atw.
MBMMK..VK« il lili lil !■—IH IMI irntrnrr' .visu^kujm^jhi
Izhaja vsak ponedeljek ob 9. uri dopoldne. Nefrankirana in nepodpisana pisma se ne sprejemajo. Sedež uredništva in uprave Ljubljana, Šelenburgova ulica štev. 6, II. nadstropje.
^iev. 4.	JLjuhijuna,	dne	Sitt.	januarja	1924.	II.	leto.
PotHnina plačana v gotovini
M a rt'čir> ir. a: Za tuzamstvo z dostavo mesečno Din 5, četrtletno Din 15, polletno Din 30, celoletno Din 60; za inozemstvo Din 60 in poitnina posebej — Oglasi po dogovoru.
Glasilo socialistične stranice Jugoslavije
Posamezna številka stane 1*25 Din.
Lenin umrl.
Politični pregled,
V	pondeljek, dne 21. januarja 1924 jo umrl nenadoma prvoboritelj komunistične stranke in diktator sovjetske Rusije Lenin, ali kakor se imenuje s svojim pravim imenom Vladimir Iljič Uljanov.
Lenin je bil rojen 10. aprila 1870 in je umrl toraj še v lepi moški dobi, v starosti 53 let.
Ime tega moža bo zapisano med največjimi osebnostmi svetovne zgodovine.
Lenin je prestal v svojem življenju veliko hudega. Bil je sin plemiške rodbine in je študiral pravo. Se v zgodnji mladosti se je udeleževal zajedno s svojim bratom revolucionarnega gibanja ruske mladine. Pri tej priliki je carska vlada obsodila Leninovega brata v smrt na vešalih. To dejstvo je razpa-lilo njegov revolucionarni značaj še bolj in Lenin je posvetil vse svoje življenje boju proti carskemu režimu in družabni krivici. Ta boj ga je privedel nujno v vrste revolucionarnega socialističnega proletariata.
Lenin je vodil v ruskih socialističnih vrstah skrajno levo krilo, — takozvane boljševike, ali kakor se sedaj imenujejo komuniste. Boljševiki so se ločili že pred vojno od socialistov. Po vojni pa so pod Leninovim vodstvom šli svojo posebno pot, tako v Rusiji, kakor v mednarodni politiki socialističnega gibanja.
Danes je prezgodaj in tu tudi ni pravo mesto za to, da bi izrekali kakršno koli zaključno sodbo o Leninu kot predbojevniku marksizma.
To pa je gotovo, da je bil silen značaj, mož železne energije, ki je zapustil za sabo za stoletja vidno sled: velik v ljubezni in strašen v sovraštvu.
Umrl je mož sile, ki jo je vrgla Usoda v plodno zemljo. Zato molčijo ob njegovem pojavu merila našega razuma in veljavnih moralnih zakonov.
Prorok ukazuje:	Ponižuj se revna
stvar!« — Globok prepad je ločil često pot velikega pokojnika od poti socialistične internacionale.
Nikogar pa ni, ki ne bi bil čutil, da Jje kazala (demonska sila njegovo pot. Kje je tisto polje, kjer je padla ta sila na rodovitna tla in izvršila zgodovin-
sko delo in kje je polje, kjer je morala pasti ko seme ua kamen?
To je nerešeno vprašanje, na katerega bo mogla odgovoriti le zgodovina in to nerešeno vprašanje je vstvarilo med nami prepad.
Pisatelj Gorki je zapisal o Leninu
o	svoji »Pesmi o sokolu« stih:	brez-
umju hrabrih pojemo mi pesem. S tem je označil najbolje Lenina in njegov ožji krog. Bili so hrabri, veliki v dejanju, silni v rušenju, pravo poosebljenje dobe, ki je vrgla od sebe doktrino, logiko in vse razloge in stopila z demonsko bilo k dejanju. Ali tudi veliki v grajenju?
Nato bo odgovorila šele zgodovina.
Utis imamo, da spada glas o tem, da je bil Lenin v svoji zadnji dobi med tistimi, ki so delali na pomirjenju duhov, med netočne vesti iz Rusije. To ni poteza Leninovega značaja.
Trdno pa smo uverjeni, da bo v socialističnem pokretu v grajenju velik tisti bodoči mož, ki bo spojil komunistični vzhod s socialističnim zapadom.
Usoda je hotela, da je prevzel na dan Leninove smrti državno krmilo največje države na svetu mož, ki je po svojem značaju nasprotje mrtvega pr-voboritelja marksizma — moža razkola, moža sovraštva.
Ali bo temu pridržano, da dovrši veliko nalogo pomirjenja in zopetne spojitve, ki pomenja za svetovno delavstvo rešitev in garancijo, da ostane Leninovo delo proletariatu ohranjeno?
Tajništvo Socialistične Internacionale v Londonu je odposlalo tajništvu Komunistične internacionale v Moskvi sledečo sožalnico:
Globoko ganjeni vsled nepričakovane smrti Leninove čutimo srčno potrebo, da povemo v tem trenotku proletarcem, ki so priključeni komunistični internacionali, da smo bili, vkljub vsem globokim nasprotjem o poti, ki jo ima iti delavski razred, vedno globoko prepričani, da je šel Lenin svojo pot iz najglobljega prepričanja, najčistejšega srca in v popolni udanosti za veliko stvar proletariata vseh dežel.
Friderik Adler.
Nainoveiše politične vesti.
Sporazum i Italijo.
Rim, dne 27. jan. — Od Mussolinija in Pašiča podpisani sporazum med Italijo in Jugoslavijo se predloži parlamentoma obeh držav v ratifikacijo. Razun vojaške konvencije registrirale se bodo tudi pri Društvu narodov. S tem registriranjem misli Mussolini, da bo razbil bojazen, slično oni, ki je obstojala za Rapalsko pogodbo.
Eksekutiva internacijonale.
London, dne 27. jan. — Sodrugi Macdonald, Henderson, Thomas, Webb in Tom Shaw so vsled sprejetja ministrskih mest v soglasju z določbami socialistične delavske internacionale za svojega ministrovanja izstopil iz ekse-kutive internacionale.
Radičevci gredo v Beograd!
Zagreb, dne 27. jan. — Včeraj so Radičevci sklenili, da so v principu za to, da gredo v Beograd in pomagajo opozicionalnemu bloku zrušiti radikalno vlado. Pri tej priliki je izjavil dr. Maček, podpredsednik Radičeve stranke, da je sklep za odhod v Beograd sicer že poprej tudi obstojal in se je vče-
Sporazum z Italijo.
Pašič in Ninčič sta se odpeljala v Rim, da podpišeta sporazum z Italijo.
Opozicionalne stranke v skupščini so stavile nujen predlog, naj pride dogovor o sporazumu, še predno bo podpisan, na razgovor v skupščini. Vladne stranke so glasovale proti temu.
Zdi se, da ima akcija opozicije proti sporazumu predvsem za cilj, izvršiti zadnji pritisk v tej smeri, da se prične proti našemu življu v mejah Julijske Benečije pravičneje postopati.
GOtovo je treba v tem trenotku podčrtat^ da je to glavni predpogoj za resničen sporazum. Zakaj veljavne so tiste in le tiste pogodbe, ki so zapisane v duše narodov, ne tiste, ki, so jih skovali za zaprtimi vrati ženialni diplomati. Če se gleda tako na stvar, smo napravili šele prvi korak k sporazumu. Ali bo prišlo na podlagi tega do popolnega sporazuma ali ne, — to je odvisno v glavnem od Italije, —
pa tudi od nas.
Duh fašistovske nestrpnosti ne bo vstvaril večje Italije, ki bi imela večje razvojne možnosti v svetovni politiki. Mussolini — se je kot tajni diplomat izkazal. A za politiko trajne vrednosti je samo tajna diplomacjia prelahka.
To se nani zdi potrebno ob tej priliki . podčrtati. Podčrtati pa se nam zdi potrdbno, da tudi naši slovenski nacionalisti niso v stanu najbolje služiti rojakom tostran in onstran mej.
"Mi rabimo pomirjenja in resničnega sporazuma.
Oni pa sejejo sovraštvo. Nosilka prave ideje sporazuma je danes le socialistična stranka tu in onstran meje.
PaSiC in Ninčič v Rimu.
V	četrtek, dne 24. januarja 1924 sta se peljala Pašič in Ninčič v Rim, podpisat pogodbo in zvezo z Italijo. V Postojni je pozdravil Pašiča oddelek fašistov in general Bordero. V Rimu bo ob podpisu pogodbe velika pojedina, ki se je 1)0 udeležilo, kakor pišejo 1500 fašistov. Upati je, da bo ta pojedina znatno pomirila duhove. — Vendar bo treba v to svrho še kaj več storiti.
raj le potrdil. Kedaj pa, da gredo Radičevci v Beograd pa še ni gotovo. Naj-brže šele po sprejetju proračuna in ratifikaciji sporazuma z Italijo.
Zmanjšanje števila brezposelnih v Nemčiji.
Berlin, 27. jan. V zadnjih dneh se je zmanjšalo število brezposelnih v Nemčiji za 80.000 popolnoma in 70.000 deloma brezposelnih.
Nov puč na Bavarskem?
Monakovo, 27. jan. Znani fašist SchSfer je v nekem svojem govoru objavil, da s pripravlja na Bavarskem nov fašistovski puč, ki ga nameravajo njegovi ljudje z večjo energijo izvesti, kakor pa prvega. Končal je svoj govor z besedami: »Nemški narod je tako neumen, potrebuje batin.«
Pašič pri papeža.
Rim, 27. jan. Jutri sprejme papež Pašiča v posebni avdijenci, kateri se pripisuje izredno velik politični pomen. Sklenitev konkordata med Jugoslavijo in Vatikanom naj bo prva posledica te avdijence.
Radikali in Radič.
Ves svet je prepričan, da ga ni večjega junaka v politiki, kakor Radič. Kako je pa v resnici, se vidi najbolj iz sledečega. Zadnji čas Radič zopet grozi, da bo prišel v Beograd. Tega se radikali tako boje, da je šel opozorit hrvatski pokrajinski namestnik Cimič Pašiča na to nevarnost še predno je šel ta v Rim.
Pašič je Cimiču naročil, naj dela dalje na to, da Radič ne pride v Beograd.
Važne spremembe v angleški diplomaciji. Macdonald je prevzel posle zunanjega ministrstva.
Takoj po svojem nastopu je odredil, da se ima sedanji berlinski poslanik odpoklicati, poslaništvo v Moskvi pa ia-sesti, za poslanika v Berlinu je imenovan Meshingham. za moskovsko mesto pa je določen O’ Grady. Oba sta člana delavske stranke.
Razkritja o komunistični stranki.
V	Beogradu se je vršila kazenska preiskava proti komunističnemu voditelju Kosti Novakoviču.
Pri tej razpravi so se predložila nekatera pisma in zapisniki Koste Novakoviča.
Med temi zapisniki je najvažnejši eden, ki poroča o Stankinem plenumu, ki se je vršil po obznani na Dunaju.
Tam se je govorilo o tem, da je za sedaj najvažnejše to, da obdržijo tajne
organizacije preko neodvisnih strokovnih organizacij svoj vpliv na mase.
V	zanimivi luči nam kažejo ti zapisniki in dopisi tudi denarno poslovanje komunistične stranke. Ko je komunistični vodja Milkič, kateremu so očitali poneverbe po nalogu I. O. moskovske internacionale blagajno predal, je predal vsega skupaj preko deset tisoč dolarjev, po današnji vrednosti preko en milijon dinarjev. V nekem pismu toži Novakovič, da se je uvedla v komunistično stranko Jugoslavije težka korupcija. Zaupniki so dobivali velike svote denarja, ki so ga slabo uporabljali.
>RadniČke Novinec dostavljajo: Vse to je s pismi dokazano, ki so pri sodniji. Če so ti dokumenti potvorjeni, -potem ima Novakovič dolžnost, da to dokaže. Naj se pisma fotografirajo in objavijo.
Če pa odgovarja vse to resnici, — potem je to dokaz, da so delali naši komunisti svojo stranko po istih metodah, kakor jo delajo n. pr. radikalci. In nobenemu človeku se ne bo več čudno zdelo, zakaj je pot od takih komunistov do radikalov tako kratka, da jo je prehodil že lep del bivših komunističnih voditeljev.
Delavski pokret pa si mora staviti resno vprašanje:	Komu	bomo zaupali
svojo usodo? Ali zaupnikom in voditeljem, ki so z denarjem izbrani? Velika in osnovna napaka Tretje internacionale je, da ona dosedaj misli, da se da tako graditi. In da ne vidi. kako daje taka politika moč v roke ne samo onim, pri katerih je prepričanje prvo, denar pa samo njegova nujna opora, — ampak tudi drugim, pri katerih je denar prvo, prepričanje pa samo lažnjiv okrasek. Res je, da je denar za delavski pokret potreben. Ni pa mogoč zdrav delavski pokret, ki se ga z denarjem obvladuje.
Na to vabo se nalovi preveč pokvarjenih elementov.
Ta metoda je tudi ena glavnih ovir za zopetno konsolidacijo proletariata.
Iz ljubezni ta zakon ni.
Hoteli smo napisati za naslov nekaj, kar bi bilo podobno nemškemu izrazu Vernunftehe, — pa nismo našli pravega izraza za to. Kakor poročajo najnovejše vesti, se je Davidoviču in Korošcu posrečilo skovati opozicionalni blok. V ta blok vstopijo klerikalci, demokrati in muslimani iz Bosne. Za Radiča se ne more reči nič gotovega. On sicer v svojem Slobodnem domu sicer čez vse mere zabavlja čez radikale, zatrjujoč, da mora radikalna vlada pasti.
A Radič je mož temperamenta --in ni za politiko, ki je v prekem nasprotju z njegovim čustvovanjem. Zato ne želi priti v en blok s Pribičevičem, kakor tudi Pribičevič ne z Radičem.
Opozicionalni blok bo toraj. — ali brez Radiča, ali pa brez Pribičeviča. Tak blok pa bi razpolagal z zelo ne-sigurno večino. Nam se zdi zveza med dr. Žerjavom in dr. Korošcem sicer greh proti naturi. Če je pa potom takega greha mogoče doseči, da se korupcija, ki jo radikali v politiko uvajajo, nekoliko zajezi in da našemu ljudstvu več samouprave — se bo rodil iz tega greha sinček, ki mu privoščimo življenje.
Velike nade pa nimamo, da bi do sinčka sploh prišlo. Najbrž se bo končalo vse z bunkami in prepirom, — kakor je ob talcih zvezah še najbolj verjetno.
Macdonald.
Kakor se je že dolgo napovedovalo, se je zgodilo. Liberalci so glasovali za delavsko stranko, konservativna vlada je padla, socialist Ramsay Macdonald je prevzel v Angliji vlado. Novi angleški kabinet je sestavljen izključno iz pristašev in voditeljev delavska stranke. Vendar pa delavska stranka sama zase nima večine, ampak je navezana na pomoč liberalne stranke. 2e ta politična situacija bi govorila sama zase zato, da od socialistične stranke ni pričakovati radikalnih gospodarsko-poli-tičnih eksperimentov. Macdonald bi jih ne mogel izvesti, tudi če bi jih hotel. On bi jih pa vsekakor tudi ne hotel.
Anglež je tudi ako je socialist praktičen in trezen politik, ki napravi vsak korak šele po vsestranskem prevdar-ku. Zato izgleda, da gre počasi naprej. Ker pa se za njim malokaj poruši, privede navadno vsako idejo, — vsaj njeno zdravo in življenja zmožno jedro,
—	najprej do zmage.
Notranje politična situacija sili Mac-donalda, da se udejstvuje kot socialist predvsem na zunanje političnem polju. Tu se pota njegove stranke ne bodo križala z željami njegovega liberalnega zaledja, ki želi pred vsem, da se Anglija na polju zunanje politike krepkeje uveljavi.
Slučaj pa hoče, da je treba za socializem danes prav tam zastaviti .sile, kamor ta notranje politična situacija v Angliji kaže.
Svetovna revolucija, kakor je bila v konceptu ruske komunistične stranke, se ni posrečila. Vendar pa ostane Neizpodbitno dejstvo, da predpostavlja socializem trdnejše mednarodne vezi vseh držav.
Macdonaldova glavna naloga bo, da pomiri razklane sile marksističnega gibanja.
Čeprav vpostavitev zvez z Rusijo na videz nima v prvi vrsti tega namena,
—	je veudar več ko verjetno, da bo imela to posledico. Socialistična internacionala, koje sedež je v Londonu, bo mogočno pripomogla, da se socialističen svet zapadne Kvrope trdneje zbere okrog londonske'postojanke moči in bo na politiko te postojanke tudi od svoje strani vplivala.
Glavni cilj te politike bo ojačenje in razširitev Zveze narodov, v kateri bosta delavski politiki prijazni Anglija iu Rusija dva izmed najmočnejših stebrov.
Taka politika bi pomenila silen uspeh za izmirjenje med narodi in bi postavila v šah prodirajoče figure svetovne reakcije.
S tem pridobi Zveza narodov tudi za socialistično gibanje svojo vrednost.
Tak razvoj si želimo in takega smemo pričakovati po vsem tem, kar smo od Macdonalda dosedaj slišali, ob nastopu delavske vlade v Angliji.
Na£ bol le ofenziva.
Ničesar nimamo izgubiti, marveč vse le pridobiti! To je bojna deviza socialističnega 'proletariata. Zaraditega tudi ni naša navada, da bi vodili boj v defenzivi. Ne! Naš bo mora biti ofenziven, pot naša vodi naprej, preko Črtov, preko samozatajevanja, preko opor-tunitete in ozirov na okolico in preko vseh ozirov na nasprotnike.
Ofenziven boj je zlasti v sedanjem času potreben, ker povsod nastopa reakcija, brutalna, grozeča reakcija. Po meščanskem časopisju prete, da bodo zatrli delavsko gibanje, jemljejo svoboščine in uvajajo reakcionarno zakonodajo, to, kar smo že priborili ropajo in skušajo še dalje ropati.
Ali se naj proletariat teh groženj boji, ali pa naj mirno dopušča rop, ali naj mirno gleda, kako sovražniki socialističnega pokreta podpirajo vse zločine nad proletarskimi pravicami, kako blatijo, obrekujejo pokret v malem in velikem pod najrazličnejšimi pretvezami!
Nasprotniki nimajo poguma, da bi zanikali socializem sam, ker dobro vedo, da je razredni boj pravica zatiranih slojev in da je socializem znanstveno utemeljen.Zato pa izbirajo v boju proti proletariatu nepoštene metode, da bi z njimi omajali med proletariatom vero v socializem in zaupanje v razredni boj. Liberalci, klerikalci, Le-meževci in Bernot ter vsa pisana družba, ki hoče oslabiti z nepoštenimi metodami socialistično gibanje, so sovražniki socializma. Drzni so pa celo tako, da groze s še hujšim bojem, 5e jim stopiš na nepoštene prste, češ, ako ne
Kako reiule dunalska občina stanovanjska
vprašanje?
Preidem k tretji, za nas najvažnejši
—	produktivni stanovanjski politiki. Prva dva načina sta nam znana, ker se tudi pri nas izvajata. .0 tretji — produktivni politiki pa je pri nas mrtvilo vsled nedostajanja denarnih virov in vsled premalo sistematično zasnovane akcije. Prva dva načina sta samo zasilna, ter ne moreta rešiti stanovanjske krize. Na Dunaju so se čuli klici po zidanju novih hiš, kakor sem že omenil, takoj po končani svetovni vojni. Vendar je bilo stavbeno gibanje po privatnih podjetnikih z ozirom na financiranje združeno r nepremagljivimi težkočami, tako da ni preostajalo drugega, kakor da je občina pričela z zidanjem in adaptira-njm v lastni režiji. Ze v letu 1919 je začela oddajati svoja stavbišča različnim zadrugam v stavbne svrhe. V letu 1921 je kot prva v Avstriji ustanovila sklad
stva. Zato je s socijalnega stališča popolnoma opravičeno, da oui, ki uživa vsled dobrote zaščitnega zakona dobro in ceno stanovanje, odda vsak mesec gotov znesek v prid zidanju stanovanj za one, ki so brez njih: O opravičenosti oddaje tega zneska v obliki davka za zidanje novih stanovanj ni potrebno izgubljati besedi. To je pač vsota, ki jo mora najemnik plačati kot protiuslugo, ker ga občiua brani pred izrabljanjem od strani hišnih posestnikov. Posebno tehten razlog, ki odvrača vsako nevoljo nad plačevanjem tega davka je pa ta, da si je vsak prevdaren najemnik uže sam z lahkoto izračunal, da njegova najemnina s tem plačilom vred še zdale-ka ne doseza one svote, ki bi jo moral plačevati za stanovanje v novi po zakonu nezaščiteni hiši, ako se naj le ta amortizira. Da se pa danes ne da zidati stanovanjske hiše — bodisi da je iz predalčnih sten — ki bi se amortizirala z višino najemnine, ki je dovoljena po zaščitnem zakonu, je dokazano dejstvo, ter se mi ne zdi potrebno, to še s številkami posebej dokazovati. Socialni značaj tega davka pa leži glavno v progresivnem obdavčenju večjih in luksuznih stanovanj. Osnova za obdavčenje tvori višina predvojne stanarine, ter se predpiše po mnogokratniku predvojne stanarine.
Na primer za stanovanje, ki je stalo
pred vojno do 600 kron letno, se plača danes 40 krat toliko davka, to je a. K. ali v našem denarju Din 30.— letno. Od prihodnih K 600.— naprej se plača SOkratno predvojno najemnino; potem se dviga davek v 8 stopnjah do 500 kratne predvojne najemnine pr- največ jih in najlepših stanovanjih. Na ta ua-čin se plača danes za stanovanje, ki je veljalo pred vojno K 30.— mesečno: 30X40 = K. a. 1200 davka mesečno za zidanje novih hiš, to je Din 1.5. Za predvojno stanovanje z mesečno najemnino od K 250.— se plača denes 250- //66 = K. a. 16.500 to je eca Din 21.— mesečno. Tako luksurioznih stanovanj je bilo pred vojno prav malo v Ljubljaui. Za naše razmere bi se dal ta davek malo zvišati z ozirom na to, da je Ljubljana povečini mesto z malimi in srednje velikimi stanovanji. Mislim, da bi poleg običajne najemnine vsakdo zmogel še 15—20 Din mesečnega davka za omenjeni sklad. Iz teh primerov, ki povedo da najemniki malih stanovanj ne samo absolutno, temveč tudi relativno veliko manj plačajo, kot najemniki luksuznih stanovanj se jasno vidi močna progresivnost tega davka in neprimerno višje obdavčenje onih, ki si lahko privoščijo bogata stanovanja. Tak davek vpeljan za Ljubljano bi prinesel občini cca. do 2,000.000 Din letnih kosmatih dohodkov.
Preveč reveiuciie 'm premalo ©rgsntadje.
molčite, otvorimo ogeuj največjega kalibra na vas.
Mi pa vemo, da je socialistični pokret rasel v boju, socializem se je razvil in utrdil svoje korenine najbolj takrat, ko je Bismarck komandiral srednjo Evropo in uveljavil zakon proti socialistom. Socialisti takrat niso šli v kot, marveč so delali, postaii prav po sebno ofenzivni med ljudstvom ter končno indirektno strli avstrijski in nemški militarizem potom svojega prosvetnega dela in razrednega boja.
Proletariat je bil vedno v ofenzivi, ker se je zavedal, da je časten boj za proletarca le ofenziva, in sicer neobzirna ofenziva proti meščanskim strankam sploh in proti vsem onim. ki se poslužujejo v političnem boju nepoštenih metod. Prav nobenega vzroka nima socialistični proletariat, da bi se v tem boju oziral na lepo zveneča imena ali osebe kateregakoli sovražnika!
Naloga proletariata je danes velika ofenziva proti vsem svojim razrednim sovražnikom z enako energijo, pa tudi proti vsem tistim elementom, ki se vmešavajo v razredni boj ter hočejo v tem boju uvesti nizkotne metode, laži in fraze.
Proletariat v tej ofenzivi ue more ničesar izgubiti, vse pa pridobiti. Proletarski pokret je samo rasel, je krepak, zato morajo zmagati njegova zdrava načela. Ničesar se nima proletariat bati in se ne boji, ker zmagovali ne bodo posamezniki v tem boju, marveč načela socializma, razredni proletariat.
To je pa namten proletarskega gibanja.
za zidanje hiš in naselbin v okolici mesta. Ta sklad se zbira in polni z denarjem progresivnega davka za zidanje stanovanjskih hiš. Imenujejo ga >Wohnbau-steueri, ter je glavno sredstvo za doti-ranje zaklada. Poleg tega davka najema občina tudi posojila, ki se amortizirajo iz dohodkov tega zaklada.
O	tem zanimivem in socialno zelo pravičnem zakonu, katerega bi se dalo tudi pri nas s pridom uvesti, naj spregovorim nekaj besedi, ker se mi zdi zelo važen, kot vir dohodkov za ublaže-nje stanovanjske bede. Vpeljali so ga s
1.	januarjem 1923 kot nadomestilo za prejšnji podnajemninski in hišni davek. Osnovna misel tega zakona je zelo jed-nostavna. Sedanje stanovanjske najemnine so vsled zaščite zelo majhne, tako da prav malo obremenjujejo vsakomesečni proračun družinskega gospodinj-
Ko je leta 1918 po svetovni vojni izbruhnila narodna revolucija, ki pa se je koučala brez krvoprelitja, je bilo vse veselo te zmage. Tudi delavstvo si je domišljavalo, da bo od preobrata tudi zanj kaj ostalo. Ali zmotili smo se. Oktoberska revolucija je prinesla sicer za razne slovenske podjetnike, višje uradnike marsikaj. Eni so postali nasledniki nemških in tujih izkoriščevalcev, drugi pa državni voditelji, za proletarce, nižje uradnike pa ni ostalo ničesar. O svobodi, o kateri se je takrat toliko govorilo, ni sedaj ne duha ne sluha. Namesto nje smejo stradati in trpeti sedaj pomanjkanje poleg delavcev tudi uradniki. Vse je drvelo takrat k onim strankam, ki so se jim zdele revolucionarne. — Socialistična stranka je postala čez noč velika. Poleg onih delavcev, ki so se zdramili takrat, ko jih je svetovna vojna na bojiščih zrevolucionirala, in ko je doma pomanjkovalo prehrane in drugih potrebščin, so takrat došli v stranko tudi poklicani in nepoklicani meščani, odvetniki, profesorji. Teh se je Jveselilo tudi delavstvo. Ali to veselje je bilo prezgodnje. A o tem govorimo pozneje. Pred vojno smo imeli sicer majhno, a zdravo organizacijo. Ob času, ko je bil največji naval novih pristašev, smo se premalo zanimali za organizacijo, bodisi na strokovnem ali političnem polju, zato pa preveč govorili o revoluciji. Posebno pa so krilili radikalno po zraku oni mladi ljudje, ki so prišli ob času narodne revolucije v stranko. Tako je nastala nezadovoljnost pri voditeljih, ki so bili še dobro leto pred preobratom vse drugo, kot socialisti. Ti so postali v stranki najhušji revolucionarji. Potegnili so sabo zrevolucionirano množico ter napravili v stranki novo revolucionarno stranko, takozvane komuniste. Ko so bile volitve v letu 1920, 28. novembra, je dobila beograjska skupščina na en mah 59 ekstremno revolucionarnih poslancev in 10 zmernih socialistov. To je bila druga revolucija. Spominjam se še, da sem se zgovarjal takrat s preprostim delavcem ^rudniških revirjev. Ta mi je dejal:	>Sedaj pa
morda postane mali Hlebec sovjetski komisar v revirjih k Ko sem se sprehajal v družbi inteligentov na Bleiwei-sovi cesti v Ljubljani v prvi polovici decembra 1920, mi je rekel neki inže-ner v nemškem jeziku: »Die Komuni-sten sind die Zukunftsparteik Kaj se ve, če ne bo v par mesecih sedel na Bleiweisovi cesti v predsedniški palači kot predsednik kakšen ljubljanski revolucionar komunistične stranke. Prišlo pa je drugače. Ze kontrarevolucija Pašičevega in Pribičevičevega kalibra je koncem junija 1921 vrgla brez vsakega odpora 59 revolucionarnih poslancev iz zbornice, ne da bi se bila ona revolucionarna množica za nje kaj zme-
nila. Ta kontrarevolucija pa ni biki saino v Pašičevi in Pribičevičevi glavi, temveč tudi v množici. Ko so se vršile volitve 18. marca 1923, smo dobili v celi državi namesto 59 ekstremno revolucionarnih, 10 zmernih socialistov iu dveh narodnih socialistov, samo 2 socialista kot zastopnika delavskega razreda v beograjski skupščini. Ali je čudno, če postane po takem gibanju v revolucionarnih in kontrarevolucionarnih epohaii delavska množica hladna in brezbrižna? Ali pa bi bilo vse to mogoče, če bi bila množica trazredno zavedna in organizirana? Ali ne bi naletela taka kontrarevolucija 'na odpor ,'ri voiilcih samih? Prav gotovo se sme •diti, da! Težko je pisati o teh neprijetnih izkušnjah ali kdor hoče za bodoče kaj zdravega, mora pogledati nazaj in popraviti to, kar je slabega. Podjetnik, ki ima ob koncu leta slabo bilanco, preišče, kje je bila napaka. Ali so bili v tovarni slabi stroji, morda .knjigovodstvo ali gospodarstvo na sploh? Če to pregleda in popravi, bo njegova bilanca v bodočem letu gotovo bolj ak-iivna. Če pa tega ne stori, pa postane njegovo podjetje insolventno. Kaj je treba v socialistični stranki, da dobimo zdravo socialistično politično in strokovno organizacijo?
Skregani doktorji in profesorji, in cirugi iuteligenti, naj se sporazumejo. i\dor pa tega ne mara, naj se izgubi Jz delavskega pokreta, ker je škodljivec delavskega razreda. Takega čiščenja, kakor ga hoče profesor v Krškem, ne maramo. Kdor čisti tako, kakor pro-lesor iz Krškega, da napada vse, kar nu ne reče amen in ja, pa naj bo de-avec ali inteUgent, in če mu ne odpre svoje denarnice, pa ga že izčisti iz stranke, ker po njegovem ni več socialist. Taka organizacija nas ne pripelje nikdar na zeleno vejo. Tudi oni gospodje inteligenti, doktorji in ue doktorji, ki hočejo imeti vsak svoj osebni list ali revijo, to pa vsled tega, ker so skregani, nas ne pripeljejo do zdrave organizacije. Treba je skupnega, trajnega, težkega Hodrohar*ga dela. Pri volitvah bodisi kamorkoli se ne sme zato postaviti kandidate po vidiku, kdo bo izvoljen, koliko bo izvoljenih, temveč predvsem iz ozirov na to, da se izkoristi doba volilnega boja za pridobivanje v organizacijo in porabi ves trud za to, da bodo pridobljeni vedeli, zakaj so se strokovno in politično organizirali. Potem bo organizacija trajna. Danes je vse razbito v sekcije in nikjer ničesar gotovega in stalnega. Oglejmo si vendar naše sosedne države! Če bi nas zadela po vojni taka nesreča, kakor je bilo to v Nemški Avstriji, bi najbrže ne imeli nikogar več organiziranega. Najbrže bi se klali med sabo, ne samo meščani, ampak tudi delavci sami. Ali poglejte v tej mali državici, kako traj-
na in trdna je tara socialistična organizacija, kako sigurni so tamkaj volilci za razredno zavedno socialistično stranko! Vsled tega delavci in vsi skregani, ki imate še kaj poštenega čuta za delavstvo, ki trpi v naši državi, ki ima tako lepo lego, zemljiških zakladov, dovolj hrane, da bi se moralo uradnikom in delavcem goditi bolje,
kot kje drugje, če bi se znali in hoteli organizirali, ustvarite enotnost organizacij. K temu pa lahko pomagajo vsi skregani, če jim je kaj na tem. Seveda glavno pa morajo storiti delavci. Oni se morajo zopet zdramiti iz brezbrižnosti in pričeti z resnim in treznim delom na polju politične in strokovne organizacije. — Premogar.
S seje občinskega sveta fijublj^nskega.
Na seji občinskega sveta ljubljanskega v četrtek, dne ‘25. t. m., je župan izročil sodrugoina Jakobu Golarju in Matevžu Ježeku meščansko diplomo. Sodruga sia mizarska pomočnika, ki delata že 40 let pri eni firmi ter sta oba zvesta člana naših organizacij.
Povodom Leninove smrti je podal klub socialistov v občinskem svetu naslednjo izjavo:
»Dne ‘22. t. m. je nenadoma preminul v Moskvi veliki voditelj ruskega proletariata Vladimir Lenin. Lenin je za Marksom največji duh, ki je teoretično in praktično udejstvoval svoje velika duševne sile in s tem izvršil velik kos naloge, ki jo ima svetovni proletariat v zgodovini.
Iz tega razloga izreka klub nad veliko izgubo tega duševnega orjaka svoje sožalje svetovnemu proletariatu.«
Neodvsini so podali svojo izjavo in nato zapustil sejo.
Glede na sklepanje pogodbe med Jugoslavijo in Italijo je sprejel občinski svet naslednjo resolucijo:
»Občinski svet ljubljanski smatra pogodbo med Jugoslavijo in Italijo v reškem vprašanju in razmejitvi ob zahodni meji naše države kot nadaljevanje mirovnih pogodb, ki jih diktira narodom na. podlagi moči in nasilja svetovni kapitalizem.
Občinski svet ljubljanski stoji na stališču samoodločbe narodov in mednarodnega sporazuma. Mirovna pogodba in njeni deli pa so poteptali to načelo z vso brezobzirnostjo. Kršitev te naj-elementarnejše pravice narodov ima ramen služiti edino le imperialistično-kapitaiističnim interesom svetovnega kapitala, ki tvorijo neposreden povod sporom in pripravam za nove vojne.
Iz tega razloga in spremnih okoliščin obsoja občinski svet ljubljanski najodločneje vse imperialistične pogodbe, ki kradejo narodom pravico samoodločbe in narode zasužnjujejo ter lah-komišljeno pripravljajo mednarodne spore in nove vojne.
Občinski svet je mnenja, da more vlada v imenu države skleniti samo tak sporazum z Italijo, ki bo popolnoma zajamčil vse interese našega naroda.«
Župan s. dr. Perič se je v svojih poročilih spominjal umrlega pisatelja
Stritarja. Njegovi vdovi je dovolil občinski svet 6uu Din mesečne pokojnine.
Prečiial se je i odlok pokrajinske uprave glede izvolitve novega upravnega odbora mestne hranilnice. Ugovor demokratov je bil zavrnjen iti novi upravni odbor prevzame posle Mestne hranilnice.
Municijska skladišča pri Ljubljani se odpravijo in se premeste ter posta-
vi	občina med Trzinom in Črnučami na lastno stroške nova skladišča. Pod tem pogojem je vojaška oblast v to privolila.	-
Vršila se je daljša debata o odloku pokrajinske uprave, s katerim je pokrajinska uprava razveljavila na zahtevo demokratov več sklepov občinskega sveta. Ugotovilo se je, da je odlok pomoteu, neuradno polemičen ter nezakonit. Občina je vložila ugovor v formalnem in pravnem pogledu proti temu odloku.
V	razpravi o cestni električni železnici se je ugotovilo, da je železnica že nad deset let aktivna ter da nalaga prebitke v posebne fonde. S tem je družba oškodovala občino za stotisoče. Sedanji občinski svet je poostril poslovanje kontrolne komisije, ki bo strogo nadzirala gospodarstvo električne železnice v interesu nameščencev in občine.
Na tej soji je občinski svet dovolil znatne zneske v podporo sirotišnic, dečjih domov in za ustanovitev posvetovalnice za matere (dispanza za deco).
Občina se že dalje časa trudi, da dobi za mesto več elektrike.
Vršila so se predpogajanja nazadnje z vevško družbo za odkup vodne sile in električne naprave v Medvodah. Občinski svet je po daljši debati pooblastil župana, da sklene pogodbo z vevškimi papirnicami in vloži prošnjo za prepustitev vodne sile v Medvodah. Elektrana v Medvodah bi že ob majh-inih stroških dobavljala j znatno množino elektrike za občino. Ako se pa investira v to napravo okoli 80 milijonov dinarjev, bo ta elektrarna pomenila za Ljubljano ogromno pridobitev, ki bo za občino sicer težko breme, vsaj izpočet-ka, bo pa nasprotno eminentnega pomena za razvoj mesta ter razvoj obrti in industrije v mestu in okolici.
Ker seja ni izčrpala dnevnega reda, skliče župan nadaljevanje seje pismeno.
Tedenske vesti.
Z ozirom na članek »Volilni stroški demokratske stranke in ljubljanska kazina« priobčen na prvem mestu rubrike »Tedenske vesti« na tretji strani Vašega lista št. 2 z dne 14. januarja t. 1. zahtevamo temeljem § 19 tiskovnega zakona, da priobčite na istem kraju in z istimi črkami v svoji redni št. 3. ali 4. naslednji
popravek:
Ni res, (ja je zemljeknjižna zaznamba terjatve 220.000 Din pri zemljišču » ju »ljanske kazine« v zvezi z volilno piopagando v Ljubljani in na deželi, res pa je, i a je to posojilo bilo najeto temeljem s epa občnega zbora z dne 12. 19-3. ii res, da je to posojilo v zvezi s ča.->oni, ko je bilo treba največ agi-tačnega denarja, marveč je res, da ima to posojilo z agitacijo najmanjšega posla, marveč je bilo najeto izključno le za potrebna popravila in je na račun tega posojila doslej dvignjen le delni znesek 65.000 Din.
Dalje ni res, da je »ljubljanska kazina« aktivno podjetje, ki nima skoro nobenih stroškov, niti ni res, da mora g- Krapež plačevati večinoma vse davke, in ni res, da društvo nobenega posojila ne potrebuje, res je marveč, da so
v	poslovnem letu 19‘23 znašali dohodki društva »Kazina«: 128.591 Din 93 p.; stroški društva »Kazina« pa: 128.336 Din 19 p.
Dalje je res, da je g. Krapež plačal samo adaptacijo onih lokalov, katore je davčna oblast njemu predpisala.
Ni torej rs, da društvo »Kazina« za se sploh nobenega denarja ne potrebuje, res pa je, da potrebuje mnogo denarja za neobhodna popravila, vzdrževanje poslopja, plače in pokojnine osob-ja, upravne stroške, obresti, davke in odplačila dolgov. Ni res, da je društvo »Kazina« porabilo denar mogoče za svrhe, ki se ne krijejo s pravim namenom društva »Kazina«, marveč je res, da se ves denar uporablja izključno le v smislu pravil ter po odobrenju občnega zbora in ravnateljstva.
V	Ljubljani, dne 19. januarja 1924.
Društvo »Kazina v Ljubljani.
Priobčujemo ta popravek, dasiravno ne odgovarja zakonitim pogojem in dasiravno vemo, koliko so taki popravki vredni. Zajedno naj vzamejo gospodje na znanje, da ostane vprašanje kazine, ki jih očividno zelo razburja, še na dnevnem redu.
Delo v občinskem svetu ljubljnn-sjem. Zadnja seja ljubljanskega občin-B.veta ie Jasno dokazala, da sma-i a o minski svet pod vodstvom župana s. Periča komunalno poliitko za resno stvar. Med najvažneja sklepa štejemo
odpravo smodnišnic na ljubljanskem polju in pa nakup vodnih sil v Medvodah za hidroelektrarno centralo. To sta dve jako važni vprašanji, ni jih bo občinski po velikem naporu povoljno rešil za mesto Ljubljano in okolico. Na tej seji je na potek obravnav v teh dveh vprašanjih kakor tudi pri drugih važnih in načelnih točkah dnevnega reda z velikim uspehom vplival klub socialističnih občinskih svetnikov. Na seji se je zlasti tudi naglašaio vprašanje av tonomije mestne občine. Na prihodnji seji pride na dnevni red proračun mestne občine, ki se nahaja v ravnotežju z dosedanjimi davščinami, kljub temu, da votira v socialne in kulturne namene precej znaten znesek. Občina ima še dalje v načrtu gradbo večih stanovanjskih hiš in načrt za preskrbo kreditov za dozidavanje in zviševanje starih hiš. O socialnih nalogah občine prihodnjič več.
Demokrati in klerikalci so tiči. Tiči
brez pridržka. Dočim so v Sloveniji kar besni ju urvji arug na drugega, v beo-gruuu pa sedeta z našimi demokrati Davidovič in Korošec k skupni mizi, pijeta tursku kalu, izmenjata misli in čujte — ugotovita, da ona enako gledata ta politični položaj. Tam taka skladnost, tukaj pa taka disonanca. Augenaus-vvischerei, bi rekel Nemec, foparija, švindel bi rekel Ljubljančan.
Bedasti in zatucani klerikalizmu!
Tako se jezi Beogradski Dnevnik nad našega Žebota, ki je interpeliral radi slike Sv. Save, ki so jo izobesili v neki šoli. B. D. trdi, da spada Sv. Sava v šolo, ne kot svetnik, temveč kot ustanovitelj šol in cirilskega pisma in trdi, da bi on nikdar ne bil proti temu, da pride velik kulturni prvoboritelj Strosma-jer v vse srbske šole, čeprav je bil katoliški škof.
Mi se v ta prepir za svetnike in škofe ne bomo spuščali.
Mislimo pa, da so bili bedasti in zatucani vsi oni mariborski delavci, ki so za Žebota zato glasovali, da se tepe za svetnike.
Posurovelost. V občinskem svetu ljubljanskem so obravnavali predlog, la prizna mestna občina vdovi po-kojnena pesnika Stritarja dosmrtno vzdrževalnino. K temu predlogu je napisal Narod tako surovo, brezobrazno n tako žaljivo notico, da je izraz posurovelost komaj primeren, da točno označi vsebino. Narod se je namreč postavil na stališče, da je to nepotrebno, češ, Stritarjeva vdova ima lepo Imetje in je zato odveč, da ji prizna občina še kako pokojnino. Vprašamo le:	Zakaj
pa je »Narod« prej pisaril in čvekaril, da živi Stritar v pomanjkanju in bedi! Da, da, Narod je tudi takrat uganjal farizejsko vnetost in nesramno hinavščino. Njegovi apeli:	spominjajte	se
starčka Stritarja so bili porojeni iz gnile duše, preračunjeni samo na zunanji uspeh, ki bi ga mogel pri tem doseči Narod. Narod« in njegovi okolici je tuja srčna potreba, oddolžiti se pisatelju, pesniku. To je inteligenca. Inteligenca brez inteligence srca.
Proti roparskim vitezom!
Dolgo časa smo molčali na Napre-jevo demagogično izrabljanje dejstva, da je naša stranka Bernotu preprečila, da se pri poštnem čekovnem zavodu poslužuje naše stranke.
Molčali smo tudi na to, da je trdil, da smo mu denar, ki ga je imel na ček. računu št. 11.959, glaseč se »Pokrajinsko tajništvo SSJ« oropali.
Ta čekovni račun se je Bernotu zato vzel, ker se nima pravice posluževati imena Socialistične stranke Jugoslavije. Samo za to je šlo. Denar je Bernot do zadnjega vinarja dobil. Bemotovi Roparski vitezi so torej varanje in zlobna demagogija.
Ob času, ko se je Bernotu račun j 1.959 zaprl, je imelo Bernotovo tajništvo v ček. zavodu na ček. računu štev.
11.959 denarja 2376 Din in je na obvestilo poštno ček. zavoda, da mu je ta denar na razpolago, znesek po 2276 Din s čekom z dne 1. decembra 1923 dvignilo, tako, da je ostalo na tem računu samo še Din 100.— Ker pa je dne 20. dec. 1923 Bernot zopet dvignil iz tega račun Din 178, (med tern časom se je namreč nekaj novega denarja nabralo), je torej Bernot ves denar iz ček. računa
št. 11. 359 prejel. Čeke je sam gospod Bernot lastnoročno podpisal, torej mu
jo vendar cela stvar znana, zakaj pa Naprej tega ne pove? Ali se boji javnih računov in javne resnice?
Taka je torej resnica afera z »Roparskimi vitezi«. Kdo torej laže, mi ali Naprej?
Pripomnimo še, da se bo tudi še sodišče bavilo s celo zadevo, ker je s. Koren že vložil obtožnico pri sodišču proti g. Bernotu radi napadov v Na-preju, kjer se je Korena napadalo z roparskim vitezom in se mu očitalo nepošteno postopanje z predmetnim denarjem.
Ali jo bil Bernot klerikalec? Na
nekem zborovanju v Štorah je s. Koren med svojim govorom omenil, da je bil Bernot svojčas urednik »Mira«. (Mir je bil glasilo slovenske klerikalne stranke na Koroškem za časa Avstrije). — Bernot se je čutil zaradi teh besedi s. Korena žaljenega, češ, da mu je hotel s. Koren s tem očitati žaljivo spremembo političnega prepričanja in je s. Korena pri okr. sod. v Celju tožil. Vršile sta se dve razpravi, pri katerih je s. Koren izjavil, da konštatiranje dejstva, da je bil kedo urednik Mira, če tudi ne bi bilo točno, ne more biti žaljivo. Sicer pa je izjavil, da nastopa dokaz resnice zato, da se je Bernot svoj čas v Celovcu tako udejstvoval, da se more opravičeno sklepati, da je Bernot svoje politično prepričanje od takrat spremenil. S. Koren je pred sodiščem sicer priznal, da ue more dokazati, da je bil Bernot urednik Mira, pač pa je ponudil po pričah dokaz resnice za sledeče okoliščine: 1. da je bil Bernot sotrud-nik Mira; 2. da je v Celovcu občeval stalno s politiki okrog Mira; 3. da je bil predsednik podružnice Ciril in Metodove družbe, torej uesocijalistične nacionalne organizacije. Sodišče teh dokazov ni pripustilo, ampak je obsodilo s. Korena na kazen 100 Din, češ, da tega ni dokazal, da bi bil Bernot res svojčas urednik Mira. S. Koren je proti tožbi napravil priziv.
To je suho poročilo o tej zanimivi pravdi; ko bo stvar kouečno končana, bomo o njej seveda poročail.
Našega Lchpamerja je Uradni list počastil s službeno, uradno objavo: da se odpušča iz državne službe. Ker vemo, da je Lehpamer z izredno marljivostjo, neprimernim samozatajevanjem, stradajoč, sodeloval v državni borzi dela v Ljubljani, pa iz ljubezni do stvari šel pomagat tudi v Osrednjo borzo de-al v Beograd, smo prepričani, da se je odredil odpust iz službe zato, ker je Lehpamer izšel iz delavskih vrst, ne pa iz šolskih klopi. — In še več, odpuščen je Lehpamer zato, ker je ponosen, da je bil ročni delavec-stavec, in ker mu je življenje v delavskih vrstah izobrazilo srce, oplemenitilo dušo. — Borza dela, ki jo je vodil Lepamer, je bila kljub nezadostnim podporam najlepše urejena, da, v njegovo borzo so hodili proučavat oni, ki so za parte v Uradnem listu odgovorni.
Ureditev srezov v Sloveniji.
Beograd, 24. januarja, p. Minister notranjih del je pripravil za jutršnjo sejo min. sveta predloge o dovršitvi likvidacije pokrajinske uprave v Ljubljani in vpostavitvi novih oblastnih in srezkih uprav.
Po tem predlogu mora biti likvidacija ljubljanske pokrajinske uprave do dne 15. februarja končana in do tega dne vsi posli prenešeni na ljubljanskega in mariborskega vel. župana.
Istočasno se uredijo srezke uprave.
V ljubljanski oblasti se pretvorijo dosedanja okrajna glavarstva na Kranjskem v sreze, katerih sedeži ostanejo nespremenjeni. Na ozemlju, ki pripade ljubljanski oblasti od bivše Štajerske, se ustanovita v smislu uredbe z dne 26. aprila 1922, dva nova sreza in sicer laški, ki obsega sodni okraj Laško ter brežiški, ki obsega sodna okraja Brežice in Sevnica. Sedež laškega sreza bo trg Laško, sedež brežiškega v Brežicah.
V območju mariborske oblasti se organizirajo sledeči srezi:
1.) Maribor levi breg (mesto Maribor, okraj Maribor levi breg. Št. Lenart) s sedežem v Mariboru;
2.) Maribor desni breg (sodna okraja Maribor desni breg in Slovenska Bistrica) s sedežem v Mariboru;
3.) Dravograd (sodna okraja Maren-berg in Guštanj) s sedežem v Prevaljah;
4.) Slovenjgradec (sodna okraja Slo-venjgradec in Šoštanj brez občine Šmartno na Paki, nadalje občini Gornji Dolič in Kozjak iz konjiškega sodnega okraja) s sedežem v Slovenjgradeu;
5.) Konjice (sodni okraj Konjice brez občin Gornji Dolič in Kozjak) s sedežem v Konjicah;
6.) Gornji grad (sodni okraj Gornji grad in občina Šmartno na Paki) s sedežem v Gornjem gradu;
7.) Celje (sodna okraja Celje in Vransko) s sedežem v Celju;
8.) Šmarje - Rogatec - Kozje (sodni okraj Šmarje, Rogatec, Kozje in občina Stoprce iz ptujskega okraja) s sedežem v Šmarju ob Jelšah;
9.) Ptuj (sodna okraja Ptuj in Ormož) s sedežem v Ptuju;
10.) Ljutomer-Radgona (sodna okraja Ljutomer, Gornja Radgona ter Apa-ška kotlina) s sedežem v Ljutomeru;
11.) Murska Sobota (sodni okraj Murska Sobota) s sedežem v Murski Soboti;
12.) Dolnja Lendava.
Dosedanja politična ekspozitura v Mozirju se razpusti.
Za Medji murje, ki bo po uredbi moralo pripasti mariborski oblasti, pripravlja minister predlog, da se prepoji varaždinski oblasti.
Na jutrišnji seji vlade bodo najbrže tudi izvršena imenovanja srezkih poglavarjev.
Podpisan je ukaz, s katerim je upokojen dosedanji namestnik vel. župana v Mariboru dr. Viljem Pfeifer.
Uvedba brezplačnega nakazniškega prometa med našo kraljevino in Zedi-njonimi državami Severne Amerike. Direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani nam je poslala dopis, v katerem razglaša, da je uvedla z Zedinjenimi državami Severne Amrike s posredovanjem poštne hranilnice v Beogradu od 1. januarja 1924 dalje nakazniški promet.
Potrebni vplačilni listi (položnice) za nakazniški promet se lahko nabavijo pri vsaki pošti. Več ko 100 dolarjev se brez dovoljenja ministrstva financ ne, da odposlati.
do organizacije tedaj, ko teh dveh turov ne bo več v delavski organizaciji, ki mislita, da se naj zdravo jedro izreže z nožem, da ostanejo turi. Ne organizira se ne z nožem, tega ona še ne vesta ne. Tudi o načelnem boju kvasijo, ko jim pa stopiš na rep, pa cvilijo kakor jezuiti o obrekovalcih. — MOderndorfer se repenči v Napreju in našteva zasluge, kako je ustanovil sam delavsko socialistično organizacijo nekje v Avstriji. Mi ne vemo, če jo je ustanovil ravno on — vemo pa samo to, da jih je hotel in jih še hoče pri nas razbijali. Ni mnogo manjkalo, pa bi jih najmanj 5 razbil. Pa tudi Bernot in adjutant bosta sfrčala iz Mežice in Črne.
Hočnik Franc.
Dravlje. V nedeljo, dne 20. t. m. se je vršil pri nas občni zbor tukajšnje krajevne organizacije SSJ. Odbor je povabil na občni zbor s. Pastoreka in s. Uratnika, da zasliši obe plati zvona in da si ustvari sodbo o tem, kje je krivda na razmerah, pod katerimi tudi naša organizacija hudo trpi.
Dobili smo o lem mnogo zanimivih pojasnil.
Mi smo po vsem tem sicer sklenili, da pošljemo delegata na Bernotov kongres, kjer smo dosedaj obračunavali, naš delegat pa bo v smislu naše želje tam odločno povedal, da se mora napraviti sporu med socialisti konec.
S.	Pastorek je na shodu trdil, da si je prilaščala organizacija SSJ v Celju za Bernota namenjene prispevke, oziroma, da Bernot iz spornega čekovne-garačuna sploh ne dobi denarja, kar je označil s. Uratnik za zlobno obrekovanje. Slednji je predlagal, naj se resnica na čekovnem uradu ugotovi. S. Pastorek pa je to v žaljivem tonu odločno odklonil in s tem najjasneje dokazal, da se boji resnice.
Gospodarstvo.
Koliko st&ne tuj denar.
1 dolar stane . . 88 2 do 89 8 Din 1 angleški funt . .	301	do 384 »
1 češKa krona .	.	2'57	do	2 58	»
1 laška lira .	.	.	3'82	»
1000 avstrijskih kron 1 '24 do 1 26 »
1	švicarski frank	15 54 do	15 56	»
1	francoski frank	.	4'30	do	4 35	»
Naš pokret. Socialna politika.
Za cfecember 1923 je obračunalo pri našem tajništvu 20 organizacij s 114;} rlani. Te organizacije so:	Ljubljana
(77 članov), Ljutomer (9), Križe pri Tržiču (10), Oplotnica (26), Radgona (11), Ruše 12, Vič-Glince (15) Breg pri Ptuju (41), Muta (140), Tržič (16), Maribor (B86), Zagorje (32), Marnberg (13), Guštanj (47), Prevalje-Leše (40), Pobrežje pri Mariboru (9), Štore (39), Sv. Miklavž pri Mariboru (25), Ptuj (24), Celje (171). Skupaj (1143). Šoštanj za december še ni obračunal. Pokrajinsko tajništvo SSJ Celje.
U. D. R.
Prihodnje predavanje delavskega poljudno - znanstvenega tečaja se vrši v četrtek, dne 31. jan., v običajnih prostorih. Predava se o temi:	Nalezljive
bolezni, ki obeta biti izredno zanimivo. Polna udeležba dolžnost!
Dopisi.
Prevalje. Prvo štev. Napreja je porabil urednik tega lista po znani maniri za nadaljno blatenje. Zlasti se je lotil sodruga Sitarja. Mi delavci v Mežiški dolini poznamo Sitarja, kakor Čohala že čez dvajset let po njunem vestnem in požrtvovalnem delu in vemo tudi, ko bi teh dveh ne bilo tedaj — no tedaj, ko je Naprejeva gofla še v srajčki hodila, — bi mi pri nas ne imeli niti nobenih strokovnih organizacij. Ko pa sta prišla Bernot in Modern-dorfer s svojo mesarsko sekiro, se je začela mesarska kolina delavskih mežiških organizacij. Ko so posekali noge organizacijam, so postale te brez moči napram svojim kapitalističnim sovražnikom. Ta mesarja se še hvalita in pravita, da je tako delo čiščenje. Čiste bo-
Trboveljska stavka v parlamentu.
Poslanci Kremžar, Gostinčar in Ku-govnik so vložili interpelacijo radi postopanja vlade proti rudarjem v rudnikih Trboveljske premogokopne družbe ob priliki zadnje stavke.
O interpelaciji se je razvila dolga in zanimiva debata, v kateri (so interpe-lanti pojasnili, kako škandalozno enostransko so postopale državne oblasti proti rudarjem ob priliki zadnje stavke.
Odgovarjali so ministri dr. Srskič, dr. Perič, dr. Peleš in Vujičič, ki so zagovarjali z običajnimi frazami, deloma pa s tem, da so hoteli zvaliti krivdo drug na drugega. Z ozirom na škandalozno dejstvo, da je dovolila vlada družbi 5 odstotno povišanje plač, med tem, ko družba delavstvu plač ni dala je sprejela zbornica sledečo resolucijo: Narodna skupščina poziva vlado, da v smislu izjave g. ministra za šume in rude podvzame korake za zvišanje plač za najmanj 4 Din dnevno in za to, da se odpuščni delavci ponovno sprejmejo in da zaračunajoč z upravičenimi željami in pritožbami, kakor so naštete v interpelaciji in tekom debate energično deluje na Trboveljsko premogokopno družbo do kontnega uspeha.
Parlamentarna debata pomenja za naše rudarje lep uspeh, — čeprav se nam zdi, da trboveljskega vprašanja ni od vseh strani osvetila in pokazala parlamentu v vsej njegovi važnosti. »Delavec«, glasilo naših strokovnih organizacij, piše o »Trboveljski premogokopni družbi« in njenih plačah takole. Zadnjič smo primerjati plače v trboveljskem revirju in v čeških rudnikih.
Danes navajamo v svrho primerjave plače nižjih avstrijskih premogovnikov, kakor so ugotovljene s kolektivno pogodbo z. dne 21. decembra 1923.
Glasom te pogodbe znaša povprečen minimalni dnevni zasiužk rudarja v rovu na (lan 73 Din, rimarja v saJtitu 90 Din, povprečen zaslužek vozača ali mladostnega delavca 53 Din. Temu nasproti plačuje Trboveljska svoje delavce 27 do 40 Din na šiht.
Plače naših rudarjev so torej enako kakor napram Češki tudi napram Avstriji za oicrog 50 odstotkov prenizke. Tako daleč se je zasužnjilo naše delavstvo s pomočjo države. Kakšen zločin je napravila s tem država sama nad seboj, nam postane jasno iz sledečega razmišljanja:
Družba izplača vsako leto svojim delavcem okrog 50 milijonov dinarjev premalo. Večina tega denarja pride v last inozemskih delničarjev’.
Vsled tega, ker pusti odirati država svoje delavstvo, slabi svojo plačilno bilanco in svojo valuto v prav izdatni meri.
Kje so plačanci ali zločinci, ki morejo tako izdajstvo na državnih interesih z državnimi sredstvi podpirati?
Zdi se nam, da bi si morala ogledati naša javnost in naš parlament iz teh vidikov trboveljski škandal.
Naši poslanci bodo poskrbeli, da bodo prisiljeni razmišljati o teh številkah tudi razni gospodje po ministrskih stol-cih, ki si bodo lahko še dolgo glave belih, kako spraviti naše narodno gospodarstvo v ravnotežje, kako uradno rešiti naše gospodarstvo potom inozemskih posojil, ako bodo istočasno metali tujini zastonj naš kapital, našo delavno silo,
—	samo če jim pride delat poklone kak jugoslovanski reprezentant in slamnat mož dunajskih židovskih delničarjev — in če se udari na struno boljševiškega bav bava, ki je okrog in okrog votel, v sredi ga pa nič ni.
Stavka na angleških železnicah.
Na angleških železnicah je došlo do delne stavke, koje se udeležuje 60.000 železničarjev.
Ze v decembru mesecu se je sestal paritetni odbor železniških družb in železniških strokovnih organizacij, ki se je posvetoval o potrebi znižanja železničarskih plač, ki je nastala vsled tega, ker so po vojni na Angleškem cene za vse potrebščine zelo padle.
Ta odbor je sporazumno določil svoto, za katero se smejo plače znižati. Sklenilo se je, da se izvrši ta sklep v januarju.
Izvršitev tega sklepa je povzročila, da je prišlo med železničarji do velikega nezadovoljstva.
Kakor izjavlja tajnik železničarjev, je to nezadovoljstvo utemeljeno, ker hočejo znižati družbe delavske plače bolj, nego je bilo sklenjeno. Del železničarskih organizacij se stavki ni priključil. Ta stavka je izbruhnila pred nastopom vlade delavske stranke.
Stavka bo povzročala novi vladi gotovo veliko skrbi! (Pripomniti je, da se nahajajo angleške železnice v privatnih rokah.)
Nerlopuščena priselitev y Zedinjene Države Severne Amerike.
Izseljeniški komisarijat v Zagrebu javlja:
V	letu 1923 amerikauske oblasti niso dopustile priselitve 20.619 priseljencev, domov pa so poslale 1088 priseljencev, ki so v Zedinjenih državah že bili.
Največ jih je, kojim je priselitev zabranjena radi bojazni, da bi padli v breme javne oskrbe, t. j. ako niso imeli dovolj sredstev ali možnosti zaslužka, ali ako so bili v takem stanju, da niso bili sposobni za delo.
Zene in otroci, ki potujejo sami in ki nimajo affidavita to je zaprisežene izjave o vzdrževanju od strani najbliž-njega sorodnika ali amerikanskega državljana, so lahko sigurni, da se jim priselitev zabrani. Ker niso znali Citati, s je bilo zavrnjenih 2095 priseljencev. it
Preko 1000 jih je bilo zavrnjenih ; radi opasnih in nalezljivih bolezni (su šice, spolnih bolezni) in radi garij in _ podobnih bolezni. Mnogi so zavrnjeni radi slaboumnosti in padavice, radi pi-2j§ janosti od navade.	jj||
Okrog 262 otrok je bilo zavrnjenih, ker niso dopotovali v spremstvu roditeljev ati k roditeljem. K bližnjim so-
rodnikom se pripuščajo samo na pod-l"Si stroge preiskave jin velike jam-čevine.
Okrog 198 oseb je bilo zavrnjenih zato, ker so spremljale osebe, ki niso bile pripuščene. (Bolna deca itd.) —
Okrog 364 obsojenih radi zločina, 4 anarhisti, 1 pristaš mnogoženstva, 69 iakih, ki so skušali ponovno priti pred-no je preteklo eno leto od zavrnitve;
141 je bilo zavrnjenih, ker so prišli preko Kanade brez dovoljenja. Iz Kanade in Kube se je mogoče priseliti šele po 1 mesečnem bivanju.
Posebno opozarja izseljeniški komisarijat, da ameriške oblasti- po zakonu o kontraktnih delavcih ne dopuščajo priselitve takozvanih kontraktnih delavcev.
Vsak, ki bi si naprej s pogodbo s kakim ameriškim podjetjem delo že » naprej zasigural, se ne sme vseliti. To je zato, ker so delavci, s katerim sklenejo podjetja že v stari domovini pogodbe in ki jim morda že vožnjo plačajo, v Ameriki tem podjetnikom na milost in nemilost izročeni, ker prihajajo tja navadno brez zadostnih denarnih sredstev.
Izjema je dopuščena le za takozva-ne proste poklice. Ročni delavci smejo sprejeti že v stari domovini določeno ' službo le pod tem pogojem, če delavcev te stroke v Ameriki primanjkuje in je to potrdil tajnik Dela pri vladi Zedinjenih držav.
Glede priselitve se pripravlja nov zakon, ki bo priselitev še bolj omejil, kakor je sedaj.
Računa se, da se bo znižala kvota na podlagi tega zakona za Jugoslavijo približno na eno tretjino.
Razno.
Policija nam javlja, da so se izgubili tekom zadnjih dni naslednji predmeti: par copat, 1 spodnje hlače, 1 rožen-kranc, 2 zastavna listka, orjunski hand-žar in — Stipica Radič. Stipico Radiča je uvrstila policija med izgubljene predmete. Najbrže na podlagi izvirnega Jutrovega brzojava, ki je vedel povedati, da ne ve povedati, kje se Stipica na-lazi. Vprašamo le, če znaša Finderlohn za Stipico tudi 10 odstotkov.
Dober lov. Neki kmet pri Sarajevu je šel v gozd in slučajno našel duplino, v kateri je bilo gnezdo mladih kun, katerih se pa nikakor ni mogel polastiti. Naposled se,domisli, da bi jih bilo mogoče z dimom izgnati. To je tudi naredil, in čez nekaj časa je poskakalo iz dupline 10 mladih kun, ki sta jih z ženo kmalu polovila. Ker so kunje kože zelo drage, mu bo to vrglo gotovo nekaj tisoč dinarjev.
Vprašanje nemške manjšine na Češkem. V Leitmeritzu se je vršil shod zveze nemških kmetov, na katerem je izjavil poslanec Krepek, da je za sodelovanje Nemcev pri upravi države. Zato pa zahteva, da dobijo Nemci v roke del državne moči. Shod se je izrekel za samoupravo nemških delov ČeSke.
UsedelaosKi zlet v Ljubljani!
Tvrdka
Peter Capuder
[Ljubljana, Vidovdanska cesto2
priporoča za ta izlet: Caiotne kroja kot tudi posa. mesne d-le aa U. D. R. — Vse telovadil« potroblflnei majce. telovadne hlače, Celje, dalje za moški in ženski naraščaj ter * lanice potrebne telovadne obleke - Zahtevajte cenike! I Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni ( dobavitelj potrebščin U. D. R.
Izdajatelj:
Oblastni odbor SSJ za Slovenijo. Odgovorni urednik:
Jože Golmajer.
Tiska tiskarna Makso Hrovatin.