871, Gcrent v Postojni, Deželna vlada j sporazumu z deželnim odborom razpus občinski zastop v Postojni in za ger« imenovala c. kr. vladnega tajnika dr, kana. Zaradi navijanja cen so bili 20, s pred ljubljanskim deželnim sodiščem 1 ZOPER ITALIJANE. Kraj Plave si bodo Italijani dobro zapomnili. Dne 14. septembra se je uradno 41 novani: Janko Prcdovič iz Ljubljane z enim mesecem hudega zapora in 8000 K globe; Elija Predovič iz Ljubljane s trimesečnim budim zaporom; Janez Ješe, po-sestnik iz Jame pri Mavčičah z enim tednom hudega zapora in z 200 K globe. j Duhovniške izpremembe v ljubljanski škofiji. Podeljena je župnija Rudnik j j(. Janezu Pfajfarju, župniku v Javorjah nad 'škof jo Loko. Premeščeni so čč. gg.: Alojzij Breceljnik iz Cerkelj pri Kranju za župnega upravitelja v Novo Oselico; Ivan Tomažič, uršulinski katehet v Ljubljani, na lastno prošnjo za kaplana v Cerklje pri Kranju; Matej Vilfan iz Škofje Loke za uršulinskega kateheta v Ljubljano. V Škofji Loki je nameščen za kaplana semeniški duhovnik č. g. Anton Anžič. Na po!;u slave. Naših katoliških visoko-šolcev je že lepo število obležalo za vselej _ na bojišču. Pred tednom smo čuli o junaški smrti častnika P. Rupnika, ki je bil starej>ina Zarje«, in sedaj prihaja žalostno sporočilo, da je v zadnjih bojih v Galiciji padel praporščak Valentin Skušek, tudi vnet član naše katoliške dijaške organizacije. Z i domovino je žrtvovalo življenje že 16 n; iii slovenskih katoliških akademikov, Poz."rav z Moravske. Peter Šramek, uredni'; na Moravskem, sedaj v vojni službi, je bil v Ljubljani na orlovskem zletu, se nas še s?daj spominja ter je poslal uredništvu vo,no dopisnico ? vsebino: Dragi »Domoljub ! Sprejmi presrčne pozdrave od bra-niteljcv domovine na Moravskem.« Pc;'.rsla se vojak Franc Podjed, 17 pp., 6Feld! ornp. Pred dvema mesecema je odšel na b išče v Galicbo: Poizveduje sestra Angela Jakopič, Zg. Bela, p. Tupalče. T, i Skvsnci nismo brez generala. Pri ?.Pro Ecclesia et Pontifice«. To n; s veselil »Gorenjec«se hvali, da na Gorenjskem jesenski pridelki dobro kažejo, Krompir je lepo obiodil. Ajde je veliko sei. nc in kramo stoj;; zgodnjo ajdo že žanjejo. Vreme jc bilo zadnji čas silno ugodi,o; zlato soli.ee on jutra do večera. SveloviSarijska cerkev uničena. Za po-žgano božjepotno cerkvijo na Sv. Gori — ie pri"lrj na vrsto Marijino svetišče na Sv. Višarjah. Dne 16. septembra ie brezvestni laljan toliko časa pošiljal užigalne granate, jja je priljubljena Marijina cerkev pogorela. Stoletja ie kljubovala viharjem, laškemu nasilju se ni mogla ustaviti. Marijina čudodelna podoba je sicer na varnem v Beljaku, 'oda drugo je vse uničeno, Naj se le še naprej na tak način priporočajo Italijani božjemu in Marijinemu varstvu; zmaga bo tembolj gotovo na naši strani. Naj nam ti Predrzni -kulturonosci« "'iničujejo svetišča, 'tubezni do nebeške Zaščitnice in njenega pršiva nam ne morejo vzeti. Ta ljubezen bo znala sezidati Mariji še lepše in veličast-"ejše hramove na istih višinah! Posredovalnica za primorske begunce le v Ljubljani, Dunajska cesta, v poslopju '»družne zveze. Vse poizvedbe in tožbe nai se naslove nanjo. Žrebanje loterijskih srečk »Slovenske Straže« bo nepreklicno 26. oktobra t. 1. — 1715 dobitkov v vrednosti 20.000 K. — Srečka 1 K. 59 avstrijskih invalidov — doma. Dne 10. septembra je došlo iz Rusije 59 avstrijskih invalidnih ujetnikov, katere so zamenjali za ruske invalide, ki so bili v Avstriji ujeti. Od naših domačih polkov so se vrnili sledeči invalidi: Infanterist Franc Šramel od 17. pešpolka; Anton Majdič od 17. pešpolka; Jožef Vobner od 87. pešp.; Jožef Maier od 47. pešp.; Štefan Klamnik od 47 pešp.; Jožef Svatina od 87. pešp;. Jožef Trafela od 87 pešp.; Ivan Cerjak od 87. pešp. Poizvedovalni urad o vojnih ujetnikih, ki so pristojni na Kranjsko, ie v Ljubljani, 11. drž. gimnazija, soba št. 53. Tozadevna vprašanja naj se torej ne pošiljajo na Dunaj osrednjemu odboru Rdečega križa, marveč v Ljubljano. (Vprašanja za Štajersko se pošiljajo v Gradec, za Primorsko v Trst.) Cene za slamo je v sporazumu z ar-madnim poveljstvom določila deželna vlada kranjska. Najvišja cena za prešano slamo je 7 K, za rahlo 6 K. Trpin za trpina. Franc Krmel, uslužbenec v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano je od svojih skromnih sredstev podaril 100 K za vdove in sirote padlih vojakov, nato pa še zavuciu sv. Stanislava 600 K, da bi za znižano ceno sprejei kakega dijaka, katerega oče je padel na bojišču. Razen lega je dvema beguncema iz Galicije plačal vožnjo v daljno Trnovo. — Pri Bogu bogato naložen kapital! Kdo je pravi domačin v Trstu in Gorici? V Trstu in Gorici se danes sliši skoro izključno le slovenska govorica. Drugi so odšli. To je pač najboljši dokaz, kdo da je v teh mestih pravi domačin. Srebrne krone. Nekateri časniki so poročali, da namerava vlada iz prometa vzeti dosedanje srebrne krone in uvesti nove. Neki poslanec je na merodajnem mestu poizvedel, da na to vlada niti ne misli. Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: Ljubljana Miklošičeva cesta štev. 6 (tik za frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, za katere jamči dežela Kranjska, in jih obrestuje po 48/4°/o brez kakega odbitka. Me ure on 8. ziutraj 601. pepoie. Glej inserat! Razne novice. Hrvatski general Puhalo — odlikovan. Nemški cesar je podelil armadnemu poveljniku fcm. Pavlu Puhalo železni križ I. razreda. t Kardinal Lorenzolli. Umrl je kardinal Benedikt Lorenzolli v S. Miniatru pri Florenci. — Rojen je bil v Badi blizu Bo-lognije 11. maja 1853. Kardinal je bil od 1. 1907. Tudi mi ne smemo prenehati s prošnjami. Po ruskih cerkvah so bile slovesne božje službe za srečen izid vojne. Več dni so se Rusi postili in so molili. Na trgu pred Izakovo katedralo v Petrogradu je bila služba božja, katere se je udeležilo 10.000 oseb. — Da, tudi nam je potreba še obilne molitve. Kako je že rekel Hindenburg: »Tukaj na fronti se takoj čuti, če ponehava molitev doma.« Velika verstvena puščava je sedaj Francija. Sicer pišejo, kako se je tudi tam na Francoskem v verskem oziru marsikaj na bolje obrnilo. V cerkvah po mestih in v Parizu se res vidi veliko žensk in otrok, moških pa manjka, kakor jih je prej manjkalo. Na deželi je pa hudo, kajti nobenega duhovna, nobene službe božje, nobenega zvonjenja — z malimi izjemami. 25.000 duhovnikov je v vojski; že nad eno leto jih ni pri vernikih po župnijah. Če kakšen katoličan umrje, gredo po 2—5 ur daleč duhovnika iskat, da mrliča pokoplje. So res žslostne razmere. Nenavadna skupščina. Na Lavaronski visoki planoti v Tirolah se je sešlo 3. sept. osem vojnih kuratov k stanovskemu posvetovanju. Zborovališče so imeli v posebni iz debelega kamenja zgrajeni baraki. Okrog tega salona« živahno vojaško življenje, notri pa so se vojni duhovniki, ki se že mesece in mesece niso videli, posvetovali, kaj bi mogli še storiti predvsem za dušni blagor svojih vojakov. Sklenili so, da se bodo po možnosti sešli vsakih 14 dni. Jezo nad Gorico so izlivali Italijani tudi v soboto 11. sept. Ob 10 uri dopoldne so jele frčati granate v mesto. Poškodovale so predvsem ccrkev sv. Ignacija. Nekaj granat je padlo tudi na ribji in eksportni trg. Nov list je začel izhajati v Trstu. Imenuje se »II popnlo«. Gonje zoper novorojenca ni manjkalo. Nezadovoljneži so vpili, da je »klerikalen«; plakati so pa pojasnili, da ni klerikalen, pač pa krščanski in protimasonski. Hitreje bo šlo. Dopisnice naših ujetnikov so dohajale k nam včasih še-le čez štiri, pet mesecev. Zdaj so se pritoževali nad počasnostjo ruskih cenzorjev celo člani ruske dume. Pri posvetovanju o poštni cenzuri je bil sprejet dostavek, da morajo cenzorji dopisnice v ruskem jeziku cenzurirali tekom enega tedna, odprta pisma in vse dopise v neruskem jeziku pa tekom enega meseca. Carjevo poslovilo. Car Nikolaj je pred odhodom na bojišče poklical k sebi dvorne dostojanstvenike in jim je izročil svoj testament. V dvornih krogih se pripoveduje, da je bilo slovo med carjem in njegovo družino zelo ganljivo. Carica in carjevi 51 D-rr. •*; .'' K-!5. r$,: m: : cjj-O- c f; -v: i: ;; i nisi :<::."iral Car v res.il med držim »Se-ca- :■: n^ roršč*. či n_i Aleksandri € i r«;>efi scc:> |i S::; i< € rrci ~ rvcc sebe — ie pc Rizcčaria laiki kraS. L.»šk: irri p-el Ti- e « i s£: oi eii' pc;xt cer- ber. m — :n prebivalstvo b:ti zve-sto le:: p: p-a ime. prečrtat: cesret. ga < ža_:st tako prevzela, ia ;e začel ;c k a ti na spustila v jek vsa vemikrv polna cerkev. Fra-.r-c. ca ;e Viktcrček bil zelo bled ir. pcbes:l n:s nad tem nepričakovanim sprejemom. Ni pač poznal avstrijskega duha Fnrianov. Seveda se naiaia sedaj župnik Tc-gncn interniran v Cremoni. Primera, ki kaže razsipnost italijan-»kih topn:čarjev. Preprost vojak ie tako-le razsrdi] Ali so neumni ti Italijani! Z ce-narem. ki so ga potrosili za granate in šrapnele. da so obsipali Podgoro. bi bili lahk: ves ta hrib z zlatom prekrili. Vsak potnik bi potem s prstom kazal na Podgoro. češ: Glej! To so leta 1915. napravili cobri Italiiani. Avstrija iim je storila toliko dobrega, pa so iz hvaležnosti pozlatili Podgoro pri Gorici.« Govori se, da ;'e za rakup varnih in pripore ::;;-ih srečk z zaamčenimi dobitki Ido 630.'>.0 kroni sedaj že radi tega najugodnejši čas. ker doti vsak naročnik v srečnem slučaju ♦ CO frankov popolnoma zastonj. — Opozarjamo ra dana?n-i zadevni oglas .Srečkovnega za- j Ropstva- v Ljubljani. Dopisi. Janče. Tudi po hribih se lahko izrejajo težka goveda, kakor ie izpričala tukajšnja pcsestnica Marija Jerant, ki je na zadnjem •ejmu v Šmartnem prodala kravo za 1200 kron. Tehtala je nekaj čez 600 kg. Kupil jo te mesar Košenina iz Ljubljane. Kot telica »e bila izreiena v Sori v župnikovem kle-u. Skaračina. Naša lepa božiepotna cerkev ;e pobožnim častilcem sv. Lucije dobro tnana. Lepa 'e bila, a še veliko lepša je zda;. ko so osnaženi in preno.ljeni vsi oltarji. Neutrudni g. M. Saje. duh. svetnik in ž-jpnik v pokoju, se ni strašil ne truda ne stroškov; nabiral 't cd hiše do hiše. tako da ^ e sprav skupaj potrebno vsoto. Ko ;e bilo vse dogotovlieno ter osna-ten tudi križev pot. :e prišel v našo sredo presvetli knezoškof dr. A- B. Jeglič. Na praznik Imena Marijinega in oblct-cico Svc-e-ga posvečeni za škcia. se je pričela lepa slovesno rt Po končanih obredih posvečevania škof v lepem govora razložil pomen svetih obredov— za naše živ-l--en:e. Redka slovesnost ostane vsem ~de-ležencem v trajnem spominu. Slike in črtice z bojišč. Taci gedba jiin ni pomagala ... Strelec Iv. Seri [staj. Slovenec) piše: Ob r-r 1 !!. ur; ptneči. dne 25. a^gus'a 5—; ... $-.«-;: rese fini poslušali šumer'e Seč« cre-em os z-čuii rožljanje sovraž-~ili :r:i-a. Zapazili srro naenkrat cele tre—e Italijanov. ki s: se b'ižali našim po-s::-a-.kam. V tem hipu zaigra i'ali,anska tc;3š*:= godba: toda ni tra-ala dolgo, kajti -sia artii:eri'a "e s strešnim ognjem ielr< obripat: radostno razpoložene if»!i:an«ke vorike in gcdce. Godba utihne. Naenkrat se začu;e krik polentarjev. Naskakovati so začeli -aše postojanke, a zmotili so se grrzno. V. o ž za —-žem ie oadal in v par — tnut-h so bi'i odbiti z groznimi izgubami. N: deli''. rir in zafne se druga br-rba. še enkrat huša kekor prva. In tudi to pot ?o :e mora! pobrigati sovražn k z ve-l:k-rsl-::mi izguba —i. Pa še ni nehal. V tre toč se ie nav?!il s tako silo na ras. da •e bila gr"za. S hudim naskokom smo se mu zakadili nasproti. Začelo se ie ' - - n kisn;e. Po dveumem boiu ie sovražnik popiha! v gozde, mi pa za niim. To :e bilo \esel-e. ko smo g a odbili. Sovražnik ie bi! desetkrat močne-ši ^d n?s. Ko postane vse mimo. gremo hit-o nazai in pobere~o na-še ran:ence. ki iih ie bilo čis^o malo. Niti v duhu si nismo mislili, da bodo naše izgube tako malenkostne. Groza nas ie obšla, ko smo zagledali cele kupe mrtvih sovražnikov. Ti Drizori se ne d=io popisati. Tudi naši stari vo:aki, ki so bili v Galiciji v vojski, so rekli, da kaj takega še niso videli. Po bitki smo šli par sto korakov n-z-j v g^zd ter smo tam napravili oltar. Nato pride naš voini duhovnik in začela se je božja služba. S povzdignienimi rokami smo se zahvaljevali za zmago, da nas je Bog obvaroval sovražnih krogel, ki so padale kakor toča z neba. »Če pade — čast mu; če se izkvari — sramota!« Iz pisma Jožefa Arharja — Sentvid-čana. -Opečno, 18. jul. ...Sedaj sem zapustil bojno črto in se preselil za fronto v Opočno.... To ti je pravo gnczdcce. Prebivalci so skoro sami iudic; mesto zelo opustošeno. kar priča, da so tu Rusi gospodarili. A to naj bi že bilo! Toda svi-niariia. ki vlada tod okrog, je nepopisno! Ničvredne baburc in razni judovski ck-semplari .... uganjajo ob belem dnevu orgije, da se poštenemu človeku gabi. Jaz si mislim, da bo enkrat priletela od bog-vekod velika bomba in pokopalo to Sodomo in Gomoro . . . Časa imam dosti, n ga porabim v to, da grem v gozd in se zamislim v !epc nekdanje čase v naši organizaciji. Takrat sc zjokam pri spominu na drage naše brate, ki so padli v zvestem boiu za svojega cesarja ... Čo pade, čast mu' Če se izkvari — sromota! Zame se ni bati. Fant. ki se ie šolal v orlovski šoli, pljune ob takem prizoru in sc drii svojih idealov . .. Mož na svojem mestu. lam ob Dniestru v rezervni bnlni< n::. 2—3 deluje med našimi ranjenci In btlniki vojni kurat č. g. Alojzij Pojnk, to J dorn Ribričan, duhovnik mariborske ško-fije. Neki slovenski ranjenec piše, da na vsi vprek imenujejo »naš dobri :. ngel. Tako-le ga pohvali: •■Vidimo ga, kako se trudi, da j nam olajša! bolečine in gorie. Zar.i ni -. beno de!o prerizko; on nas čisti, nar rahlja sb^o, na kateri ležimo, nem p-ir.e- zdravil in jih sam prej pokusi, da bi n-- svojim zgledom navdušil, da bi se r.e rinili pili neokusnih tekočin. Z eno be<- . o0. SD'd Dejak '-.e ravno tako potrud: ;kor !:ubeča mati za svo;ega bolnega roka, -Noč in dan prebi:e pri ras. Ako c: i, (ja gre kakemu bo'niku na bol; = e, se - sve-t i j o oči od vesela in priiazen s-.- • rou zaigra na riegovem suhem in skort edno žalostnem licu. Ko pa vidi ksfcegi ' -ln;. ka v zadn:em smrtnem bo:u. se — či v solzah topi:o. briše rru pot z blede: čela in se ne odstrani od r.:ega. dokler Ja nt srečno prieravil na pot v večnos: In to se ponavlia dan za dnem. On s;— ■ go-krsl ne ie, ne pi'e, ne kari, da le --re pokloni i kak pribc!j=ek svoHm dr:-_':m, ko vidi. da so že okrevali in da smeio 1. ve-' zauži'i. »Tudi mi ne držimo rok križem .. Matevž Kavčič (vas Ravne pri :-.ireh> je pisal 4. sept. z italijanskega b: : .a: Draga sestra! Ž*- do'io nisc:: dobil nobenega odgovora: mislim, ca sc karte pogube, ker imamo seda- dru^o p S: številko. Imam se še vedno dob: . Zor. . sem, hva!a Bogu! Pet dni sem bil sedi -recej daleč nazaj za bojno črto. V bo:ri. pa že bi! tri mesece Nas uspeh ie b j .. . da so pustili Italijani cele -:upe mrliče - : :-. seboj. Le brez skrb bodite doma. j na ne pustimo napre:. kak r b: se r.e-. ziiu-bilo: je nas dosti tukaj f.ntov i-. .':. ki smo pripravljeni dati tudi svojo kr: ljubo domovino in našega pr« svetlei: ces-.r-' ja. Res smo zmiraj v nevarnosti: ne vemo ne ure. ne minute pa smo vseeno r _ mini. Mi stojimo trdno in se ne ur' : V emo niti za ped. In čeprav grme sovrafri lopovi ter švigajo krogle okoli glave, s : vendarle neustrašni. ka;ti tudi mi r.e . -vino rok križem. Pri vsakem napad/ se mora sovražnik umakniti z velikimi izgubami tja, odkoder je prišel . . . Prisrčno pozdravljam v?e skur.' j Gospodarske vesti. GOSFODARSKr IN TRŽNI PREGLED. \ edno boli očito postaja, da nam žita in druge hrane letošnjo rimo r.e bo nmnj-kalo. Posebno veselo znamenie ie lepo zorenje ajdo in turščice. Kakor sc zdaj ka- bomo imeli turščiee toliko, kakor že davno ne. Tudi ajdo ic vreme izredno ugodno. Na 1 aškem bodo imeli šc enkrat manj vina kakor druga leta. Pridelali so ga lani 70 mili hI. letos ga bo komaj W milj. hI Prav ugodno letino ima Bolgarska Skoro vseh pridelkov je za polovico V!'l\ V sctlanjih časih mora kmet dobro pi enJai it! kaj ho krmil in kai prodal, da ohrani svojo gospodarstvo 10 sebe obvaru- jc posebne škode. Najboljše in najcenejše jc to, kar doma pridela: seno, pesa, repa in krompir. Kar je za armado potrebno, moramo seveda dati, drugače naj pa krmila kolikor mogoče, doma ostanejo. Veliko premalo je še znana krmilna "vrednost krompirja. Na Nemškem so ga dali z najboljšim uspehom konjem namesto ovsa pri težkem delu. Konji so delali ves dan s prav dobrim uspehom in bili čvrsti, kakor bi imeli polne jasli najboljšega ovsa. Tudi pri nas so poizkusili nekateri mladi živini in konjem krompir pokladati. Vsi so bili s poizkusi zadovoljni. Po znanem Kellnerju, ki je bil glede vrednosti krmil prvi nemški učeniak v zadnjem času, ima krompir 28.5 redilnih jednot, turščica pa 100*1, pšenica 100.8. Ker se zdaj turščice še za 50 K ne dobi in stanejo tropin'; 49 do 50 K, je pač jasno, da je krompir za krmo precej vreden. Naj vsak gospodar pazi, da se prav noben kilogram brez potrebe ne zavrže. Seveda mora bili pri pitanju s krompirjem vedno nekaj zrnin zraven, ki se bo letos lahko dalo, ker se turščica lahko pokrmi. NTaši gospodarji prav nič ne vedo, koliko sme komisijonar žita zahtevati, oziroma koliko ima pravico doma obdržati. Od vsega pridelka pšenice, ječmena in rži sc odrcčuna na vsakih 100 kg 5 kg proč za zadnje žito, ki se lahko nokrmi. Potem se odračuna na seme za letos za mernik po-sejpnja 23 do 26 kg. Za vsako osebo, ki je donri, seveda tudi za one, ki so na vojski (saj lahko pridejo prav kmalu domov), nadalje za vse delavce in posle se računa na osebo 146 do 150 kg. Če je 6 oseb v hiši in deset mernikov useješ, ti morajo pustiti okoli 50 mernikov za vse. Pšenica se računa 23 kg, oves ima okoli 15 kg, ječmen 18 do 19. Turščica ne pride v poštcv, ker jo toliko pokrmiš. Ki/ se prodaja po 2 K 50 vin., ko je bil lani komaj po 50 vin. Vse to so še stare zaloge, pri katerih niso trgovci prav nič trpeli. Laško olje se prodaja J kg čez 4 krone. Grška je izvoz jedilnega olja prepovedala, Pri nas imajo tudi še stare zaloge v večjih mestih. Čudno, da teh bogatih trgovcev kdo ne naznani zaradi navijanja cen. — Kakor se kaže, bo krnski zadosti petroleja, ker čistilnice prav živahno delujejo. Dne 13, septembra je bilo na dunajskem trgu 3684 goved, iz Češke 1655, iz Ogrske 302. Plačevali so voli: Ta. 3 K do 3 K 30 vin., Ha. 2 K 72 vin do 2 K 96 vin,, Ula, 2 K 50 vin do 2 K 70 vin. Najvišja cena je bila 3 K 32 vin. do 3 K 46 vin., krave 2 K 32 vin. do 3 K 12 vin. Do 3. septembra, lo je v 35. prvih ted-nih je bilo letos na dunajski trg prignonih 219.210 glav govedi, lani le 147.412. Govejega mesa so leta 1915. v istem času pripeljali 1400'7 vagonov, leta 1914. 14148 vagonov. Leta 1914. je bilo v tem mesecu ,, vagonov iz Galicije, 1 vagon iz Somu-n>ie m 38 iz Srbije. Na vsak vagon se računa 10.000 kg mesa. Letos ni bilo iz vseh teh dežel niti 1 kg mesa na Dunaju. Pro-aaia se na Dunaju sprednje meso po 4 K vin do 4 K 90 vin,, zadnje 5 K 20 vin. Qo o K 60 vin,, najlepši kosi do 7 K 10 vin. n n-ašičev je bilo dne 14. septembra na na,u 6759. Plačevali so debele' (Žive): Ia. 4 K 70 vin. do 4 K 75 vin., IJa. 4 K 60 vin. do 4 K 68 vin,, lila. 4 K 40 vin. do 4 K 56 vin.; mesnate: Ia. 4 K 10 vin. do 4 Kj 20 vin., Ha. 4 K do 4 K 08 vin., lila. 3 K 90 vin. do 3 K 96 vin. Prodanih je bilo torej tudi letos do 3. septembra 374.955 prašičev, lani ob istem času 568.630. Zaklanih prašičev se je pripeljalo letos 32 tisoč 797, lani 25.231, prašičjega mesa letos 5,626.413 kg, lani 8,887.777 kg. Galicija je poslala lani v tem času na Dunaj 108.399 prašičev, letos pa 20. Jasno nam je torej, zakaj se prašiči tako draže. Zabele manjka. Druga leta je bilo lahko mogoče dobiti razno umetno zabelo in olje, letos smo skoro na samo prašičjo mast navezani. Glejte, gospodinje, da boste zredile res debele prašiče. Naša dolžnost je skrbeti v tem oziru za vojaštvo in drugo prebivalstvo. Mnogi mislijo, da bo žita manjkalo. To je čisto prazno; z žitom bomo lahko izhajali. Z zabelo bomo v zadregi. Dajte prašičem prav veliko krompirja in turščice! XXX Dopusti za strojnike. Vojno ministrstvo je izdalo dodatne predpise za dopusle strojnikom in kurjačem za kmetijske stroje. Doba dopusta onih strojnikov (kurja-čev), ki so že na dopustu, se podaljša do 30. oktobra t. 1. Dopust se podaljša, ne da bi bilo treba za podaljšanje v tem obsegu vložiti kako prošnjo. O podaljšmju dopusta obveste moštvo politične oblasti (okr. glavarstva) in jim lo potrdijo na dopustni listini. Onim strojnikom, ki še niso bili poklicani k vojakom, se more pred njihovim odhodom za čas, ko bi morali nastopiti vojaško službo, pa do 30. oktobra dovoliti odlog za nastop vojaške službe. Prošnje za tak odlog je vložiti potom političnih oblasti pri onem dopolnilnem okrajnem poveljstvu vojske ali deželne btambe, pri katerem bi dotični črnovojniki morali nastopiti službo. Pravica, dovoljevati tak odlog, pri-stoji dopolnilnemu okrajnemu poveljstvu. Kmetijski 'dopusti. Kakor so se dajali dopusti ob času žetve, tako se dovoljujejo tudi za sedanja kmetijska dela tega leta (obdelava polja za jesensko setev, sejanje pšenice in rži, priprava polja za spomladansko obdelovanje, spravljanje lanu, konoplje, turščice, krompiria, grozdja, sladkorne pese, ajde itd ) kratki dopusti v posameznih oddelkih in sicer primerno času za dolična kmetijska dela, oziroma se bo dalo občinam in posameznim posestnikom na razpolago moštvo v ta namen. Pričetek dotičnih dopustov doleči vojaško poveljstvo v sporazumu s političnimi oblastmi na podlagi krajevnih razn:er. Poleg tega so vojaška poveljstva pooblaščena, v posebno ozira vrednih slučajih na podlagi utemeljene prošnje dovoliti, da se samostojni kmtiovalci, dalje uradniki veleposestev in kmetijskih zadrug, slednjič za kmetijske namene potrebni kovači in kolarji oproste vojaške službe za' omejeno dobo, in sicer kvečjemu za tri mesece. Tozadevne prošnie je vlagati pri političnih okrajnih oblastvih. Oprostitve, ki presegajo dobo treh mesecev, ali ki zadevak kategorije, ki zgoraj niso imenovane (kakor n, pr, goz- darji, ribiči, mlinarji, sodarji, varilci, mlekarji, funkcijonarji kmetijskih komoracij, komisij itd.) dovoljujejo vojaški osrednji uradi enako kakor opiostitve za žetvene svrhe, da namreč o njih izreče svoje mnenje politična oblast in na predlog poljedelskega ministrstva. Prošnje za dopuste ali oprostitve, ki se vlagajo naravnost pn vojnem ministrstvu za deželno brambo, se ne jemljejo v poštev. Za navadne kmetijske dopuste ni treba vlagati prošenj, ker se dovoljujejo tudi na podlagi ustnih prijav moštva pri ra-portu. Pomanjkanje jajc v Ljubljani. V Ljubljani manjka jajc. Monopol jajčje kupčije je dala deželna vlada ljubljanskemu magistratu in določila, da se jajca iz litijskega in mokronoškega sodnega okraja ne smejo prodajati drugam, kakor od mestnega magistrata ljubljanskega legitimiranim naku-povalcem. Posledica tega je, da so tamoš-nji jajčji trgovci izgubili svoj trg, v Ljubljani pa ni jajc. Mi smo od vsega početka vedeli, da bi bilo bolje, če bi še dalje apro-vizijonirale Ljubljano tiste pridne stare ženice, ki so po hribih od hiše do hiše jajca nabirale, kakor pa da se je ustvaril ta ma-gistratni monopol. Tudi kokoši so se v Ljubljani silno podražile. Po tej poti bo kurjereja ponehala popolnoma, in potem , bomo imeli lep monopol, pa brez kokoši j in brez jajc. Cene na dunajskem trgu dne 17. sept. Za žita so od vlade določene cene. — Krompir za 50 kg 6—7 K 50 v. Seno letošnje 11 do 12 K 50 v., otave 8 K 50 v do 9 K. Jajca prima 12 do 13, apnena 18 za 2 K, Čajno maslo 5 K 60 v, do 6 K 20 v. sladko 5 K 20 v. do 5 K 40 v, — Za mleko se čuje, da bo poljedelsko ministrstvo pritrdilo zvišanju mlečne cene za 4 v,, ki jo zahtevajo dunajske mlekarne. Mlekarne trdijo, da ne pridejo več na svoj račun, ker pri sedanjih cenah za krmila in gospodarstvo sploh, je lastna cena za mleko 32 v. Za naše gospodinje. SUŠENJE SADJA. (M. Humek.) (Dalje.) Jabolka. Za sušenje so pripravne iz-večine vse jabolčne vrste; čim boljšega okusa so sveže, tem boljši je tudi suhi izdelek, Celo malovredna sladka jabolka sušijo ponekodi v velikih množinah. Jabolka za sušenje naj bodo zrela in pozne zimske vrste tudi vležana. Sicer se lahko suši tudi nezrel, piškrv trebež in zlasti izbirek, ki nam ostane pri razbiranju namiznih vrst. Prav drobna jabolka sušimo cela. Debelejša pa navadno razreženo čez muho in pecelj v štiri dele (krh'.je). Boljše blago dobimo, ako izreženio peščišče. Še lepši, okusnejši in dražji suh izdelek nam dado olupljena jabolka, ki jim izpahnemo peščišče in razrežemo v obročke. To se hitro dela pa le s strojem, ki je nalašč za to prirejen. Take strojčke bi morali vpeljati povsod tam, kjer sušijo jabolka za kupčijo. Na ta način pripravljena se veliko hitreje suše in draže proda:ajo, Olupljeni jabolčni krlilii in obročki pa : na zraku jako hitro porjave in počrne, zato moramo nalupiti in narezati vedno le toliko sadja, kar ga moremo naenkrat spraviti v sušilnico. Le tako dobimo lepe bele krlilje in obročke. Še bolje pa je, da vsak sad, ko ga olupimo in razrežemo, vržemo v svežo mrzlo vodo, kier ostane tako dolgo, da ga denemo na lese in v sušilnico. Sušenje samo je veliko preprostejše in lažje kakor pri češpljah. Toplota v sušilnici naj bo vseskozi enakomerna od 80 do 90 stopinj Celzija, ker tu ni nobene nevarnosti, da bi iz sadja tekel sok. Med sušenjem lese lahko nekolikokrat premenjamo in sadje večkrai premešamo, potem ko se je že nekoliko obsušilo. Jabolka so suha, ko ne moremo s palcem in kazalcem iztisniti soka iz krhlja, pa so vendar še v o 1 j n a kot usnje. Preveč suhi ali celo prižgani krhlji imajo slab okus in majhne ceno. Suha jabolka hranimo v zračnih posodah, vrečah, koših itd, na suhih zračnih prostorih. Jabolka se prav lepo suše tudi v peči, na štedilniku in na solncu, Ako napeljemo obročke ali krhlje na niti, ki jih potem raz-prežemo na južni strani kake stene, se ob lepem vremenu* hitro in lepo posuše na solncu in zraku. Zdravstvo. Nahod preide, ako opariš bezgov cvet s sadnim kisom, povezneš nanj lij in poteguješ soparo v nos, Kdor ima večkrat nahod in zamašen nos, si mora izprati nos vsak dan z mlačno vodo namešano z mlekom in kapljo arnike. Nahod se omeji, ako izpiješ zjutraj in zvečer čašo toplega mleka, v katerem si razpustila malo surovega masla. Rumenjak stepi s sladkorjem in zalij z vrelim mlekom, to pomaga tudi za za-grljenost. Ako tišči nahod v prsih in ne da dihati, deni roke do komolca v toplo vodo ali pa noge do kolen, na pisa si prilepi gor-čičin ali smolnat obliž. Vrzi na žrjavico 52 malo sladkorja ali kadila in vdihuj z odprtimi ustrni, človek bi ne verjel, kako odleže potem, Neki častnik je bil tako bolan na pljučih, da ga je kar dušilo. Gre nekoč in topi na žrjavici smolo, da bi zamašil ste-klenke, hotel je namreč zmešati smolo z pečatnim voskom. Okna so bila zaprta, soba se je napolnila smoline ga duha in dima, v tem je čutil častnik nakrat, da mu je odleglo v pljučih. Zdaj je vdihoval redno smolin duh in ozdravel je popolnoma. Žrja-vica pri kajenju mora biti od d r v. Za bruhanje vsled jedkih jedi ali strupa namoči kutmine peške na nastrkovem soku in jemlji večkrat žlico tega sluza. Za zasluzan želodec je izvrsten lek pelin, bodisi na vodi ali na vinu, vsake pol ure žličko. Na vinu je samo za slabokrvne od-rastle. Za grižo, ki je nastala vsled uživanja sadja, stolci žafranovo brazdo, namoči io v žlici žganja in jemlji vsako uro po 20 kapelj, ako je nastala griža vsled prehlada, pij čaj rožmarina in marajona in deni si na trebuh obkladek na kisu prevrelega maja-rona. Tedenska pratika. 24. septembra, t. Marija Devica, rešiteljica ujetnikov (Maria de Mcrcede). Ta praznik je bil ustanovljen v spomin ustanovitve reda za reševanje jetnikov iz turškega suženjstva, ki je bil ustanovljen vsled prizadevanja sv.Rajmunda de Penafort in aragonskega kralja Jakoba leta 1218. 2. Sv. Gerard (slovanski: Jaromir), škol in muč., je oznanjeval sv. vero na Ogrskem ob času kralja sv. Štefana. Sezidal ie veliko šol in cerkva, ko je bil škof v Čanadu. Po smrti sv. Štefana je bil preganjan, naposled pa v Giodu ob Donavi, nedaleč od Budimpešte, s sulico prehoden leta 1046. 3. Sv. Rupert, spozn., dež. varih na Solno-graškem. 4. Sv. Geremar, opat, 5. Sv. Rustik, škof. 6. Sveta Ima, plemenita devica v Joinville na Francoskem. Solnce v. 5. u. 49 m. — z. 5. u. 55 m. Luna v. 5. u. 58 m. — z. 6. u, 57 n".. 25. septembra. 1. Sveti Kleoia, spozn., izmed 72 učencev Gospodovih. Klcofa in njegov tovariš sta spoznala Jezusa od mrtvih vstalega na potu v Einavs, kakor pripoveduje evangelij, ki se bere velikonočni ponedeljek. 2. Sv. Firmin ali Firmijan, škof v Amijcnsu na Francoskem. 3. Sv. Paciiik, frančiškan, je bil rojen 1.1653, v San Severinu v ankonski grofiji kot sin plemenitih staršev. V samostanu je bil zgled skromnosti, potrpežljivosti in samozatajevanja. Rad je spove-doval, z vnemo oznanjeval besedo božjo; a Previdnost božja ga je izkušala tudi s tem, da je v 40. letu oglušel, pozneje tudi oslepel. Umrl je leta 1721. 4. Sv. Herkulan. 5. Sv. Anatolon, škof v Milanu. 6. Sveti devici Avrclija in Neomizija. v Ara-guji na Laškem. Solnce v. 5. u. 51 m, — z. 5. u, 53 m. Luna v, 6, u. 16 m, — z. 8. u. 8 m, 26. septembra. 1. Svela Justina, devica in muč., mučena v Nikomediji ob času cesarja Dioklecijana in sv. Ci-prijan, muč., duhovnik. Izpočetka sc je Ciprijan pečal s čarovnijo. Hotel je dobiti v zakon lepo in olikano devico Justino. Ker se pa ta zanj ni zmenila, jo je Ciprijan hotel s pomočjo satanovo pridobiti zase. Toda satan mu je razodel, da ne bo nič opravil s svojo umetnostjo pri takih, ki v pravi veri zares Bogu služijo. To ga je tako iz- nenadilo, da se je odpovedal poganstvu, se dal krstiti in da je postal celo duhovnik. Skupno z devico Justino je bil mučen. Vrgli so ga v razbeljeno olje, potem pa so mu glavo odsekali. Leta 304. je svojo vero potrdil 7. mučeniško smrtjo. 2. Sv. Nil, opat. 3. Sv. Evzebij, papež, umrl leta 310. 4. Sv. Nigilij, škof 5. Sv. Amantij. 6. Sv. Kalistrat. Solnce v. 5. u. 52 m. — z. 5. u. 50 m Luna v. 6, u. 37 m. — z. 9. u. 19 m, 27. septembra. 1. Sv. Kozma in Damijan, muč., sta zaslovela v Arabiji in v Mali Aziji kot izvedena in dobrn-srčna zdravnika. Na povelje poganskega sodnika sta bila 1.237. obglavljena, ž njima vred tudi trije sveti bratje: Leoncij, Evprepij in Antim. Sv. Kozmo in Damijana kličemo na pomoč tudi v litanijah vseh svetnikov. 2. Sv. Kaj, škof. 3. Sv. Eleazar. 4. Sv. Terencij in Fidencij. 5. Sv, Florentin, mučen na Francoskem. 6. Sv, Aderit 7. Sveta Adolfina. Solnce v. 5. u. 54 m. — z. 5. u. 43 m. Lima v. 7. u. 03 m. — z. 10. u. 29 m. 28, septembra. 1. Sv, Venčes-av (Vsclav), muč., kralj in d. ž. zavetnik na Češkem. Rojen je bil 1. 903.; vzgojila ga je njegova stara inati sv. Ljudmila. Sv. Vaclav je vzor vladarske modrosti, dobrodelnosti in po-gumnosti. Zidal je šole, cerkve in blagodejne zavode, podpiral uboge. L. 935. so ga zavratno umorili lopovi .v Stari Bolcslavi pri cerkvenih vratih' najel jih i? za lo zločinstvo lastni brat sv. Ven slava, hudobni BoIcs'av, holeč f? p-Institi preste' ]. Na Štajerskem pri Slov. Bistrici jc župni cu;! v sv. Venčcslava, ki jo je dal zidati češki kralj O! kar II., ko jc vladal tudi v slovenskih pokrajin 2. Sv. Mr.rcijal, muč. 3. Sv. Salomon, ogrski kralj. Solncc 5. u. 56 m. — z. 5. u. 46 m. Luna v. 7. u. 37 m. — z. 11. u. 36 m. septembra, 1. Sv. Mihael (hebr. ime pomcr.i: Kdo ■' r Bog), vodja angelskih trum, deželni varih v G a I i ■ >. Bojeval se je s satanom in njegovo vojsko (limit■ >. nimi duhovi), kakor beremo v listu apostola Ju.' Bil jc zaščitnik judovskega ljudstva in zdaj angel varih katoliške Cerkve, 2. Sv, Evtihij, muč. 3. Sv. Plavt (Plautus) in Herakles. 4. Sv. Grir.ioald, 5. Svete. Gudelija. Solncc v. 5. u. 57 m. — z. 5. u. 44 m Luna v. 8. u. 19 m, — z. 12. u. 37 m. 33. septembra. 1. Sv. Hijeronlm, spozn., corkv. učenik, deželni varih v Dalmaciji. Rojen v Stridonu baje kot sin slovanskih staršev. Od 1. 382. je na povelje papeža Damaza prevajal sv. pismo in urejeval njegovo besedilo (Vulgata). L. 385. jc odšel v Palestino, kjer je 35 let živel kot puščavnik blizu cerkve rojstva Gospodovega v .'.pokornem življenju. Spada k prvim učenikom sv. Cerkve. Umrl 1. 420, 2. Sv. Honorij, škof na Angleškem, 3. Sv. Gregorij, škof. 4. Sv. Leopard. Solnce v. 5. u. 59 m. — z, 5. u. 42 m. Luna v. 9. u. 11 m. — z. 1. u. 31 m. Na Bolgarskem kličejo vse one, ki še niso služili kot vojaki, k 45 dnevnemu vež-banju. — Doslej se je oglasilo tudi 20 tisoč macedonskih prostovoljcev; pričakuje se jih pa do 60 tisoč. Velik del Macedoncev se je boril že v vojski 1. 1912. in 1913. — Dne 18. sept. je došel vojvoda Meklenbur-ški v družbi avstrijskega poslanika Pala-vicinija v Bukarešt in je bil sprejet od kralja. 15.000 tonski parnik potopljen. Dne 18. septembra je bil potopljen angleški prevozni parnik na poti iz Egipta v Dardanele v bližini Kandije. Pogreznil ga je strel iz nemškega ^čolna — potapljača. Ob Savi in Donavi. Uradno poročilo 20. septembra: Nemška artiljerija je otvo-rila ogenj od severne donavske strani na srbske postojanke pri mestu Semendrija, Sovražnik se je umaknil. — Avstro-ogrske i nemške baterije so obstreljevale srbsko stražo na južnih bregovih Save in Donave. Ob ustju Drine je bil uničen srbski oddelek čet. To in ono, Pred sodiščem. Sodnik: »Ali se udaš, da si kriv?« — Zatoženec: »Moram počakati, kaj poreko priče!« — Sodnik: »Nič manj kot petnajst sukenj je zatoženec ukral.« — Zatoženec: »Ja, je bila pa tudi zelo dolga zima!« Slaboumen. Zatoženec, ki je bil zaradi slaboumnosti oproščen: »Ko sem bil obleko ukradel, pravijo, da nisem bil pri pravi pameti. Škoda! Ko bi bil to vedel, bi bil še škornje vzel!« Nojboljšc priporočilo. Mlada deklini iz boljše družine je prodala na poročni dan svoj klavir. Njen mož je tn dogodek z zadovoljstvom pripovedoval, kamor jc prišel. Dosegel je s tem, da so so tudi štiri druge sestre njegovo žene v kratkem času omožilo. česen — bo dobil veljavo. Zdravnik Mareovici je v devetih slučajih na dunajski kliniki dognal, da uničuje česen kolerup bacile v človeškem črevesu, (rsen je torej po mnenju tega doktorja dobro zdravilo zoper grižo in druge nalezljive črevesne bolezni. Tozadevne poiskuse piof. Mareovici in njegov tovariš Schmit še nadaljujeta. vprašanja F. Š. v Ljubljani: Kokoši so sicer meti dobrimi sosedi napravile že čestokrat obžalovanja vredne razprtije in nepotrebno sovraštvo. Se ne da nič storiti. Vsakemu svoje: Sosed ne sme kokoši loviti, daviti, jemati, kakoš pa ne sme sosedu škode delati. Zato ni drugega pripomočka, kakor da ostane žival na prostoru lastnega gospodarja, ki mora prostor za kokošjad ograditi, če mu uhaja na soseščino. A. Str., Logatec. Pri nas ne dovoljujejo ruskih ujetnikov za poljsko delo. Bilo ie na Kranjskem pač par večjih skupin za delo na železnicah; zdaj so jih poslali drugam. M, K. v Planini. Poprej ste dobivali podporo, ker je bil mož na bojišču, kakor jo dobivajo tudi druge žene in otroci. Ko je soprog padel v vojski, zamorete pa dobiti državno podporo pod drugim naslovom, namreč kot vdova po padlem možu v vojski. Podpora se pa prisodi le, ako se zanjo prosi in ako je potrebnost dokazana. Sestavite novo prošnjo in jo oddajte potom županstva na komisro pri glavarstvu, Storite to, četudi Vam je bila morda že enkrat prošnja odbita. Bralka »Domoljuba« na Štajer. Seveda Vam je možno popolovati v Nemčijo; samo dovoljenje morate dobiti od županstva in od vojaškega etapnega poveljstva. »Grof in cirkuška igralka« je naslov nad vse zanimivi drami, ki se predstavlja prihodnjo nedeljo 26. t. m. v »Kino Central« v deželnem gledališču. To je zopet igra, ki bo zadovoljila vsakega gledalca. Na višku umetnosti so raznoliki prizori iz cirkusa, stvari, ki jih doslej v naših krajih še nikoli nismo videli, vse to pa prepleta ginljiva v srce segajoča povest. V nedeljo pojdimo torej zopet v priljubljeni »Kino Central« v deželno gledališče. Imeli bomo mnogo zabave, mnogo užitka. jige. Krščanski vojak. Ni mogoče dovolj molitvenikov navezati tako hitro, kakor so izpočetka prihajala naročila. Prosimo potrpljenja. Zmanjkalo bo samo brezplačnih izvodov, po postavljeni nizki ceni pa jih bomo dajnli, dokler bo vojska. Zdaj se tiska drugih 12.000 in stavek bo še čakal, če bi bilo treba še več. Vsak ima pravico dobiti molitvenih po isti ceni, samo poudarjamo, da je ravno za iste najbolj primeren, ki že gredo v vojsko ali pa so iz vojske prišli. Fantje, ki gredo prvič v vojake, dobe pa za težki ~a-četek več naukov v Hafnerjevem molitve-niku »Slovenskim fantom za s 1 o-v o«. Nekaj izvodov v zlati obrezi je še na prodaj. Nabiranje starih, pa čednih molitveni-kov jc jako koristno, ker nikoli ne moremo toliko poslati, kolikor jih žele. Kdor bi na imel poštnino plačevati za prav poi i-šeno knjigo, naj raje pošlje dar v denarju za novo — najbolj primerno knjigo za vojake. Naročitelje »Krščanskega vojaka« prosimo, naj nam kolikor mogoče delo olajšajo s tem, da kar največ naročajo sku paj in kjer je lahko, denar pošljejo naprej. En izvod v rdeči obrezi stane 30 vin., v n rj-boljšem pegamoidu in zlati obrezi 50 v;n. Poštnina za en izvod je 5 vin., za 2 do 3 izvode 10 vin., za 4 do 7 izvodov 20 vin. Z" število od 8 naprej bomo poslali vselej s spremnico, kar bo do 5 kg stalo 42 vin. Za bolj oddaljene kraje (n. pr, od Zidanega mosta naprej) pa 72 vin. Kdor denarja ne pošlje naprej, se mu zaračuna tudi pristojbina poštne hranilnice. XXX Dolžan Janko: Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih (davčnih), sodnih in drugih uradnih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, vez. 4 K, Knjiga nudi vzorce vsakovrstnih vlog, prošenj, naznanil itd. na javne oblasti. Za poselnike, obrtnike, trgovce, kmetovalce itd. je ta knjiga nujno potrebna; mnogi gospodarji, ki so bili vajeni uradnih potov, se nahajajo sedaj v vojski in si svojci ne znajo prav nič pomagati; v uradih tudi nc dobijo zadostnih pojasnil, ker so uradniki preobloženi z delom. Ta knjiga pa nudi popolno jasnost za najrazličnejše vloge na urade. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani. Higijcna na kmetih. Po dr. Feltgena knjigi »Landhygiene« priredil M. Č, Cetia 1 K 20 v, po pošti 1 K 30. v. Ta knjiga je posebno v današnjjh dneK kričeča potreba. Kolikim boleznim in nadlogam bi se izognili, in koliko prezgodnih smrtnih slučajev bi preprečili, če bi Slovenci sploh, posebno pa naše kmetsko: ljudstvo kaj vedelo o higijeni. Če ne boš gojil higijeničnih predpisov, boš sam kriv, če podležeš ti ali kdo tvojih kužnim ali nekužnim boleznim, od katerih nam preti vedno večja nevarnost. To knjigo, ki se dobi v Katoliški Bukvami v Ljubljani na/ torej vsakdo pazno prečita. Varčna kuharica. Zbirka navodil za pripravo okusnih in tečnih jedil s skrom-. nimi sredstvi. Za slabe in dobre čase sestavila v vojnem letu 1915. M. R. Cena 1 K 20 vin., vez. 1 K 80 vin. Gospodinja in kuharica, ki si je omi-. slila to knjigo naj prečita predvsem prei-• govor, da bo znala izrabiti vse koristi, ka-i tere nudi ta knjiga. Če boš upoštevala na« svete te knjige si boš znala v kuhinji pj-magati z malimi sredstvi in ne boš prišla z lepa v zadrego. Knjiga se dobi v Kara« liški Bukvami v Ljubljani. LOTERIJSKE ŠTEVILKE: Gradec, 15. sept.: 28, 70, 37, 76, 80, Brno, 15. sept : 35, 89. 63, 70, 61. Line, 19. sept.-. 87, 38, 5C 44, 18. SKRIVALNICA. Kje je kmetovalec? ovčjo oprano in neoprano kupim vsako množino po najvišji coni proti takojšnjemu plačilu, ter plačam vožnjo sam. Večjo množino pošljem potnika osebno prevzeti. Veletrgovina R. STERMECKI, Celje štev. 16, Štajersko. 1022 1843 želod rai a psi?. S-.ran EM MIL ■ 1X11 lahko dobite, če se udeležite glavnega c. kr. razredne loterije, katero začne 8. oktom a. mimon mm\\* Najmanj pride P dobitek za 700,000 kron in k razdelitvi | i dobitek za 300*0110 kron. vsak drugi zieb Izžrebanih bode sedaj 64.000 žrebov z„esku is MUK sbjm 1 U ^pi I 1 • žreb K 50-- | J H I «: ?rph K 100-— i B|XiK s |x|s EšiKP mmm Takojšnja naročitev potom poštne nakaznice in dopisnice. Tudi po povzetju se naročila izvrše. 8 žreb K 100-žreb K 200 — novzetiu se naruum mi«. " , ., , ■ Veliki žreb *t 41 054. kateri je bil z zadnjo premijo K 700.000, izžreban. je bil pr. nas kupl-e,, i Banko EM Belldk&Cie. Dunaj imm ^ bi xm mfatm mmm ■ fxi£ mmm mpm Eixf§§ mmlM mmm mb& 'i' B1x8s iBEXEL* Ovčio voino; T«čfl vrst in vsako množino kupuje po najvišjih cenc-h: J GROBELNTK, Mertzi trj 2. 1 poEoočaiKa ii 2 nima n Uriiki rfcrt rz-nzL! t»k«j VA1XXTIS CKBASfclfc. c*rta 1 :>.? Ako naročite , -- Bfr,*,«. 1 rti :ix ihim fcr-ia. 1 trtris cp-sisj.* x*»i«ei tr-ii 1 £rt-:i." >tia?«itii»l« kirOii«. t it i ttilui; , r;i: rr*:* u '-SM- 1 »ttL fcst i' , :cruii ii?- f--*--sl t* Uti '.534. dHSKii ion.< a '»i wr srat c nnr n« rimu: rm •i rrs»Ex: ***'»»'*'»- ftiT^j ir* tt fca. I4Htr»* dobite {V;~~rLrs£- t sats/rs ir ij KC t> hutvv \ soilu it1 .. u'.asl» \s,'t'»jo> "O K ;>•?> •:» Kit :: »sli. sklaviiiv.* iii;: TfjskittHf Espart i. 6. viri. i. jMi*iu»r WI«>n V U, Sptitpncjrtss« IS, Kupim poljubno množino svežih 'usek m eešpelf /.u žgatrekulio. 1759 Fran Bezlaj, Preska 2G, pošta Medvode tako se s t i .-> i mnogokrat poprašovuti ljudi, kntci-i pač imajo uro v žepu ali na sleni. ampak svoji lastni uri ne verjamejo, ker ic ie slaba, netočna, vedno stoječa bazar m ,!. Kdor nasprotno ima Suttnerjevo uro, ve vedno natanko, kako pozno ie. Q> : CZ Št. (Kio Žepna ura z radijem, ki se ponoči sveti......K 8-40 „ 4ln Nikel,- nnker- Hoskopf ura „ 410 „ 70") Ilos. opf ura, kolesje v kamnih tekoče........ 5'90 „ 719 srebrna rem. ura . . . . „ 7-80 „ Cd Srebrna cilinder rem. ura „ 9-70 „14")(l Bela kovinasta verižica. . „ 280 nikelnasta.......„ P— „ 9lf> srebrna verižica.......3'20 , 89 Double zlata verižica. . . „ 5-90 Velika izbira ur za gospode in dame, verižice, prstane, broške, obeske, zapestnico, zavratne verižice, uhane, blago v zlatu in srebru, namizna orodja, daljnoglede itd. v velikem ilustrovanem ceniku z mnogimi podobami katerega zahtevajte zastonj ln poštnino prostega. Razpošilja se po povzetju ali pa če se denar vnaprej pošlje. Neugajajoče zamenjam. Vse ure so natančno preizkušene. Lastna tovarna ur v Švici V Nima nobene podružnice. (Kongresni trg št. 2) s pravico javnosti. Sprejemno naznanilo. Duorazredna žrffosjska šola za dečke. V pripravljalni razred se sprejemajo učenci, ki SO stari najmanj 13 let in so dovršili vsaj štiri razrede ljudske Sol«. -VI. trgovski letnik se pa sprejemajo učenci, ki so stari vsn| 14 let in ki napravijo posebno sprejemno skušnjo. Brez sprejemne skušnjo se sprejemajo v I. letnik lo učenci, ki so z .vsaj zadostnim uspehom dovršili 4. razred kake srednje ali meščanske šole — Odhodno izpričevalo šole upravičujo do dveletne aktivne vojaške službo in nadomešča triletno učno dobo v trgovini. Itoorazrstina Srpusha šota za dekics. V i. trgovski letnik za deklico so spre emajo učenke, ki so stiire najmanj 14 let in ki so dovršile ali 8. razred ljudsko ali 8. razred meščanske ali 4. razred kake sredn o šole Pripravljalnega raz-reda na dekliškem oddel- u ni. Vpisovanje nanovo vstopajočih se bo vršilo v petek 1. oktobra 1015 od 9 do 12. ure dopoldne. Pri sprejemu ima,o prednost s'nov." in hče re trgovcev in obrtnikov. K vpisu nai pridejo učenci, oziroma učenke v v spremstvu staršev ali njih namestnikov ter naj prineso s sel>o| krstni list, zadnje Šolsko izpričevalo in 15 K vpisnine ter prispevka k ličilom. Učenci, oziroma učenke, ki vstopajo v ll. letnik, in učenci pripravljalnega razreda, ki vslopajo v l_ letnik, naj se zsrlasijo v soboto. 2. oktobra 1915, v ravnaleljski pisarni ter naj prineso seboj prispevek za učila Ponavijn/ne skušnje se bodo vršile v petek, I okl. 1915, dopoldne ob 9. uri. — Sprejemne skušnje za. I. Ic-lnik bodo v soboto, 2. okt. 1916, ob 8. uri z ulra . Redni pouk se prične v ponedeljek, 4. okt. 1915, Ljubljana, 1. sept. 1915. 1750 Ravnateljstvo. Naprodaj imam več litrov lepetra brinjet>ega olja in epefa Cena po dogovoru. Proda se tudi do 500 1. ne-opleteuih steklenic po 0 do 25 litrov. Več pove: Fr. Bczlnj, Preska 26, pošta Medvode. 1700 Proti okuženju bo je treba sedaj še posebno vurovati, k»-r nastopao vsa* kojakc nalezljive bole/ni, kot ftkrialira, koze, osepnice, kolera, legar. — Vsled tejra nai se vporablja povsod, kjer se take bolezni Sirijo, dobro razkuževulno sredstvo, katero um bode v zalogi v vsakem gonpodlnjHtvii. Najboljšo razkuževalno sredstvo sedairosti je glasom raziskovanj prof. LUIller, Liobreich, 1'roskauer, di Vpstea, Vas, Pfoifer, Vertun, Pertik i. dr. nedvomno LYSOFORM ki jo brez duha, nestrupen m cenen in so jra dobi v vsaki lekarni in drožoriji za «eno OO vin. za izvirno steklentoo (zelena stekl.). Učinek Lvsoforma je ločen in zanesl.iv, vsled česar ga zdravniki priporočajo za razkuževanje boln. postelj, /a izpiranje ran, oteklin, irijratorjov in za piotiseptične obveze. 1465 LysoSormovo milo jo fino toaletno milo, ki vsebuje Lysoforin In učinkuje pro-sentično. \ porablja so lahko tudi pri najbolj občutljivi koži, celo pri otrocih. Stori kožo mehko in prožno in razširja jako dober duh. Zadostuj p enkraten poskus in bodete zatem vedno vporabljali to izvrstno milo. ki je dra^o le na videz, pri vporabi pa zdrži dol^o časa. Cona milu zna« ea K 120. Lysoform s poprovo meto o močn » protiseptična ustna v«.da, ki odslrama slab duh in beli zoho in tih varuje. Vporablja so tudi lahko pri ka-tarih vratu, kaliju in nahodu za jrr^ranje po zdravniškem, navodilu. Zadošča par kapliic na kupico voile. Izvirna steklenica slano 1 krono 60 vin., na proda> v vsaki lekarni m drožeriji. — Zanimivo knjijfo poti naslovom Zdravje in raz k uže va n e" pošlje zasloni in poštnine prosto Kemik Kubiminn, referent !LyBoformwerke, Dunaj XX., Potraschg-assa 4. Minerjev stane dopisnica, polom katere izvolite zahtevati moj glavni cenik s 4000 slikami, obsegajoč bogato izbero pripravnih predmetov za vsakdanjo ralio in darila; cenik se pošlje vsakomur zastonj in poštnine prosto. Prva tovarna ur JAN KONRAD, o. la kr. dvorni založnik, Briiz št. 782 (Češko). Pristne nikeln. žepne ure po 4-20 K, 5'— K. V srebru 8-40 K. 9-50 K. Nikeln. budilka 2 90 K, me s kukavico 7'85 K, ure z nihalom 9"— K. Pošilja se po povzetju. - Neugajajoče so za-572 menja ali denar nazaj. Urt',nnovl ono teta 1893. Ustanovljeno lota 1893. • II* reg.skovana zadruga z omejenim jamstvom sprejema in obrestuje hranilne vloge po Rentni davek plačuje iz svojega. Zunanjim vlagateljem so za poši- ljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Zadruga dovoljuje posojila v odsekih na 7 V2, 15 ali 22 Vi let, pa tudi izven odsekov proii poljubno dogovorjenim odplačilom. — Dovoljujejo se ranžijska posojila proti zaznambi na plačo in zavarovalni polici ali proti poroštvu. Prospekti ua razpolago. Društveno lastno premoženje znaša čez 6G0.0G0 E. Deležnikov je bilo koncem leta 1913 2492 z 17406 deleži, ki reprezentujejo jamstvene glavnice za 0,788.340 K. Načelstvo: Predsednik! Andrej Kalan, prclut in stolni kanonik v Ljubljani. I, podpredsedniki JI. podpredsednik: Ivan SuSnlk, stolni kanonik v Ljubljani. Karol PoUftk ml., tovarnar v Ljubljani. Olani: Fran BorStnlk, o. kr. protosor v p. v Ljubljani; Ig-naciJ Zaplotntk, hatebet v Ljubljani ; Ivan Boleno, o kr protoBor v Ljubljani; dr. Jožet Gruden, stolni kanonik v l,|ubJ|am- Anton Koblar, dekan v Kranju dr. Jakob Mohorl6, odvotni&ki kandidat v Ljubljani; dr. Fran Papež, odvetnik v l.|tibl|ani B.Remeo, ravnatoll trg šole v l.jubliani; Anton Su&nlk, o. kr. glmn. proiesor v l.iuMjnni; dr. Viljem Sohweltzer. odvetnik v Ljubljani; dr. AleS Ušentfinlk, prot. bogoslovja v Ljubljani; FranVerblo, c. kr gimn prot. v Ljubiiani. Nadzorstvo: Predsednik: Anton Kriit, o. kr. profosor in kanonik v Ljubljani. — Člani: Anton Cadež, katebet v Liu-bljani; Ivan Mlakar, proloBor v Ljubljani: K. Gruber, o. kr fin. rafi. oflcijal v Ljubljani. Avgu&Un Zaje, o kr. rad. revident in posestnik v Ljubljani «■-,-» Vi' m ii!;j;r rac-ra' i-n. „ J.n.j :i«i KUJ U a W j - jn, j \u . -«> u 3 : »u** >• wafio i 3 • .» v.-:«.«. \ -.-r..1-. » t • 'a i'•••«»««• »•» ' j UMI * I . < v 1 O ....... .> »Mil 1 '•»»'• Wi> ."! I . A.. .. a l . ''.'-r :> «1 Ti ■ •«« '»»r^.-.iS. ! 111 litre? zdrave domače pijače, • tr . "i" - z? '-Un.' 1 * ■i- f ■ *»*f>fM+*C* < | ; mu »am --?»«!: ® T11 '' . r- 4.: Ti -OT i v i » " i : ■ i ■' - • M.H »uTt-r-ja. Z-: u-.'- i- i."- • - ' - : »♦ 7-» :i -.r t iT 1 •» i7 i • ' -t , , ■.^.i- • r.n -.-» t. ■ ia i V . • .» • : ,'h in m indija 1,1 ima. 3na U' tua.aIlH.isrrn rsm sn i. irusL«. i "S2 i r izjav. U J i .tu. iri T CC£ n T.roč T ^i:.- ri riii ri r : = ; z :uar = i - ■- r* ' - .: • r " - ^ i ž < • r 5 i 5 >' I 1 S j? I M :>pi . n. T ii i»r rsa-r-ii -cjisnii ; A "f tr:i u Id iffiaoHn« 'i; s: - - . i- *i _ Z — i ^ . T5^' •'?! ■ J '..... i-"- • _ - •: . - • • . ;1 t s v ■"« ": - - r- 4i VS-" TOŠmirtEnnimere i.:»c±nci ir^&l.v: v: NaCotstv o. t?JB.» __ aajsr..—uar 'IE ir-1 •V. \ • v -